Janez Jeram	Javornik ima svojo zgodovino	109
Dušan Vodeb	Uroševih sedemdeset let	112
Miha Žužek	V tretje gre rado ali Mt. Blanc	
	po turistično	119
Boris Rezek	Zabrisana sled	123
Marjan Nalek	Tudi takšen je Velebit	126
F. Knez	Les Courtes in Dru	12S
Silvo Babič	Skozi Pohorski pragozd*	129
Nada Kostanjevic	Kako smo potovali na planinski dan	13G
Stanko Sreš	Na Grintovcu	132
Božidar Lavrič	Nekaj misli ob anketi Planinskega	
	vestnika	133
	Društvene novice	136
	Varstvo narave	144
	Iz planinske literature	146
	Alpinistične novice	149
	Razgled po svetu	152
	Na kratko . . .	156
Nas ovn£ stran:
Sk-latica — Foto Drago Bole
Notranja priiatjo;
1	Dolina Vo.e in Uskcvmca z Velikega Stoga — Foto A<beil Sušiik
2	H«n(.:a {odkup} — Foto Davorin Sinigoj
3	Skuta (3. rag-edal — Foto Jože Kovač i č
4	L- sence (i:itkiipI — Full) MarjflHl Puljan&ak
Lasi ni k: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana — Cj lavni in odgovorni uradnik: Marijan KrlSolj na3lov: 61000 Ljubljana, p. p. 44 61109 Ljubl|(inn. Urcdrlškl odbo- Infl. Tomaž Banovec. Ing. Janez B zjak. Ales Doberlet (fotografi.a), Stanko Hribar, dipl. oec. Božidar lavrič, prof. Fvocn Lovšin, prof. Tine Orel (tehnični urodnik), Iztok Cbojnik. dr. Miha Potočnik, Nada ?raprotn:k (varstvo rarave in okolja). Janez Pretnar, pref Janko Ravnik. Franci Savane, Irg, Albert Sušnik (totoyraflja), Franc Vogelnik, dr. Tc.ne Wraber — Naslov: P anlnska zveza Slovenije, 61001 Ljubljena, Dvcrakova 5, o. p. 214. — Tekoči račun pri SDK 50105-678-47040, telefon 312 563. — Plan tisk VtiKtnik izhaja praviloma vsak mesec. Letna naročnina 350 din, plačljiva tudi v dveh ob-okih, za tujino 550 din (28 S) Reklamacije upoštevano dva meseca po izidu številk«. Rprememhu naslova javljajtn upravi glasi a: navedite vodno tudi stari naslov s tiskanimi črkarri. Odpovedi rrec letom ne «prejemamo. Upoštevamo pismene odpovedi do 1. decembra za prihodnja ielo. — Rokopisov in i k ne vračamo. — Tiska in kll5c]c izdeluje TIskarna .Ježe Moškrlč. v Ljubljani.
Maketa Skslaškc koče na Rože i
dO let TK Skale 20 let vstaje Roica 1352 m PD Jesenice
JAVORNIK IMA SVOJO ZGODOVINO
J AN F Z JE RAM
Tista planinska društva, ki imajo na svojem območju gorsko naravo, najbrž podcenjujejo tiste, ki te nimajo. Vsakdo pa je ponosen na svoj kraj In tako Ima tudi'vsako planinsko društvo svoj vrh, ki se z njim ponaša. PD Idrija ima na primer za svoj ponos — Javornik nad ornim vrhom, 1242 m. To ni najvišji vrh na območju PD Idrija, s PD Ajdovščina si deli tuoi Goljakc, 1435 m. Vendar zanj bolj skrbijo planinci iz Ajdovščine, saj so kmalu po osvoboditvi zgradili Iztokovo kočo na južni strani GoljHkov. Za Idrijo je namreč ta vrh od rok in težje dostopen. Prav po vrhu Goljakov namreč poteka naravna In uradna meja med idrijsko in ajdovsko občino, torej tudi meja območij PD Idrija in PD Ajdovščina. Javornik ima zanimivo zgodovino. Prvi podatki o tem vrhu so iz leta 1976. V Juliju tega leta sta pionirja planinstva, Kadilnik in Globočnik, pri kmetu Medvedu na Javornlku 109
odprla prvo slovensko planinsko vpisno knjigo. Vanjo pa sta prilepila tudi svoji fotografiji. To za tedanjo dobo ni bil kdo vc kako pomemben dogodek, za Javornik pa je veliko pomenil. Če je pred tem kdo zahajal na ta vrh. ni znano. Tudi s samotnih domačij s pobočja Javornika so sem prihajali le najbližji, se pravi s Črnega vrha, pa še to le ob nedeljah, ko so hodili sem k maši. obenem pa so si nakupili najnujnejše za življenje. Po vpisih v knjigi pa lahko ugotavljamo, da so na Javornik po tem dogodku prihajali številni ljubitelji narave. Javornik je postal znan. Nekateri vpisi so tudi v nemščini in italijanščini. Take vpise so pozneje grajali, češ, ta vrh je vendar slovenski. Prva knjiga je rabila za vpis do leta 1900, ko so odprli že drugo vpisno knjigo. Zdi se pa, da je prva še vedno ostala na Javornlku, ker so v njej še nekateri vpisi z datumi po letu 1900.	, ,	,	,
Ta knjiga jc potem romala Iz roke v roko in je preživela obe vojni in je ohranjena do danes. Precejšnjo zaslugo za to ima pokojni Lado Božič, zadnji tajnik PD Idrija, ko so potem italijanske oblasti društvo ukinile. Po vojni je knjigo izročil planinskemu društvu Idrija, zdaj je v idrijskem arhivu.
Leta 1904 so v Idriji ustanovili podružnico KP; njen ustanovitelj je bil Makso Pirnat, takratni profesor na idrijski realki. Takoj po ustanovitvi se je ogrel za gradnjo planinske koče na Javorniku. 4. avgusta 1907 so kočo že slavnostno odprli. Imenovali so jo Pirna-tova koča. Po vpisih sodeč so Javornik poslej še raje obiskovali.
Prva svetovna vojna je planinsko dejavnost prekinila. Po končani vojni je sicer planinstvo na Primorskem za kratek čas oživelo. Javornik so spet obiskovali tudi šc po tistem, ko ni bilo več organiziranega planinstva. V tej koči je minil prenekateri ilegalni sestanek slovenskih rodoljubov.
Na Javorniku Italijani niso gradili utrdb, kot je to mogoče videti na vseh drugih vrhovih ob meji. Tu tudi ni bilo vojaške postojanke, čeprav so speljali vojaško cesto prav mimo prejšnje planinske koče.
Javornik pa se je tudi vpisal v zgodovino med NOB. Samotne kmetije po pobočju Javornika so nudile varno zavetje borcem NOV, če ne bi bilo izdajalca, ki ni bil domačin Tako se je vendarle zgodilo, da je po zaslugi takega izdajalca na Javorniku zgubile življenje 47 borcev NOV.
Dne 23 decembra so Nemci in domobranci napadii 3. bataljon Gradnikove brigade; dan poprej se je nastanil na domačiji pri Skvarcu. V neenakem boju je padlo 47 borcev, med njimi tudi štirje člani Skvarčeve družine. Nemci so potem domačijo požgali. Tem padlim so odkrili spomenik ob planinski koči, na domačiji pri Skvarču pa so odkrili spominsko ploščo. Te slovesnosti se jc udeležilo tudi več borcev 3. bataljona Gradnikove brigade. Vrnimo se spet v leta po osvoboditvi, ko je bilo obnovljeno planinsko društvo Idrija. Pravijo, da se zgodovina ponavlja. Takoj po ustanovitvi so se planinci spet ogreli za
Ob jimskem spominskem pohodu na Javorniku	roto J. Jeram
D n i, ^ •
Fot«i J, Jororn
Planinska koča na Javorniku
gradnjo nove planinske koče na Javorniku. Stara, lesena Pirnatova koča, preživela je pač obe vojni, je že razpadala. Kočo so začeli graditi 1949. leta, odprli pa so jo 20. julija 1952. Dotlej Javornik še ni videl toliko ljudi na svojem temenu. S tem dogodkom so združili tudi odkritje spominske plošče padlim borcem Gradnikove brigade, ploščo so lani ob odkritju spomenika odstranili.
Pred nekaj leti so planinci in lovci postavili na vrh Javornlka razgledni stolp (predvojni zadnje vojne ni preživel). Pred neksj leti je, skupaj z domačijamfpo pobočju Javornika koča dobila tudi elektriko. Javornik se tako iz leta v leto bolj uveljavlja. Zdaj gradi v bližini planinske koče Astronomsko društvo iz Ljubljane svoj observatorij. V spomin na padle med NOB sta v letu 1979 planinsko društvo In občinski odbor ZZB NOV v Idriji prvič organizirala spominski pohod na Javornik, pohod je na tisto nedeljo v decembru, ki je najbližja datumu tega tragičnega dogodka.
In kakšen je »naš« Javornik, ki Ima tako pisano zgodovino? Dostopen je z vseh strani. S Črnega vrha, Hotedršice, Cola In Podkraja. Po severni strani je bolj strm in obraščen z grmovjem in gozdom, ki ga je pred leti »žled« močno razredčil. Na severni strani je le nekaj domačij. Ves drug je na južni strani, kjer so do višine nad 1Ü00 metrov raztresene domačije. Najvišja je Medvedova domačija in je tudi najbliže planinski koči. Življenje na teh domačijah le težko uspeva; ukvarjajo se z živinorejo in pridelujejo krompir Zima traja tu več kot pol leta. Tudi za ta kraj je znano, da sc zadnja leta mladi vsebolj izseljujejo.
Na temeljih nekdanje planinske koče je Ivan Cuk iz Idrije zgradil lično počitniško hišico Med N03 je bil komandir kurirske postaje P 4 na Javorniku, zato Je svoio kočico poimenoval po P 4.
Ko boste obiskali Javornik, je treba prav na vrh: tam je izredno lep razgled na Julijce, Kamniške planine, Ljubljansko kotlino, tja do morja.
111
UROŠEV1H SEDEMDESET LET
DUŠAN VODEB
Vedno znova udarjajo strele po gorah, gorijo vrhovi smrek in macesnov, gorijo na Ovčji strani pod Poncami, gorijo pod Mlinarico, gorijo povsod po odmaknjeni poti PP. Znana in večna melodija divje gorske narave.
Toda ni več Okna na Tominškovi poti, podrl se je -Kačji jezik« na grebenu Oltarja n ni več prehuda skozi luknjo v Steni, skozi katuro jc Pavla ubrala svoju pot v skalaftkl
Marsikaj se je spremenilo v steni Kukove špicc, v Rušici, na Triglavskem ledeniku in še mnugokjc. Spremenilo se je v dolinah Doline, najbolj pa prav v Pianici. kjer sta mir in tišino zamenjala hrup In ropot.
V	vsem tem se prepletajo čas in doba. pota in smeri, stene, sncgovi, z vsem tem je zvezano življenje gornika Uroša Župančiča. Sedemdeset Uroševih let, ki so vsa v svetu gora. v svetu, ki se mu je zaupal in predaja! od mladosti do današnjih dni.
Deset let mu je bilo. ko je zapustil rojstno vas Rateče. Otroška leta je zaznamovala prva svetovna vojna, ko ss je vojaštvo nastanilo v vasi, predvsem v šol!, ko je bila frontna črta že na bližnjih Visarjih. Bila so to tudi leta pomanjkanja za šestčlansko družino učitelja Župančiča.
Uroš se je veliko družil z mladimi pastirji, bil je z njimi po ves dan, pri njih se je tudi hranil ker so imeli kruh in skuto, z njimi je prenočeval in nabiral jagode. Pasel je po Planici, po obronkih Karavank, Iskal ovce po Slemenu, pod Poncami, pod Jalovcem in Travnikom.
V	Urošu je bil sanjski svet, na zunaj komaj zaznaven, na mladega človeka pa je od.ocno vnüval Nastal je tisti začetni nagib, ki je napovedoval bodoče stike z gorskim svetom in alpinizmom. Ostali so pogledi, ki jih je kot otrok občudoval v družbi ovac in koz, ko |e nianiskn Hnli.m doživlial obsiiano v soncu, ko so se podile megle m hrumeli plazovi.

k
UroS Zupančič na Travnikovem razti
Foto D. Votieb
Prvič v skupni navezi: M. Cizeli, D Vodeb. Uroš Župančič in S. Domicelj
mogočne gore in predvsem Ponce, ki so napravile nanj s svojo veličino In razsežnostjo najgloblji vtis.
V	Ljubljani jo Uroš dokončal najprej štiri razrede srednje šole, nato pa še srednjo tehniško šolo. Ta dijaška leta pa so bila tista, ko ga je sestra Nataša začela voditi v hribe in ga prvič pripeljala na Kamniško sedlo. To je bila prva tura. tisti začetek, ki ga najbrž noben hribovec ne pozabi. Potem je šlo naglo naprej, ni bilo sobote in nedelje, da Uroš ni bil kje v Kamniških, v šolskih počitnicah je bil več v gorah kot doma. Hodil je s sošolci in drugimi znanci, če pa teh ni bilo, se je kar sam odpeljal s kolesom v Kamniško Bistrico ali kam drugam. Letni časi zanj niso bili pomembni, enako jc užival v poletju in suhi skali kot v zimskih razmerah. Takrat jc bilo tudi že očitno, da Uroš brez hribov ne bo mogel živeti. Spričo nemirne narave mu nikjer ni bilo pravega obstanka, ne doma pri starših, kaj šele v šoli ali pri učenju. Potepanje po hribih mu je bilo največji užitek. S športi so ni pečal, gojil je smučanje le zato, da je lahko pozimi zahajal v gore. Takšnega življenja, kot ga živi večina dijakov, ni poznal. Zaha|al nI ne v gledališče ne v kino in kadar se je z znanci pogovarjal pred Pošto v Ljubljani, je pogovor spet in spet tekel o hribih.
Manjkal mu je pa denar, ki ga ni imel, dokler ni nastopil službe v železarni na Jesenicah. Za hribe je bil slabo opremljen. Ko sem ga spoznal in ko sva bila prvič skupaj v Steni, je bil obut v obrabljene gojzarje, brez žebljev, oblečen je bil v ponošen jopič in kratke irhaste hlače, plezalnikov rii imel, le na glavi je imel zamazan klobuk, ker je to takrat bilo bolj hribovsko, približno tako, kot je danes nošnja čelade. Bil je brez nahrbtnika, kos starega kruha je imel kar v rdeči ruti, kar je bilo takrat dogovorjeno znamenje »hostarjev«, najbolj udarnega kroga plezalcev jeseniške »Skale«. Precej tur je preplezal v gumijastih copatah, prve plezalnike iz klobučevine je dobil v dar ali pravzaprav najprej na posodo, imel tudi ni plezalne vrvi in je bil v tem pogledu odvisen od soplezalca Bal se je. da si bo zlomil smuči, ker bi si ne mogel kupiti novih. Prenočevanje in hrano po kočah je le redko plačeval. Oboje je kar odslužil. Sekal in nosil je drva, hodil po vodo in sploh pomagal, kjer je bilo potrebno
Kmalu potem ko je začel plezati, se je seznanil s Sandijem Wisiakom, svojim prvirr soplezalcem in spremljevalcem pri številnih letnih In zimskih vzponih. Z njim je opravil tudi svoj prvi prvenstveni vzpon čez severni raz na Malo Rinko. Sandl je Urošu veliko pomenil. Veliko tudi zato, ker so mu bili hribi z njegovo pomočjo lažje dosegljivi. Sandi je bil iz premožne družine, imel je avto in sta se tako skupaj vozila iz Ljubljane. Hribi so bili Urošu odslej lažje dosegljivi, Julijce pa je zamenjal s Savinjskimi Alpami.
V	|unl|u 1931, ko sta se s Sandijem vrnila po uspešnem grebenskem prečenju od Oltarja prek Rokavov na Škrlatico, pa Uroš doma ni več našel žive svoje matere. To je bil zanj hud udarec, saj je bil nanjo zelo navozan, mnogo bolj kot na očeta. Bil je še bolj sam.
Ni imel več pravega doma. v srednji tehniški šoli. ki jo jc le stežka izdeloval, je stal pred maturo, povrh je bil pa še brez denarja.
Prav v tem kritičnem trenutki! se mu je nasmehnila sreča. Na poti s Planjave je srečal Marinkovo Pavlo, ki smo jo vsi kot lepo slovensko dekle občudovali v prvem igranem slovenskem filmu »Triglavske strmine«. Pavlo je kmalu krstil za Murko in ko je odsluži! vojake ter dobil službo na Jesenicah, se je z njo poročil. Pavla je bila Urošu v tistih časih, ko jc kot izgubljen taval po Ljubljani in po hribih, v veliko oporo in pomoč. Hribovsko ljubezen sta izpolnila hribovski zakon in hribovsko življenje. Sredi Uroševega velikega alpinističnega zagona se je ubil n|agov plezalni tovariš Sandi Wisiak. Zaäul ga je snežni plaz v zahodni grapi Planjave in Uroš ga je lahko reševal le še mrtvega. Potem je pričel plezati z Dušanom Klepcem. Toda tudi za Dušana so bile gore usodne. Smrtno se je ponesrečil v steni Jalovca.
V svoji alpinistični poti se Uroš ni nikdar tako navezal na soplezalca, da ne bi bil sam in v celoti zmogel vzpona Uravnaval je izbiro smeri, čas in način plezanja, v čemer se je bilo treba ravnati po njem, določal je čas počitka, ki ga navadno ni bilo dokler v steni nI bilo konec vseh negotovosti, odločal je glede hrane, glede spanja iri vstajanja. Skratka, hotel je imeti svobodo odločanja, pa četudi je imel v navezi najboljšega prijatelja in tovariša. V tem je bil prav trmasto odločen. Plezalni tovariš mu je bil predvsem v moralno oporo, da ga je čutil ob sebi. na vrvi in v pogovoru.
Večino zimskih vzponov je Uroš opravil sam. Sam. brez spremljevalca je zaoral ledino v tedaj še deviški, nepoznani in neprehojeni zimski svet Julijskih A'p. Bil jc prvi. ki jc začel sistematično osvajati naše gore pozimi. Ni se zadovoljil le s posameznimi poskusi. S petdesetimi prvenstvenimi pristopi velja Uroš za pionirja zimskega alpinizma pri nas. Prisojnik po Hanzovl poti, Jalovec po severozahodnem grebenu, Prisojnik po vzhodni grapi iz Skednja, Mojstrovka po severni Hanzovl poti in potem dalje s smučmi čez Travnik in Sita v Tamar, srednja In zadnja Rateška Ponca, drugi vzpon čez Triglavsko steno v Zimmer-Jahnovi varianti, Travnikova grapa, Kriška stena. Cmir, iz Vrat, glava Sit, Velika Goličica v Prisojniku, Razor čez severno steno, Hudičev žleb v Prisojniku so najmarkaritnejši prvi zimski pristopi.
Urošev soplezalec je bil nekaj časa France Ogrin, izrazit plezalec v Savinjskih Alpah. Z Ogrinom je preplezal nekaj prvenstvenih vzponov med njimi severovzhodni raz v Široki peči In smer v zahodnem delu Triglavske stene, ki jo je Uroš Imenoval po Wisiaku. Tisto poletje, ko je v šoli uspešno opravil zaključni izpit, je bilo zadnje, ki ga je Uroš v celoti posvetil goram in alpinizmu. Potem se je končalo tisto brezskrbno hribovsko življenje, ki je mogoče le v dijaških in študentovskih letih. Konec je bilo potepanja po gorah, bivanja po planinskih kočah in prenočevanja po senikih. Najprej je prišla vojaška obveznost, ki jo je Uroš odslužil v Sarajevu, in po vrnitvi je leta 1934 nastopil službo v jeseniški železarni. Kmalu potem, ko Je dobil stanovanje, se je poročil s Pavlo in po dveh letih dobil sina Klemena Ustvaril si je dom in videti je bilo. da se bo ustalil In zaživel mirno, družinsko življenje. Toda Uroš bi ne bil Uroš, ko hI bilo do tega res prišlo Njegov odnos do gora sa nI spremenil, tega kratko malo ni zmogel. Goram je podrejal še naprej prav vsa. Zda| tudi dom In službo Vsa misli in vsa njihova dejavnost so bile posvečene samo goram, gorniškemu življenju, alpinizmu. Pozneje se |a temu pridružilo še delovanje v raznih planinskih organizacijah, gorski reševalni službi Itd. Če se marsikomu izmed nas to zdi enostransko, večkrat celo težko razumljivo, pa za Uroša to ne drži. Vse življenje je bil takšen in tudi danes, ko mu pišem te besede za njegovo sedemdesetletnico, ni prav nič drugačen. Vse življenje je bil zagledan v veličastni svet gora, v njem je podzavestno slutil možnosti, ki so 3e mu ponujale. To je tisto samoljubje alpinista, ki prav v alpinizmu vidi izviren izraz svoje osebnosti. Ves prosti čas je preživel v gorah, nedelje, prazniki in počitnice so bile posvečene le njim. V stenah mu je bil plezalni tovariš Lev Bebler, odličen športnik, «i ga jc prav Uroš uvedel v plezanje. Z Levom jc preplezal svoje najvidnejše letne smeri, kot so Travnikov raz. kamini v Veliki Mojstrovki in Hudičev steber v Prisojniku. Petdeset letnih in enako število zimskih, torej sto prvenstvenih smeri, je Uroševa bera, ki jo je zapisal v zgodovino našega alpinizma. V tridesetih letih je prav gotovo prednjačil v alpinističnem prostoru naših Julijskih Alp. To tem bolj, ker sta Pavla Jesih in Mira Marko Debe-lakova prenehali plezati, »zlata naveza« pa je tudi že dosegla svoj alpinistični vrh. Preplezane so bile glavne smeri v Špiku, Triglavu, Široki peči. Škrlatici itd. Uroševa alpinistična dejavnost je vsestranska in izredno bogata. Ta ugotovitev se ne nanaša le na prvenstvene vzpone in na omenjeno število, gre za alpinistično pot, ki jo je prehodil kot samohodec ali s spremljevalcem. Prav gotovo ni med nami gornika, ki bi tako poznal Julijske Alpe. kot jih pozna Uroš.
Poznan pa Urošu ni le naš slovenski gorski svet. 2e leta 1934 je sam preplezal Solunsko glavo v Makedoniji in bil udcicžcncc prve slovenske planinske smučarske odprave no 140 km dolgem smuku od Ljubotena čez Šar planino do Koraba. hodil in plezal je v Prokletijah. še več v Durmitorju. Plezal je v zahodnih Julijcih in v Dolomitih ter bil v Centralnih Alpah in Tatrah. Alpinističnih odprav v tuja gorstva se ni udeleževal in to
je najbrž tudi prav, saj ne vem, kako bi se bil Uruš kot izrazit individualist vključil v vse skupne dolžnosti in naloge.
V Uroševem alpinizmu pa nc tičijo le potrebne plezalske veščine, zlasti v zimskih razmerah; ne moremo spregledati tudi veliko volje, poguma in drznosti pa tudi potrebne ambicioznosti in svojeglavosti. Torej vse tisto, kar mora imeti alpinist in kar je nujno v tej izredni dejavnosti. Značilni pri njem po sta velika vzdržljivost in hitrost. Z oskrbnico Lenko v Tamarju sta se nekoč dogovorila, da bo pogledala na uro. ko se hn vrnil. Potem je Uroš odhitel po plazu na Kotovo sedlo in dalje po severozahodnem grebenu na vrh Jalovca. Brez zadrževanja je potem odhitel navzdol skozi ozebnik in nazaj h koči v Tamarju. Za vse to je potreboval tri ure. In spet je bil sam. ko je nekega jutra iz bivaka lil Za Akom odšel v Amtlteater in čez Dovški Križ navzdol k bivaku II. Tu se ni zadrževal, odhitel je spet navzgor na Oltar in mimo »Kačjega jezika« k bivaku I. Tu se je takrat ravno pripravljal za odhod prijatelj More. Uroš se mu jc pridružil in zaplezala sta po policah Škrlatice na vrh Rakove špice, od tod na bivak IV pod Dolkovo spico in v Vrata. Uroš se je takrat v enem dnevu povzpel na tri vrhove in obiskal vso štiri bivake. Tega pa ni zmogel le zaradi svoje vzdržljivosti in hitrosti, ampak tudi zato, ker je vse območje dobro poznal, predvsem pa je poznal vse odločilne prehode. Podobnih primerov bi lahko navedel še več in nI čudno, če so Urošu rekli kar »gorska lokomotiva«. Čopov Joža mu je ob vrnitvi iz Centralnih Alp dal kar na jeseniškem kolodvoru svoj znak »Skale« in zelo značilno povedal: »Ti si ga od vseh najbolj zaslužiš.« Skoraj pol stoletja pozneje, v januarju 1976, pa je Pavle Šegula zapisal, ko je poročal o pohodu po poteh Cankarjevega bataljona na Dražgoše: »Šlo je v peklenskem tempu in marsikdo jc zmagal samega sebe le zategadelj, ker si je mislil, pa me vendar ne bo užugal mož, ki je trikrat starejši od mene. Tempo je namreč diktiral takrat žc skoraj 70-lctni Uroš Župančič.«
Od vseh gora v naših Julijcih mu je najbolj pri srcu Prisojnik. Mogočen gorski masiv, ki ga v svoji veličini in razsežnosti prekaša le Triglav. Iskal je v Prlsojniku pristope in smeri, iskal jih je poleti, pozimi in kar osemkrat se mu je to posrečilo v prvenstvenih smereh. Tudi v stebru, ki izpostavljeno stoji nad Vršiškirni prehodi in ki mu je dal Uroš že udomačeno ime »Hudičev stolp«. Koliko izrednih doživetij samo v Prlsojniku! Mariborski plezalci smo se seznanili z Urošem, preden |e odslužil vojaški rok. Do srečanja je prišlo kar v Triglavski steni. Pri vstopu, ko smo se navezovali, je prihitel do nas. Spremenili smo načrtovano smer in tako bili prvič z Urošem v navezi. V tem poletju potem še dvakrat. Vendar bi bilo najbrž ostalo pri teh nekaj plezarljah, če se tri leta pozneje ne bi bila zgodila nesreča in to spet v Triglavski steni. Takrat smo štirje mariborski gozdovniki plezali skalaško smer v dveh navezah. Po dveh urah plezanja je v težavnem spodnjem delu omahnila druga naveza, v kateri sta bila Savo Domicelj in Egon Lettner. Uroš, ki je bil prav v tem času na orožnih vajah v Kalinoviku. je obema
Zvem i tečai za alp. inštruktorje v Vratih 16 do 29. 9. 1947, slikano na Kredarici: V. Kopač — D. Dolar — R. Kočevar — R. Zupančič — M. Medla — tečajnik iz Makedonije
Folo D Vede j
z Miranom pisal obširno pismo. Za naju je takrat in v poznejših pismih našel besede, ki sva jih takrat najbolj potrebovala in si jih najbolj želela. Besede razgledanega in upoštevanega alpinista so napravile na naju izreden vtis in so odločilno vplivala, da v najinih odnosih do gora ni prišlo do sprememb in do odtujitve. Treba je vedatl, da se je nesreča zgodila prav pred najinimi očmi in tako rekoč na dosegu roke. Strah, ki je različno prisoten pri alpinistu, pa ne more biti prevladujoč. Na tak način se nam je takrat Uroš približal in ko smo ustanovili alpinistični odsek, nam Je bil prvi svetovalec, pomagal jc z nasveti, pri načrtih in s predavanji. Med menoj in Urošem so se utrdile prijateljske vezi, ene izmed najpomembnejših v mojam In njegovem življenju, v življenju, ki si ga brez gora ne moreva misliti. Našla sva se na skupni poti spoznanj in doživetij in vse je tako resnično bogato In lepo.
Z Urošem smo potem večkrat skupaj plezali, zadnjič tisto poletje pred minulo vojno, ko smo preplezali čudovite »Uroševe police« v ostenju Velike Mojstrovke in Travnika, in potem pozimi, ko sva prišla na Veliko Goličico v Prlsojniku.
Uroša je voina zatekla, ko si Je ravno ustvarjal dom in družino. In ni sc mu dobro obetalo. Nage! In prenagel kot je bil povsod, je bil tudi v besedi. Marsikatero je povedal na račun jeseniških kulturbundovcev, od katerih so sc nekateri vrinili tudi v tamkajšnjo »Skalo«. Vse to ni moglo ostati prikrito. 1. maja 1941 se je znašla vsa družina v LJubljani, v Prisojni 7. V kuhinji na Jescnicah pa je ostalo še kosilo na mizi, tako zelo se je mudilo. Bil pa je to edini način, da se je Uroš ognil nemški aretaciji. Že v prvih dneh begunstva sc je pričela Uroševa pot upornika in njegov organizirani odpor. V povezavi z gorenjsko emigrantsko skupino Osvobodilne fronte je odhajal kot vojaški referent ilegalno na Gorenjsko. Vozil se je z vlakom do BrezIJ, napre| pa z avtobusom. Vzpostavljal je zvezo z Bledom, Rohinjam In Jesenicami, izmenjaval je različno pošto, nosil pa je celo najbolj iskano — orožje. To je opravljal s pomočjo strojevodje do zadnje postaje, naprej pa na svo|o pobudo in odgovornost.
Njegova povezava z OF v Ljubljani je bila tudi na terenu Friškovec na Taboru. A kakor mu je sreča dotlej stala ob strani, ga je tokrat zapustila. Bilo je preveč neprevidnosti in nepremišljenosti. V zapor je pošiljal znanim zapornikom iz Gorenjske različne pri boljške v hrani in pijači, skrito pa še razna obvestila in pomembne novice. Nekaj časa teh obvestil res niso odkrili, pri zadnjem paketu pa je italijanski paznik odprl steklenico malinovca. Pod originalnim zamaškom je bil listek s prepovedanimi nhvestill In Uroš se je znašel junija 1942 v zaporu. Pomagati niso mogle Intervencije, ker Je bila krivda preveč očitno. Sodba na procesu sa Je glasila: pet iet zapora. Poslali so ga v zapore v Spo'eto v srednji Italiji ln v Firence. Kapitulacija Italije ga je zatekla v zaporu Castel Franco pri Padovi.
V izjemnem času vojne jc bilo pri vsakem odporu proti okupatorju računati z aretacijo, zaporom in internacijo. Vse to jc bilo neizbežno, kajti bil Je čas usodnih preizkušenj in odločitev. V italijanskih zeporih in taboriščih so se drug za drugim znašli zavedni Slovenci. katerih edina krivda je bila. da so se postavili po robu uničenju svojega ljudstva in zemlje. Nekje med mračnimi zidovi pa so v duhu vstajali Julijci, nedosegljivi, odmaknjeni, boleči že v sami misli.
Razpad italijanske vojske je odpiral možnost pobega in rešitve. Tokrat jc bila sreča na Uroševi strani. Sreča, ki jo alpinisti tako dobro poznajo, ko je treba tvegati za uspeh. Prišel je spet v Ljubljano, med svoje ljudi, in tukaj dočakal konec vojne. Dočakal je mir in svobodo, ki bi ju vsa ljudstva sveta morala pisati z valiko začetnico. Na obzorju so se spet pojavili hribi, gore, stene. Pojavili so se dosegljivi z vsem, kar ponujajo hrepenačemu gorniku. Žal, zaman smo čakali na Mirana, ki je bil vedno zraven, ko smo kovali skupne načrte. Pod Storžičem je ugasnilo življenje partizana, alpinista in prijatelja. Uroš pa si je spet ustvarjal dom. spet na Jcsenicah in v železarni. Uroša sem do takrat pozna! kot drznega in zagnanega alpinista, poznal sem njegov odnos do gorskega sveta, kako Je ta svet sprejemal in se vanj vključeval. To spoznanje sem dobival iz osebnih stikov in številnih pisem, ki sva si jih izmenjavala in ki jih hranim prav vsa še danes. Prebiral sem njegove članke v Planinskem Vestniku in ga poslušal na planinskih predavanjih, saj je svoje prvo predavanje imel prav v Mariboru leta 1938.
Ze prvi meseci v novi Jugoslaviji pa so pričali o tJroševem nadaljnjem delovanju in usmeritvi. Pristopil je k ustvarjalnemu delu v planinskih organizacijah. Izvoljen je b;l za predsednika planinskega društva na Jesenicah, poleg tega za načelnika naše Gorske reševalne službe in nato še za načelnika alpinističnega odseka na Jesenicah. Težavnih nalog se je lotil s prav neverjetnim žarom, kot da bi bila sedaj tu tista neznana mesta, ki jih je treba premagati v težavnem vzponu. Na dan ic prišlo tudi vse tisto, kar je bilo nasilno zadržanega v okupirani Ljubljani in v italijanskih zaporih Za novinca je bilo v tem društvenem delu res mnogo neznanega, vse kaj drugega od tistega, ko se je zjutraj zapodil v hribe in popoldne spet prišel domov. Sprejemal je planinske dolžnosti širšega družbenega pomena, odgovorno, večkrat neučakano, kot je storil v hribih, z veliko volje in z vedno navzočo mislijo, da mora biti povsod zraven. Pri tem delu so mu pomagali njegovi planinski prijatelji, največ z Jcscnic.
Po nekaj mesecih je že organiziral triglavski udarniški dan, ko so čistili in popravljali opustošene planinske koče. Organiziral je knjižni dan in nosil slovenske knjige čez Luknjo v Trento. Sodeloval je pri rušeju mejnikov med Italijo in staro Jugoslavijo. Poiskal je denar, izvajalce in še prostor za spomenik Miranu Cizlju v Martuljku, odkril je spomenik padlim partizanom planincem v Vratih in plaketo na vrhu Škrlatice. Organiziral je prvo Titovo štafeto In štafeto AVNOJ za deseto obletnico, oboje z vrha Triglava. Bilo mu ni dovolj, da je bil glavni organizator prvega planinskega srečanja v Vratih, »Triglav v svobodi", prinesel je že skoraj v temi suhljad v severno steno, In ko kres še ni zagorel, se je ulil dež in taka je potem bila noč na Gorenjskem stolpu. Še posebno in z vso vnemo se je posvetil organiziranju Gorska reševalne službe. Leta 1946 je bil izvoljen za prvega načelnika po osvoboditvi s centrom te službe na Jesenicah. Organizirati pa je bilo treba prav iz nič. Začel je vzpostavljati baze In postaje, od Bovca in Tolmina do Celja in Maribora, organiziral je meteorološko in lavinsko obveščevalno službo, vzporedno s tem službo lavinskih psov in njihovih vodnikov. Gorski reševalci so pričeli uporabljati Gramingerjev sedež, Marinerjeva nosila in drugo opremo. Ustvarjena je bila solidna osnova, ki jo jc Uroš zapustil po letu 1952, ko Je prišlo v GRS do reorganizacije in do novega, še obsežnejšega razmaha. Prav v Gorski reševalni službi so se sprostila vsa Uroševa hotenja prekaljenega alpinista. Poznal Je značaj in vlogo te službe iz mnogih reševalnih akcij v gorah, v GRS je videl del svojega gornlškega življenja in pojmovanja. Soočil pa se jc ludi z izjemnim povojnim časom, ki je takrat narekoval še dodatno dejavnost.
Uroš se jo zavedal, da je človeški faktor odločilen pri vsaki reševalni akciji. Gorski reševalci so tisli krog predanih alpinistov, ki so vsak čas, ob vsakem vremenu in na vsakem terenu pripravljeni pomagati v gorski nesreči. Ne poznam dejavnosti, v kateri bi bilo združenih toliko moralnih vrednot, toliko naporov in žrtvovanja za nemočnega človeka, kot je to v gorski reševalni službi.
Med temi izrednimi tovariši je tudi Uroš. Reševal je, še preden Je začel plezati in se mu je ubil soplezalec Sandi Wiäiak. S tem človekoljubnim delom se ukvarja že več kot petdeset let. V eni od zadnjih večjih reševalnih akcij je pomagal iskati ponesrečenca v bavarski smeri Triglavske stene. Tu je tvegal spust nad 300 metrov, da ja prišel do plezalcev, ki sta bila že mrtva. To je že pravo junaštvo, spustiti se v neznano v tako ylobino, ko ni jeklenega vitla, ampak le zvezane plezalne vrvi, ko ne veš, ali bodo segle dovolj daleč, ko tc na tako razdaljo v spustu začne sukati in ko tvoj glas ne seže več navzgor, ko hočeš povedati, da se je vrv, na kateri te spuščajo do ponesrečenca, zataknila. V življenju gornika in gorskega reševalca Uroša Župančiča Je blizu šeststo reševalnih akcij in poizvedovanj, od tega kar osemdeset takih, ko pomoči nI hllo več in ko je bilo treba v dolino prenesti le še mrtvega ponesrečenca. Koliko truda in naporov povedo te številke, koliko samopremagovanja, nesebičnosti in koliko tveganja lastnega življenja!
Vse do svojega šestdesetega leta jc bil načelnik alpinističnega odseka na Jesenicah. Vodil je številne tečaje: mladinske, planinske, alpinistične in tečaje Gorske reševalne službe. Nastopal je kot planinski predavatelj po vseh večjih slovenskih mestih, predaval je v Zagrebu in celo v Švici. Bil je smučarski učitelj, gorski vodnik, gorskoreševalni inštruktor in inštruktor za planinstvo in alpinizem na beograjskem DIF. Bil jc načrtovalec planinskih poti, najbolj znane pa so: jubilejna pot čez ves Prisojnik: smer Mire M. Debelakove po policah severne stene Kanjavca in pot iz Luknje čez Bovški Gamsovec na Kriške pode.
Doma na Jesenicah si je ustvaril bogato knjižnico bibliolilskih izdaj naših pesnikov In pisateljev. Izredno bogastvo, katero bi mu zavidal marsikateri naš muzej ali knjižnica. Tu so prve Izdaje Jurčiča, Levstika, Trdine, Stritarja, Tavčarja, Prešerna. Cankarja. Gregorčiča itd. Med njimi sta prvi izdaji Flnžgarjevega »Pod svobodnim soncem« z avtorjevim podpisom in prve izdaje Župančičevih del z daljšim avtorjevim posvetilom v vezani besedi.
V	njegovi knjižnici je bogata zbirka planinskih knjig. Med njimi so »Planine« Petra Zoraniča iz leta 1569, kompleten Planinski Vestnik od leta 1895 v originalni vezavi, trinajst različnih Izdaj Baumbachovega Zlatoroga itd Pri njem sta ohranjena dnevnika dr. Klementa Juga in Vladimira Topolovca, nekateri spominski zapisi pnvlh skalašev: Franceta Borštnarja, Janka Skerlapa, Alojza Volkarja, dr. Mirka Kajzelja. Nevine Prevčeve Tanl Copelandove in drugih. Leta in leta je Uroš zbiral in kupoval te dragocenosti In la komu jih bo zapustil?
V	tem domačem muzeju je njegov osebni planinski dnevnik, vse od leta 1929 naprej, opremljen z žigi planinskih postojank ter kralkimi zapisi doživetij. Tu je obsežna zbirka planinskih razglednic, nekatere še iz prejšnjega stoletja, vse v dveh starinskih albumih. Tu so številni stari znaki raznih planinskih organizacij, GRS, Skale, stari klini in vponke in še marsikaj.
Posebno je Uroš ponosen na svojo planinsko knjigo, štirideset let je zbira! podpise in besede prijateljev z gora, alpinistov in planincev. Enalnpetdeset izbranih imen vseh generacij, s katerimi je imel Uroš stik, je obogatilo ta prečudoviti spominski album. 117
Enainpctdcsct najimenitnejših imen slovenskega alpinističnega sveta vse od drenovcev do današnje generaci.e himalajcev. V bodočem planinskem muzeju bo ta album prav gotovo na vidnem mestu.
Nobenih sklepov ne želim delati, ker Uroševa gorniška pot še ni zaključene. A vse njegovo življenje je doslej teklo v enem samem znamenju. Misel, ki je vzniknila v otroškem planiškem okolju, se je razrasla v ustvarjalno planinsko in alpinistično oseb nust. Gore su mu biiu smisel i:i vsebina življenja. Živel jc v gorah in zanje. V alpinizmu je vide! najvišjo stopnjo svojega gorniškega delovanja, v njom je zaznal tudi najpopolnejšo uresničitev svojih notranjih hotenj in stremljenj. Ustvarjal je v planinskih in alpinističnih organizacijah, v Gorski reševalni službi, predaval In pisal je o gorskem svetu, vse pa je imelo en sam namen in smisel. Nad 600 je planinskih prispevkov v raznih slovenskih in hrvaških časnikih, revijah In zbornikih, 70 člankov je samo v Planinskem Vcstniku. Vse to pa je raztreseno v dolgem razdobju vsr od leta 1934, ko je izšel prvi v Planinskem Vestniku. V tej množici napisanih besed prav gotovo manjkajo šc tiste ki bi vse to strnile in ki hI znale prikazati veličino osebnosti in doživetij. Kot človek je bil Uroš zelo enostranski, celo preveč. Družabnega življenja ni poznal, ni maral alkohola in cigaret, pravi samotar je bil tudi v hribih. V mnogih pogovorih mi jc pripovedoval, kako je že od mladih let naprej čutil, da se bo lažje družil z naravo kot z ljudmi. Vse v naravi mu je bilo lepo, kljub večkrat okruinim zakonitostim, ki vladajo v gorah, z njo je našel tisti stik, da jc lahko ob ikoval ;n plemenitil svojo osebnost, da je bil srečen in zadovoljen. Drugače jc bilo pri ljudeh, pri katerih že od mladega ni našel prave topline in razumevanja. Ni bi o človeka, ki bi bil znal vplivati na oblikovanje tako nemirne osebnosti. Vedno je bil pravzaprav sam, tudi v mislih in načrtih, in tako se je tudi počutil. Ko je prišel z ljudmi šc bolj v stik, se je prepad še poglabljal. Prišlo je do najrazličnejših oblik nerazumevanja, odklanjanja in vse preveč je bilo primerov, ko so alpinisti pačili resnico o njem. V Urošu je veliko odločnosti, upornosti, pa tudi trmoglavosti in so morda zato ostale mnoge resnice nedorečena. Ilazmerja in nasprotja med tistimi, ki jih jc zaznaval na eni strani v svatu narave, in onimi, ki jim ni bil kos med ljudmi, pa so le še bolj vodila njegovo pot v gorski svet in v odmaknjenost. Vedno pa bo veljalo, da nič ni moglo mimo njega, kar se je v zadnjih desetletjih dogajalo v našem gorskem svetu.
V	letih po zadnji vojni je Uroš preplezal še vse tiste markantne smeri v Julijcih, ki so še ostale nepreplezane. Spik. Frdernanc police. Široka peč, Jalovec. Preplezal je vse do takrat opravljene smeri v Triglavski steni, s Čopovim stebrom vred. Plezal je z Mirom Derma jem, Janezom Krušiccm in največ z Maksom Madjnm
Prva leta po vojni so bila splnh najlepša. Mič ni bilo težavno, ničesar nam ni manjkaio, in vsi smo si bili dobri mad seboj, prijatelji in tovariši. V hribih ni bilo nič pozabljenega, nobena smer, nohen pogled. Še prijemi in stopi so bili kot nekoč. A bilo je ie drugače, spremenjeno in še lepše. Vsak Izmed nas, ki smo preživeli, jc po svoje doživljal In pretolkel to okrutno vojno. V hribovcu je bilo stalno navzoče še nekaj. Bila in ostajala je misel, tista še vedno neizrečena in brez pravega dokončnega odziva, ki bi valial za vsakogar. Tista misel, ki jo iščemo tudi v odgovorih na vprašanja, zakaj hodimo v gore in zakaj alpinizem. Toda misel je takrat obstajala, misel, občutek, hrepenenje. Bila ja za žico okupirane Ljubljane, v partizanih, taboriščih, v zaporih med štirimi zidovi. V takem ozračju sva prišla v hribe midva z Urošem. Po štirih letih. Prišla sva plezat In uživat. In bila je nepopisna sreča, ki jo jc pripravil tedanji čas, zopet v miru In svobodi. Zato pravim, da je bilo v gorah spet vse novo. na novo doživeto Planica, Krnica, Martuljek, Trenta — kakšni izredni spomini. Plezala sva v Vratih in največ v Triglavu, v njegovi edinstveni severni steni.
Prav na koncu sva šla še po Zlatorogovih policah. Bila sva v najlepši smeri, kar jih premorejo naše gore, v policah spominov, pogledov, načrtov in želja. Čestitam in zahvaljujem se »zlati navezi«. V Zlatorogovih pa se je tudi iztekla moja pot v zahtevnih stenah. Ko sva z Urošem prišla na Jugov steber, iie listo srednjo od treh polic pred prehodom na pot s Plemenic, sem začutii neznano utrujenost. Štiri leta vojne so zahtevala še novo spoznanje, moje telo je moralo priznati nemoč in se ukloniti zdravljenju. Prišla sa leta. ki so bila drugačna od prejšnjih. Plezanje in stene niso več prevladovali pred vsem drugim. Spočetka sem bil sam, spoznaval sem Martuljek. Beli potok, Krnim, spoznal skrite poti in stečine. Kmalu pa sva bila z Urošem spet skupaj. Skupaj sva iskala znano v neznanem in neznano v znanem. Opustila sva kline, obdržala pa vrv. Le redko in na mojo željo sva sc navezovala. Pa ne zaradi skale in težavnosti, holj zaradi občutka, da čutiva spet vrv v rokah in zaznava tisti značilni duh po konopl|i.
V	svetu naših Julijcev sva šc zadnjič stopila v neznano. Med skalovjem in borovci, kjer so pod stenami steč nc gamsov, sva začrtala svojo smer iz Planice na Pokljuko, občudovanja vredno gorsko pot P?. Üe sem za Zlatoropova oolice napisal, da so več kot navadna smer v steni, potem velja vse to za PP, le rla ta poteka v mnogu širšem prostoru nad vsemi dolinami naših Julijcev. V PP ho našel zadovoljstvo še marsikateri • odsluženi« alpin st, ko bo na številnih razgledlščih v njej upočasnil korak in se pre-
118 dajal svojim najdražjim spominom. Za naju z Urošem je PP še mnogo več, je nepre-
cepivo darilo Kot da bi se nama hoteli hribi oddolžiti, ker sva jih imela tako rada
V	flomiku in alpinistu je večno Iskanje nečesa novega, večna avantura, iskanje lepoto v edinstveni gorski naravi. PP jc tako prevzela nov smisel gornišklh pogledov in vsaj
bila odkril ° gatl a naJino skupno 9°rniško pot. Ne vem, kaj bi bilo. ko je ne bi
V	zadnjih letih se mi je Uroš tudi zaupal: -V hribe moram hoditi, to je moje življenje brez katerega ne morem. Sem hodim iz navade, iskat zdravje in spomine. Imel sam veliM sreče da sem vse to doživel in preživel. Večkrat mi je šlo za nohte in sem se zc čutil izgubljen v alpinizmu ne gre brez tveganja. A le dvakrat sem doživel padec v steni. Prvi je bd v Veliki Mojstrovki, ko so odleteli štirje zabiti klini in je potem peti vzdrzal. Drugi padec je bil zrežiran v tllmu .Zlatorogove strmine'. Dvakrat me je spodnesel snežni plaz, a vse se je dobro izteklo. Življenje mi |e bilo lepo in me je povsem zadovoljilo Nekateri mi pravijo, da sem znal živeti. Vedno pa bom trdil, da so qore ena od najbolj zanes jivih šol človekove osebnosti. V gorah namreč ni samo lepo In vse m JrjtCn\,V- "J ♦^ajo tudi stroge zakonitosti, večkrat nepredvidene. Navaditi se moras trpeti in potrpeti. Zdaj. ko se vse izteka se mi zdi. da je res mnoao za mano
SE i1 P"9,edTvSe y,idim-. v leJ ali onl obnki' veselega ali utrujenegaf samega ail n S^,IPOet|U a l pozim,Vse ™ J»	kot bi se sprehajal po JcscnLh.
^	£ vse kar se je dogajalo v naših gorah, vsa zgodovina od prvih osvajalcev
£ , T mackov ,n veveric vse poli in smeri. Vse mi je tako domače rekel bi, kdr moje, ker sem vse tako ali drugače sodožlvljal. Moja pot gre sedaj navzdol, moč in pogum upadajo, a kdor je toliko doživel, mu ob tem priznanju ni hudo pri srcu. Srečen
Ih^M.r» ^0! h£dl1 v -Pla1ico' pa öeprav le na tiste skr't« poti. v katere sem zahajal še kot otrok da bom užival na samotnih, odročnih krajih, med rožami skrive^ cenimi macesni in divjadjo.«
V TRETJE GRE RADO
ALI MT. BLANC PO TURISTIČNO
MIHA ŽUŽEK
Tega ne pišem za zmagovalce stene v Druju ali Mrtvaškega prta ali kakšne druac podobne strahote ob kateri „am ledeni kri v žilah. A Planinskega Ves nika ne berejo le vrhunski alpinisti in po šamoniški dolini se sprehajajo tudi nivadni smrtniki ki ne
2gI;'Ur,8tlCne^ ?"?dar '« so v tem pogorju odprte razne nSXpa j™ bodo morda prav prišle tudi izkušnje tistih, ki so v tem svetu že bili - kot planinci.
1575 - Aiguille du Tour (3544 m)
Pozno sem začel poskušati. Pri 52 letih človek kvečjemu le še sanjari o visokih Aloah Razveselilo me je povabilo brala Ivana, ki je počit,. koval ob Ženevskem Jezeru nai ca
£»i„ dB| b'i pos,kusi'a še na Blatlc V| enie je bilo ugodno, bil s^m zdrav in vse je kazalo da bo slo. Tistega utra pa Je Ivan zbolel, z n im pa tudi mol Mt Blanc
« r"?„h",el -Pustitina,cedilu 0dpc|iaiö ^a se na konec šamoniške doC, v Le Tour' se z vzpenjaco vzdignila na višino približno 2200 m. od tam pa sva se z ožno DoJnela do Refuge Albert Premier (2702 m), ki leži tik nad divje razbrazdanim ledenik^ Po
»fflRfc srr ssntsjuzi.
praskal ,n tolkel z repom po tleh, so otresal in cvilll in sploh, počel vse kar je poS galo, da je pritegnil nase našo pozornost. Zatiskali smo ušesa in kot da smo shša l drug drugega - nas ho mrcina takoie zabavala vso noč? Prav zanimivo Je b o zazna vati kako v popu n. temi narašča napetost na obeh straneh. Kdoto odnehal? DrS rn-1erjC"^ močl"' stopil J» oskrbniku se vrnil m zgSbil psa ~ Ztn nh h' j?8, 'lI3 žeiST bili onstran Pasjih in vseh drug h težav Pa nI za dolgo. Ob dveh je oskrbnik vzdignil tiste, ki so se odpravljali na drznejšoVguiNe 119
du Chardonnet, 3824 m, ob štirih je zbudil še nas. V petnajstih minutah smo bili na ledu navezali smo si dereze in sestavili naveze. Dobro uro smo gazili po široki ledeni reki,'sc na daleč izogibali razpok, katero tudi preskočili ali jo preprosto prelezh po vec ali manj tveganem ledenem mostiču. Nato smo zavili v strm leden z eb, se prebili skozi fantastične iglaste stolpe na planoto, spet vso v ledu in snegu Brez težav smo prisil do obrobne gornje poči. ki jc široko zevala; na srečo jc bila prav tu polna naphanega snena, tako da ni bil nevaren niti dvajsetmetrski gladki ledeni prag nad njo Pori Ojstrico smo sneli dereze in po strmih, toda odlično razčlenjenih granitnih kvadrih zlahka preplezali razdaljo kakšnih 150 metrov — do vrha. Bilo Je precej megleno, od časa do časa se je odgrnila bližnja nekaj metrov nižja Aiguille de Purtschcller, enkrat sam-krat se je pokazal tudi Mt. Blanc. Vse skupaj — 3 ure od koce.
Nazaj nismo šli do žičnice, ampak kar naravnost v dolžino — po obrobni ledeniSkl moreni' njeno značilno obliko si bo vsakdo zlahka zapomnil.
Tura za izkušene in previdne ni nevarna. Je zelo slikovita in pisana. Nujno je potrebna vrv dereze sončna očala itd. Držati se je treba tihojene stezo. Neka naveza naju je hotela prehiteti, samo meter desno od nas so šli, pa se je prvi pogreznil v skrito razpoko Vrv ga je seveda zadržala, a potlej so se tudi oni lepo držali steze.
V	zanesljivem vremenu, ko se ni bati opoldanskih neviht, je mogoče turo opraviti v istem dnevu.
1976 — Mt. Blonc du Tacul 4248 m
To goro poznamo bolj kot stranski cilj naših alpinistov, ki prečenju Centralnih Alp radi
mimogrede dodajo še ta okrasek. A je tudi lep samostojni cilj.
Kako smo zašli gor? Franci je žc bil na Mt. Blancu s planinskim društvom. Njegovo pripovedovanje le vzbudilo zanimanje pri prijateljih, dogovorili so se in še mene poprosili nai grem z njimi, češ da znam francosko, da že poznöm tiste kra|e, (kako malo je treba da si v nečem -pred drugimi«), da bodo tudi starši rajši privolili, ce grem se iaz z njimi. Ta razlog me je ganil kako rad sem se pustil zmehčati! Toda postavil sem Ima dva pogoja: Prvič — Franci naj prevzame alpinistično vodstvo, instrukcije in tako naprei- drualč, zadnji kot odgovorni pred starši si pridržujem pravico, da ob nevarnosti lahko odločno zahtevam umik in da na to vsi brez ugovora pristanejo. Pogoje so radi
oDrejp|j
Kmalu smo bili v Chamonixu. Znana vremenska hišica pri Domu vodnikov nam je napovedala ugodno vreme.	, .	__
Odpeljali smo se v St. Gervais. Bilo nas je pet, bolj točno, bili srno štirje. Sam sem nekaj dni pred odhodom staknil močno gripo, pa sem kljub temu odsel na pot, a sem moral odnehati na višini 3000 m. Nič ni pomagalo, preležatl sem moral vrocico z upanjem da bo naslednjega dna bolje. In res jc bilo Odpeljal sem se na Aiguille du Mid: in sem se kar dobro počutil, ves dopoldan sem ostal tam, seveda dobro zavarovan pred mrazom Užival sem v razgledu, ki mu, tako sodim, nI para; tudi i Mt. Bianca nI takega razqleda Videl sem že tudi Ande in iz letala ogledoval Acoricaguo z okolico. Vse je mnogo večje, višje, gorska veriga jc široka nekaj sto kilometrov, dolga pa na tisoče kilometrov Zdi pa Sfi mi, da je ta »naš« amfiteater lepši. Dobivam občutek za neizrekljivo nedopovedljivo, neumljivo. za vso to presežno mogočnost, lepoto, skladnost proti kateri ic tisti živžav v sivih dolinah tako droben, nepomemben. Le kaj bi moglo biti pomembnejše kot takale ostrica, ki bode v nebesno sinjino, v njej nekako visi in plava in zbuja vprašanja, ob katerih zdrhti srce.
Kmalu sem spoznal, da virusi gripe v teh lepotah ne uživajo enako kot jaz. Moglo bi se celo reči da so jim škodile, ko sem se vrnil, sem bil zdrav. Virusom v tolažbo bi dodal, da je višina škodila tudi prenekateremu turistu, ki je moral bled in zelen čimprej v dolino. Prihajali so sem pač le v lahni obleki, sandalah z visokimi petami in celo —
v minimalkah.	.	_ , . . ,.
Zalotil sem se, da mi je pogled uhajal ves čas proti Mt. Blancu. Za frank lahko z dobrim daljnogledom opazuješ črne, rdeče in zelene pike, ki lezejo po snežnem robu, in nekje so zdaj moji prijatelji; tam naj bi bil tudi jaz. Zanimal me je tud. du Tacul, 4248 m ki ie zavzemal velik del obzorja in v neopisni snežni bleščavi ponujal svoje široke boke, po katerih je lezlo nekaj pik. Vedno bolj se mi je dozdevalo — tole bi pa
Zvečer so se naši štirje vrnili - Franci, Tone, Rudi - vsi s precejšnjimi težavami; vsi »cunjasti«, kot so rekli, so dosegli vrh; Anči pa jih je počakala na Refuge Vallot
V	So' se je vreme poslabšalo. Za naslednje dni pa jc napoved obetala lepo, toda mladina Je bila brez volje. Dopovedoval sem jim kako lep je Tacul In ^kopreprostapot je na n|egov vrh. Franci je naposled pristal, pridružil se mu je še Rudi. tud Roman, Marta in Marija se niso obotavljali. Z Aiguille du Midi smo se najpre spustil, po srh-
120	grebei u, vsaj iz zavetišča jc tako videti - ozka steza na robu. takoj levo in desno
««

Pod vrhom MI. Bianca

te.-1--i rMlTT
Toto M Cul i berg
gladka strmina. A ko hodiš, je mnogo manj »srhljivo- Steza je dovolj siroka dereze dobro prijemljejo in tako smo kmalu bili v Beli dolini (Valine Blanche) kjer smo občudovali plezalce, kako so nad nami prečili nekako deset metrov sirok povsem raven balkon in kot pajki viseli pod njim. V dobri uri smo prišli pod Tacul in se zaceli vzpenjati po njegovih strmih snežiščih. Približno na polovici zavije pot med serake kjer smo morali pokazati tudi nekaj sposobnosti za plezanje v ledu. Strmina |e postala se bo i ostra začel je pihati veter, ki je vršni greben zavijal v snežne zastave. Rudi je odnehal. Pridružil se je nemški navezi, ki se je vračala. Mt. Bianca še ni spravil iz nog. Ml pa smo doživeli vršni veter, brez katerega pravi Kiigy. nisi prav doživel Mt. Bianca. Dokler smo stali na obeh nogah in se opirali še na cepin, je šlo: ko pa smo se prestopili, nas ie spodnašalo. Kljub temu pa smo brez težav dosegli skalnati kucalj na vrhu: nad njim se jc prikazovala glorija — mavrica v oblaku snežnih kristalov. Naglo smo poslikali to glorijo in še sebe. potem pa smo poskrbeli, da smo čimprej Izginili z vrha. Ko smo prišli pod qreben, je bilo težav konec.
V	Beli dolini nas je začudil napis na snegu: Pridite na čaj! Prav tako, dobesedno, slovensko! Torej nismo bili edini Slovenci tam gori.
V	lepem vremenu je to zanimiva tura za vsakogar, ki se čudi sposobnega za take gorske zahteve. V slabem vremenu pa ne gre niti poskusiti — izgubili bi sc v belih prostranstvih.	^	. „„„ Vzpon poteka takole — Najprej 300 m spusta, nato 700 m vzpona; spust: najprej 700 m spusta, nato 300 m vzpona — vse je tam okrog 4000 m. Potrebno pa je približno 7 ur. Za en sam dan — ne preveč ne premalo.
1980 — Mont Blanc, 4810 m
Na Mt Blanc nisem več mislil. Pa inc jc nekega dne študent Ivo vprašal, če bi bila vendarle še kakšna možnost za to. Vsi razlogi, s katerimi sem sc prepričeval, da je Tacul lepši, Alguiile du Tour slikovitejša. da sem prestar - so so mahoma razkadili, izpod pepela je zatlela nikoli povsem pozabljena želja — biti na strehi Evrope. Ivo jc zlahka našel sopotnike. Februarja srno se začeli resneje pogovarjati vssk |e položil nekaj dinarjev kavcije, da stvar ne bi bila premalo resna. Janez je bil od vseh najbolj trden, obljubil je svojo »Škodo«. Tudi nekaj deklet se je začelo zanimati, pa sem imel vtis da se bodo prav gotovo premislile — In so se res. Premislil se le celo Ivo (šele pozneje sem zvedel, zakaj: »Opeka mu je padla na glavo« in namesto v Visoko Savojo, se je odpeljal — v zakon). Franci (tokrat je bil z Dolenjskega). Viktor In Srečo pa so vztrajali Pridobivali smo kondicijo po naših hribih. Posebno si bom zapomnil celodnevni tek (res je bil bolj to tek kot hoja) iz Kamniške Bistrice na Sedlo, Turško goro,
121
tMH! „1 1 r ' cez Kokrsk? Ls?dl° do avta. Kondicije nam res ni manjkalo, volje tudi ne. tud, z opremo ni bilo težav. Osem leta štora škoda vsa zarjavela, a dobro H1™;, Mt nif d0 «dnjcga centimetra nas jc potegnila čez Lombardijo do lino??. ? ,M :, ?'al?C,0m •nazadnie - »crknila«. Na srečo prvič in zadnjič.
LbudM k- Ž'Vl,en,u ln spet nanrl Je bila zveslE küt Krpanova kobila. Ko sem jo gledal tako obloženo, m. je ves čas hodila na misel Smrekarjeva risba, kako se
težkim tovorom'0 P° * 9° *ko2ice" — taka >e bila nBŠa -Skoda« s svojim
Zanimalo me je. kakšen vtis bo na fante napravilo pn/o srečanje s štlrltlsočaki Na moje veselje - nobenega. Kakor, da je to - dolenjsko gričevje. Ti se ne bodo ustrašili" v nedeljo smo se našli pred vremensko hišico in nisem mogel verjeti — dva dni bo lasno
™e;v ™'nah do 3l',nifi'a pa b0, ?a višini — «00 m! V višini 3500 m zahodnik s 30 km h, na 5000 m pa 40 km h. To je bilo več ko fantastično'
V ponedeljek spet St. Gervais. Nid d'Aigle. kjer smo letos takoj zagazili v snen kosilo
te Äoh'nn^nJt"!' ZlDf"aSni -Ž,eb" ki * bil let0K debelo^asnežen Kamen C je zato bo j počasi letelo po njem, ves čas je pa grozilo, da se utrga snežni plaz Vse se jo cedilo od vročine.	K '
Presenetilo pa nas je. kako malo so tam gorniki obzirni drug do drugega; večkrat smo čakali, da gre skupina mimo nas, in seveda pričakovali, da se bo kdo tudi nam umakni;
Pr3V redk° dSživo'i- Dosledno smo tudi pozdravljali, po naši lepi gorniški navadi. Redko pa so nam odzravljaii. Navadno so nas debelo gledali Češ kaj vam ie od kod so pa poznamo?	' ' '
IrZÜT ,VepU( SmV ®aniih s.rajcah' P° izvrstnih aranitnih stopih sredi popoldneva priplezal do Refuge du Goutcr (3Ö17). Koča je bila vkopana v sneg, okrog nje pa le bi vsekan le meter širok hodnik, a je vse žuborelo v toplem soncu. P cd kočo so se udje sonc, i. Najed I smo se. napili raztopljene snežnice z raznimi sokovi. Dah so nam ' ldoQbra |G.ZISC«-. Lepo smo počivali. Fantje so se dobro počutili, mene pa je bolela glava. Sonce in v,srna. Oh devetih jc bilo v koči tiho. razen v naši spalnici. V njej je bilo 35 -tujcev« m pet »domačih« nas. Juyoslovanov. Od tujcev ni smrčal nihče, od »doma™ HnPLkaMt,rjC " tütv,vseh odtenkih. Tu in tam sem katerega umiril s sunkom, pa ne 5 01 ■ ^cne Slc®r taka n™21^ "e '"oti, bal pa sem se, da ne napravimo slabega
"nl'uf';inKo nlS,°,7 "lč!TCr rkaza" nfiaodovanja, sem tudi sam končno zaspal, moida celo zasmrčal, kdo bi vedel...
Ob enih so prvi začeli vstajati, do dveh smo se delali, kot da spimo, potem srno zai-trkovali — vsem napovedim, da ne bomo mogli zaradi višine ne lasti ne piti navkljub Bolj nas je oviralo, da je liter tople vode veljal šest jurjev
Dereze so zaškrtale v nočno tišino. Se nikoli nismo bili tako blizu zvezdam, ki so žarele na temnem nebu. Tik nad goro je pred nami, kot srebrna vaba, visel zadnji krajec; vabil nas je k sebi. Zrak je bil tako cist, da ga tudi luna ni posrebrila Pracesiia se je z lučkami vila navzgor, kot da gre k zvezdam. Pravilno smo ravnali, da smo bil; bolj m koncu kolone — tako smo imeli vse pred seboj. Prehiteli smo prvo navezo, potem se eno; pozneje smo ugotovili tisto, kar smo prehiteli, tisto potem nI pnš o na vrh. Tik pod Dome du Gouter ie na vzhodu zažarel prvi trak svetlobe iz teme so vstajale vedno nove gmote štiritisočakov, a vse je že bilo globoko pod nami V Refuqe Va lot nas je sprejela precejšnja gneča. Pojedli smo In popili, kar smo imeli in obžalovali, na smo verjeli zatrjevanjem, češ ničesar ne nosite s seboj, »je brez zveze« s-i tako ne boste mogli nič spraviti vase. Mi bi jim že pokazali, da so tc prerokbe krive če bi le imen s čim . Kmalu smo prešli 4400, 4500 m; tu nas je čakalo presenečenje Prišli smo točno na rob, sonce je vstajalo na naši levi, toda nižje od nas! Zato Je na desni rasla mogočna senca gore, veličasten trikotnik, ki pa ni legal na zemljo, kakor se spodobi, temveč je hitel naprej in naprej — kot temen stožec v svetlem ozračju naravnost naprej, nekam v neskončnost. Stali smo torej na videz na robu sveta na robu planeta — in nase sence so divjale s hitrostjo svetlobe skozi vesolje. Približno na 4600 m me je nepričakovano stisnilo. Stemnilo se mi je pred očmi Komai sem se zapicil cepin v sneg in sedel nanj. Postalo mi je slabo. Res žalostno z roko b dosegel vrh, pa bom moral nazaj... Cez nekaj minut poskušam vstati, pa ne gre. Fantje nemo stoje ob meni. Janez je rekel: »Da bi tukajle odnehali? Če je treba, vas bomo vzeli s seboj gor.« Cez deset minut sem res prišel »k sebi«; navezal sem se. Poskusim Gre Sprva deset, potem dvajset korakov, kmalu pa se strmina poleže in na grebenu gre lažje. Kmalu smo bili na vrhu!
»Kakšen razgled!« je sopel Srečko. Tudi sam sem bil deležen tega doživetja Čutim da sem na vrhu sveta in zdaj vem, zakaj so v starih časih Zemljo primerjali z veliko želvo ki se je nad nečim razkoračila. Nad čem?
Vetra skoraj ni bilo. Temperatura je malo pod ničlo. Res, lep dan. Slikamo in se slikamo veselo si čestitamo. Trije Francozi privlečejo s seboj smučI; nemudoma jih nataknejo zakadi se za njimi in že izginejo za zaobljeno ramo. Kam, kako po ledenikih? Res so etos zaradi obilnega snega razpoke zadelane, tudi naša aot je bila zalo nad 4000 m lažja, pa vendar... Tu gori ni gneče. Višina je temeljito razredčila procesijo Mi pa kar
vsi na vrhu — popoln uspeh. Celo jedi: bi, čc bi le kaj imeli. Izpraznimo zadnjo tar-movko čaja in fantom se razvežejo jeziki. Veselo so razčlenjevali podrobnosti, ki so se dogajale ob vzponu.
Hitro smo se začeli spuščati. Nad Rclugc Vallot se sneg zmehča; strmina do Doma du Gouter nam zavoljo pripeke jemlje sapo. Skozi domača varilska očala, ki so nekajkrat cenejša in boljša od najbolj specialnih ledeniških očal, kar jih prodajajo po trgovinah, sneg postaja iz modrosivega nekam sumljivo za I anonimen. Glava mi je vedno težja. Tudi drugi se pritožujejo. »Le zakaj sem se povzpel sem gor, ko še dol ni konca...« vzdihuje Franci Pri 4000 metrih je bilo pa težav konec. V koči smo se še enkrat najedli (jajce na oko je šest »jurjev«), in se spet lotili granitne stene. Navzdol je šlo težje! In kdo je torej sposoben za Mt. Blanc? Tisti, ki se počuti zdrav in ima dobro kondicijo. Vodič ob lepem vremenu ni nujno potreben, v slabem vremenu pa bodo šli na pot le vrhunski alpinisti. Treba pa je imeti srečo z vremenom: vsaj dva dni mora biti zanesljivo. Še zmeraj pa pravim — Aiguille du lour je najbolj slikovita. Tacul je alpinistično zanimiv, najbolj zanimiv — najbolj vesel pa sem bil — Mt. Bianca.
ZABRISANA SLED
BORIS REZEK
Sneg po Sedlu sc jc z rastočim dnem vedno bolj posedal in proti vrhu so se mi stopinje že pogrezale v odluženo plast. Ostenia okrog so bila že močno okopnela, plazovi so se obleteli in snezišča so ostala le po znožjih ter grapah. Z roba sed a so nad strmal pod njimi visele okrhnjene opasti. Bila je že pozna pomlad in iz dolin vkreber so zelenele bukve vedno više po bregovih. Po vrhovih pa so se še lesketale osrenjene zaplate snežišč.
Z vrha Sedla se mi je odprl drugačen razgled, kot sem ga imel med potjo. Medtem se je nebo poinrenilo, losk na snežiščih je ugašal in nad vsem gorskim svetom se je pričela razlivati odjuga. Z zasnežene strehe na koči jc curljala voda in sc zlivala v luknje, ki so jih napravili odpadni ledeni ocurki. Šumljanje in klokanje vode v strešnem žlebu sc je raznašalo v brezvetrno tišino ki je zariostena z zatohlo odjugo zajemala ves gorski svet.
Dan je bil še visok, ko sem odpahnil vrata v zimsko sobo. V obraz mi je udaril vlažen kletni zadah, na stenah pa se je še lesketalo ivje. Najprej sem pogledal za drvmi; bilo jih je dovolj, ker najbrž vso zimo ni bilo nikogar gor. Zakuril pa sem le prav s težavo, dimnik nikakor ni hotel vleči in dim sc jo razlezoval po prostoru in niti ni hotel skozi odprta vrata na piano. Ivjc po stenah pa se jc vendarle tajalo in zidovi so postajali mokri. Vse to mc je navdajalo s puščobnostjo, ker je kazalo na spremembo vremena. Dim sc jc šc vedno razvlekoval po prostoru in najbolje bi bilo, ko hi sploh prenehal kuriti Skoraj sem se že hotel podrsati nazaj v dolino, ker v takšnem prostoru nisem mogsl več zdržati. Dimnik pa je naposled le pričel vleči in lahko sem zaprl vrata. Prostor se je počasi ogreval in mokrotne lise po stenah so se posušile. Čemel sem na pogradu in sem se šele čez čas spomnil na kako okrepčilo. Skuhal sem si čaj in ob vroči piječi so 1111 jc počasi pričela ogrevati otopela misel. Vpraševal sem sc. čemu neki sem sploh prišel v to še vedno rahlo zakajeno klet, ko jc žc v dnu vse kazalo na spremembo vremena. Sonce je preveč toplo sijalo in pritajeno šumljanje vode pod snegom me je opominjalo, da že nastopa odjuga. Po dolgem času sem bil spet sam. vendar me ta sicer prijetni občutek ni mogel pomiriti.
Polaščala se me je neka nedoločna slutnja in z njo tudi nemir, ki ga doslej v svojih samotah nisem poznal. Pod noč sem pogiedal na vreme; zunaj se je skoraj že mračilo a ni bilo nobene svežine. Vrhovi so topo zdeli pod sivkastim nebom in v strešnem žlebu je še vedno klokala voda.
V prostoru je postalo toplo, ke" se je ogenj dodobra razgorel In prejšn|i dim se je povsem razpuhtel. Toda posteljaki na pogradu so bili še vedno vlažni, zato sem prineseno odejo zložil podse; za zglavje sam si podlož i oprtnik in legel kar oblečen, le čevljo sem dai
3UŠit.
Ves zbit sem kmalu usniil ob prasketanju ognja v štedilnik i in klokanju vode v strešnem žlebu Sredi noči me je prebudila popolna tišina v kateri sem začutil tiktakanje svoje ure. Ogenj je že zdavnaj pojenjal in tudi klokanja vode ni bilo več čuti Ta tišina mi ja zoprno zvenela v ušesih in skora| preplašen sem planil kvišku. Prižgal sem ostanek sveče, ki je bila prilepljena na robu pograda in stopil k vratom. Brž ko sem jih odprl,
se je predme osula plast nanje pridelanega snega In v medlem soju sveče sem videl, kako na planem na vso moč sneži. Zapadlo je že nad koleno visoko snega in vedel sem, da pred jutrom ne bo nehal padati.
Ura je bila šele dve čez polnoč in do svita bi lahko zapadlo še enkrat toliko snega. To pa bi ^pomenilo. da vsaj tri dni ne bom mogel v dolino. Hrane sem imel še za dan ali dva: če pa bi štedil, bi z njo shajal-tudi še kakšen dan. čeprav sem bil na varnem In na toplem, se me je polaščal vedno večji nemir, kaj bo. če še naslednji dan ne bo prenehalo snežiti. Tedaj bi še dlje ostal ujet v metežu in med plazovi. Sveča je dogorela in v trdi temi sem se od časa do časa pretipal do vrat in na stegnjeni roki začutil padajoči sneg.
Bede sem pričakal svit, na planem pa je snežilo prav tako kot vso noč in vrata so bila že do polovice zasnežena. Spet sem zakuril, ker se je prostor čez noč ohladil in si skuhal čaj. živeža pa se nisem dotaknil in mi tudi ni bilo prav nič zanj. Ves nemiren sem se prestopal, si dajal nepotrebne opravke, brskal po oprtniku in prebiral podpise na stenah. Mekaterl so bili že povsem zabrisani in s svojimi datumi segali desetletja nazaj. Naletel sem na nekatera znana imena, in ob enem, ki je bil vpraskan v omet, naštel tudi pet črtic, ki so glede na zimski datum lahko pomenile pet enakih dni. kakor jih bom morda moral prebiti tudi sam.
Vedel sem. da nisem prvi, ki je koderkoli v gorah podobno kakor jaz, ostal ujet med meteženi. Vendar oni, ki jih je to doletelo, verjetno niso bili sami. Lahko so se kakorkoli zamotili in drug pred drugim prikrivali svoj strah. To jih je nekako držalo pokonci, dokler niso popustili in se pričeli obkladati z očitki in nazadnje zapadli v obup. Takšne druščine bi si niti ne želel: pričel pa sem 3i očitati, da tudi sam ne hi mogel dolgo prikrivati svoje skrbi ter nemira.
Vedno sem hotel biti sam in naj bom tudi zdaj, ko bom morda za vselej ostal v tem temačnem prostoru, ki mi daje zavetje in navdaja s tihim upanjem To rahlo upanje pa je bilo tisto, kar me je še držalo pokonci. Sa| še zdaleč nisem bil obsojen na smrt od lakote, o kateri sem bral v dnevniku neke odpravo v globino Aljaske. Pet mladih mož sc je podalo na raziskovalno potovanje v neznane predele te velikanske dežele. V njih pa so se toliko zamudili, da |ih jo prehitela polarna zima. V snežnem viharju so sc z muko prebijali nazaj h koči, v kateri so pustili zalogo hrane za povratek. Vmes so pogosto zašli, prenočevali so morali v snegu in po več dneh, ko že niso Imeli več kaj jesti, so naposled dosegli kočo.
Zaloga hrane v njej je kljub skrajnemu omejevanju zadostovala le za nekaj dni. Črede severnih jelenov, s katerimi so sc prej pretežno preživljali, so se že zdavnaj z ostalo divjadjo vred, pomaknile proti jugu. Do prve naselbine je bilo tristo milj in oslabeli ter ozebii nikakor ne bi mogli priti do nje. četudi bi imeli vsaj za silo hrane. V skrajni stiski so skuhali in pojedli staro rosomshovo kožo z dlako vred. To je pospešilo njihov konec; vodja odprave je s tresočo se roko vpisal v dnevnik odprave, da predaja vodstvo naslednjemu po starosti in nato ponoči v strašnih mukah umrl. Naslednji član odprave je mogel le še napisati pozdrave svojim domačim in enako umrl. Tretji se je sam ustrelil in ostala dva mu tega nista mogla preprečiti. Četrti je lahko le še zapisal, da je pripravljen na smrt...
Prišlo mi Je na misel, naj bi tudi sam pričel popisovati svoje umiranje. Čeprav sem imel še nekaj hrane, bi tudi brez nje lahko prebil več dni. Strah pred smrtjo od gladu pa me je že tako prevzel, da se nisem mogel več obvladovati.
Na planem je še vedno gosto snežilo In zato sploh nisem več pogledoval venkaj. Pričel sem se zgledovati po dnevniku one odprave, katere člani so kljub vsem stiskam ohranili toliko duhovne moči. da v njih zapisih ni bilo nobenega medsebojnega obtoževanja ali celo očitkov zaradi zakasnele vrnitve. Tudi sam sem skušal v svojih zapisih ostajati nekako zunaj sebe, kakor bi opisoval tegobe nekoga drugega. Tako sem se povsem umaknil iz svoje stiske, dokler nisem imel več kaj zapisovati.
Ves dan nisem nič jedel in mi sploh ni bilo do jedi, le čaj sem pil in venomer kadil, da sem imel usta že kar ožgana. V toploti, ki me je obdajala, sem postajal vedno bolj zaspan; zleknil sem se na ležišče In trdno zaspal.
Sredi noči me je vrglo kvišku neznansko bobnenje, v katerem se je koča kar stresala. Ves zmeden sem se zaletel sem in tja; tisto bobnenje je medtem nekoliko potihnilo, nato pa je zadonelo še hujše in zdelo se mi je, kot bi se koča imela vsak čas sesuti. Šele čez dolgo sem se prav ovcdcl, da so se z vseh ostenj in pobočij okrog Sedla udirali plazovi.
Prisluhnil sem njihovemu grmenju ter bobnenju, ki se je oddaljevalo In se znova približevalo. Ob tem divjanju na planem me je obšel radosten občutek, da sem rešen. Polastila se me je silna lakota in ko sem se dodobra najedel, sem povsem miren spet usnul.
Spet me je prebudila silna tišina in skoraj sem se zbal, da morda še vedno sneži. Skozi sneg na zametenih oknih pa je prosevala medla svetloba in ko sem odprl vrata, je zunaj sijalo sonce. Čez pobeljene vrhove je vel sever in z njihovih robov so se pote-124 2ali snežni ogoni.
Svežina je pregnala zatohlico in v strešnem žlebu je spet zaklokala voda. Močno zjuženi sneg okrog koče in po pobočjih se je sesedel vendar se mi je še vedno ugrezal čez koleno, ko sem stopil na rob in pogledal po Sedlu
Vsa ostenja okrog so bila ogoljena. le ponekod so se še trgale posamezne zaplate in v snežnih'slapovih padale v dno. Sedlo je bilo zadelano s plazovino, ki je po obeh grapah segala prav v Konec, kjer je sneg naletaval le med dežjem. V sončnem dnevu pa ga je jemalo tudi po višinah, pobočja so postajala sivkasta in na ogoljenem skalovju so se pokazovale mokrotne lise. Višje po pobočjih vrhov se jc še tu pa tam posul kakšen plaz in se ustavil sredi strmall, nad katerimi se jc dvigoval gosteči se čad in sonce je počasi ugašalo.	.
Rahlo me je zamrazilo in vrnil sem se v zimsko sobo; skuhal sem spet čaj in ob njem se mi je ves prej tako odurni prostor zazdel kar prijazna izba. Polna spominov na lepe sončne dni. ko je dajala zavetje ljudem, ki so pustili svoje podpise na njenih stenah. Ves veder sem si prižgal pipo. vtem pa ugledal svojo zapisnico, ki je razprta zevala vame. Ozrl sem se, kakor bi me kdo mogel videti, in strgal iz nje popisane liste. Sramoval sem se svojega nepotrebnega strahu in vse tiste malenkosti, ki sem jih zapisoval, so se mi zazdela, kakor bi z njimi le izumljal svojo stisko. Preveč sem se zgledoval po usodi one odprave v notranjost Aljaske. Jaz pa sem hll ves čas komaj dve uri od ljudi in le poldrugi dan ujet med zameti in plazovi. V resnični nevarnosti bi bil le, če bl hotel v metežu priti v dolino, ker bi me gotovo pobral plaz.
Ob vsej stiski, v kateri sem bil. se mi je ta moja ugotovitev zdela že kar neresna Saj nisem mogel niti slutiti, kako preprosto se bo vse skupaj raztirahalo. V okolju, ki me je obdajalo, sem bil prav tako kot ona nesrečna odprava, nezmogljivo daleč od vsakršne pomoči. Če bi ne požgal tistih svojih zapisov In bi jih kdo prebral, bi gotovo nejeverno zatezal obraz ali se mi celo odkrito posmehoval. Ko pa bi se sam znašel le med nevihto kod na planem in bi mu niti ne grozila kakšna nevarnost, pa bi še vse drugače doživljal svojo umišljeno stisko. Saj bi dobro vedel, da bo neurje minilo in bo spet posijalo sonce.
Vendar se ni le enkrat pripetilo, ko so celo pod varno streho koče zbrani, docela resni ljudje, skoraj poblazneli od strahu. Nad gorami se je namreč zbesnela silovita nevihta s treskanjem in grmenjem; s pozelenelirni obrazi so se ti ljudje spogledovali, ko je silovit tresk hkrati z modrikastim 3ijem prešinil kočo. Vsa ujma ni trajala niti pol ure in kaj bi šele bilo. ko bi se vsi tisti ljudje brez vsake nadeje na rešitev znašli sredi žametov in plazov. Nič pa niso hoteli vedeti o svojem blaznem strahu, kD je vse skupaj minilo In je bila strahovita nevihta zanje le veličastno doživetje, o katerem so poslej vedeli toliko pripovedovati.
Sproščen tesnobe neznanega pričakovanja, ki me Je obšlo ob prihodu na Sedlo in rastoče napetosti, sem še dolgo posedal na toplem soncu. Pogled mi je taval po gorskem svetu, ki sem ga imel pred seboj, in v blažečem ugodju mi je prešla tesnoba, ki sem jo nevede prinesel s seboj. Spoznaval sem, kako sem bil le po naključju rešen resne nevarnosti. V zavesti, kako sem med njo vseskozi razumno presojal in se nisem predal obupu, ki jc že skoraj lezel vame, sem bil spravljen sam s seboj. Žal mi je bilo le. ker sem požgal tiste svoje zapise, ker bi mi pričali, da se v njih nisem narejal, temveč ostal, kakršen sem bil v resnici.
Soncc se je že močno znižalo nad Greben, ko sem sc čez groblje plazovine spuščal v dolino. Niže v Koncu so se že po vseh strugah pričele oglašati narasle vode In prvo gorsko cvetje je vzklilo na prekupninah. Pomlad je pričela preganjati zimo In tudi spomin na prebito stisko pred njenim poslednjim dejanjem Je kmalu zbledel. Saj je bil moj doživljaj, ko sem bil ujet med metežem in plazovi, le eden mnogih med mojimi samotarskimi potovanji po gorah.
125
TUDI TAKŠEN JE VELEBIT
MARJAN NAT F. K
Tu sem opisal pripetljaje četverice mladih planincev, ki jih jc na Velebitu zametel sneg in so se v globokem snegu prebijali Iz štirovca do Medaka. do koder jc poleti sicer le tri in pol ure.
»Fantje, gremo kam za praznike? Gremo na Vclcbit.« To so bile naše prve besede, ko
smo se odločili za praznovanje, ki ga navadno preživljamo v hribih.
Praznik Republike se je hitro bližal. Opremljeni za zimske razmere, smo se v četrtek
zvečer dobili v Akademskem kolegiju. Od tu smo v rahlem sneženju odšli na avtobusno
postajo. S čudnimi pogledi v nebo, a polni optimizma smo se odpeljali dogodivščinam
nasproti.
Postojna je bila že vsa v snegu, na Reki pa smo bulili v zvezdno, brezoblačno nebo. Že smo se videli, kako se bomo sprehajali po grebenih mad Buljmo in Malim Halanom. Z veseljem smo se odpeljali do Starega grada, kjer smo komaj pobegnili v prvo go-stilnico, ko nas je preganjala nevihta.
Pa je tudi ta minila. Ob sončnem vzhodu smo odrinili v notranjost. Že na robu mesta se nam je odprl kar lep pogled na neskončno verigo Velebitskih vrhov. Od teh sem spoznal le Sveto brdo, ki mi s svojo značilno obliko ni ušlo iz spomina iz prejšnjega leta. Pot je nesla nas, mi pa nahrbtnike, polne prtljage in optimizma v Veliko Paklenico. Mimo vrste šotorov in parkiranih avtomobilov smo vstopili v narodni park. Na obe strani lepi ostenji Manite peči in Anič kuka, ki sta kar vabili plezalce, da se pomerijo z njimi. Vendar so ti v zgodnji uri še spali ali pa so si pripravljali zajtrk. Naša četvorka pa ni imela plezalnih namenov, kajti vsi štirje smo ljubitelji narave in planin in se v glavnem ukvarjamo samo s planinstvom. Sli smo naprej, pred očmi so se mi vrstili utrinki z lanskih doživetij.
Škoda, da je Paklenica le na začetku, ker se pozneje pot spremeni v enoličnost, ki planinca ne navdušuje in tako komaj čakaš, da prideš do konca doline, do Borisovega doma.
Tu smo si malo odpočili in se pripravljali za vzpon čez sedlo Buljmo. Oskrbnik je odšel v mesto, dom pa je prepustil nekim mladeničem, ki pa nam niso mogli kaj prida postreči, ker so bili brez ključa od shrambe. In tako nam ni preostalo drugega, kot da smo odrinili proti sedlu. Lepa pot, ob kateri so se vrstile njivice, na katerih si vaščani vasi Pariči pridelujejo zelenjavo, nam krajša čas. V gozdu nekje nad nami se oglaša zvonec, tu in tam zažvrgoli kakšen ptič; lepa sprememba, če pomislimo, da je v Ljubljani sneg. V daljavi so kopičijo deževni oblaki. Nehote smo začeli hoditi hitreje; ob čredi konj smo se brez obotavljanja zagrizli v hrib. Čim hitreje, da ne bi bili preveč mokri, kajti pot je še dolga. Pa je bil dež le hitrejši. Posedli smo na nahrbtnike in se pokrili s šotorom. S čudnim šumom jc |>o platnu začela bobnatl sodra. Trajalo je četrt ure, potem pa smo oddrveli do koče na Štirovcu. Začelo je snežiti — pred nami je sedlo 1400 metrov. Tja čez moramo. Ruljma je zmerom bliže. Od vrha sem smo zaslišali bu-čanje. Burja. Pod sedlom smo vetrovke zamenjali s puloverji in puhovkami. Na vrhu se je v nas zaletela burja Šli smo proti vetru s kapami na obrazih. Snega je bilo vedno več. Silil nam je za čevlje. Kmalu smo zagledali kočo. Odprta je bila'le zimska soba s štirimi posteljami in nekaj vejami — brez peči. Otrkali smo si sneg in posedli okrog kuhalnika. V to toplo romantiko se je vsilil dim, ki so ga obilo dajala mokra drva. Morali smo odpreti vrata. Zunaj pa veter... In tako smo zamenjali eno nevšečnost z drugo. Pogledali smo okoli koča in glej, okno v prvem nadstropju je odprto. Gremo gor, morda imajo pa tam peč. Po ravbarski lestvi se Zdravko potegne v notranjost. Spusti prusik, že sem jaz notri. Vrata so odprta. Stopiva v notranjost. Vse jc odprto. Vsega Je dovolj! odej, peči, drv, več nismo potrebovali. Utaborili smo se, kjer sta ob peči stali dve postelji. Očitno nismo bili prvi, ki so si na tak način olajšali življenje. Zanetili smo ogenj. Dimnik ne vleče. Kmalu se je tudi lo uredilo. Peč je začela greti, mi pa smo začeli prepevati. Bilo je lepo, le dim nam je kvaril veselje, ker smo morali 3talno odpirati okna.
Naredili smo načrt za prihodnji dan. Jutri bomo še tu, v nedeljo pa bomo šli naprej
ob vsakem vremenu. Če nas ni do sreda domov, bodo domači v skrbeh.
Drugo jutro še vedno sneži. Snega je do kolen. Nebo je svetlo. Upali smo, da se bo
zjasnilo. Dim nas je jezil, zato smo se lotili dimnika. Očistili smo ga in peč je spet
»vlekla«.
Dan je bil dolg, predolg, da bi lahko človek sedel pri miru. Gremo pogledat, kakšna je pot Jože in 7dravko proti Liki, Janez in jaz pa čez Bunovan. Odlično sem se počutil
v snegu, ki jc segal malo čez kolena. Že skoraj leto je minilo, odkar sem ga gazil na Raduhi. Sneg je bil zrnat, lahek, lepo se je gazil. Nikjer nobenega glasu, samo enakomerno bučanje burje v vrhovih Velabita. Po isti poti se vračava, toda še vedno je snežMo. Jožeta in Zdravka še ni. Mračl se že, njiju od nikoder. Oh končno sva ju zaslišala, kako ropočeta po lestvi. Ta ropot je spremljala pesem: »A pozabljen bi bJ. če ..,« in tako naprej. In tako je postala ta narodna pesem naša himna za tistikrat. »Fantje, ura je osem,- 3e je nekdo oglasil zjutraj, ko je pogledal po dnevu in je videl, da še vedno sneži,
Kisle volje smo počistili kuhinjo, stvari pa zložili v nahrbtnike. Vsi smo nekam zamišljeni. Jože piše v knjigo razloge, zakaj smo vstopili v kočo skozi okno. Vsak se tudi podpiše.
Skočim v sneg. Skoraj bi se pogreznil vanj. Rahel je, toda vse preveč ga je Premerili smo ga s palico. Meter in pol. Kako bomo prišli v Liko, me je zaskrbelo. Težko je šlo. Sneg tiščim pred sabo kot krt. Ne morem več. Začne Jože, potem Janez pa Zdravko in žc sem spet na vrsti. Pot se spušča, neprestano se menjavamo. Kolikokrat se še bomo do Like? Do tja je še daleč, še vedno sneži. Snega je za spoznanje mani toda bolj trd je.
Opoldne smo bili že daleč. Obdajale so nas orjaške bukve. Nismo veliko gledali okroq Želeli smo le naprej. Iščemo markacije. Le tu in tem se pokaže kakšna. Za nami ostaja široka gaz. ki izginja v hribu. Včasih sc ustavimo, pojemo čokolado potem pa spet naprej. Tedaj, ko si prvi, se trošiš do zadnjega, potem stopiš korak v stran Drugi qre naprej. Ti bos za nekaj časa zadnji. Tedaj je dovolj časa za ogledovanje. Ves sem v ledu Hlače so zmrznjene, prav tako tudi vetrovka. Na kapi se enakomerno nabira sneg ki se spreminja v led. Nisem samo jaz tak, tudi Jože pred mano je tak. Zdravko nima pravih hiac. Mraz ga reže v stegna, a še vedno želi naprej.
Pred nami se vrstijo polomljena drevesa; vedno več jih je. Težko se prebijamo čez podrta debla, ker so pod snegom. Naredim korak naprej v upanju, da bom stopil na deb.o, pa stopis mimo. Potem se koplješ iz snega, ta se zažira v rokavice, včasih tudi za vrat... Sicer pa to sp oh ni pomembno, treba je samo naprej.
Tudi poti nI več Izgubili smo jo. Treba se je spustiti po grapi. Tam doli je dolina. Kmalu smo v tisti »do inl«. Vse je polomljeno od požledl. Zagledali smo potoček zabredli smo po njem, ni nam treba več gaziti. Kako čudovito, škoda le, da je tako kmalu poniknil Spet smo v snegu. Kompas kaže na sever. Glede na karto, smo na pravi poti Kmalu mora biti vas. Težko je hoditi po tako polomljenem gozdu. Naposled pridemo na travnik ni videti vasi. Pojemo rozine, češplje, potem pa spet naprej. Snega je tu do pasu pa še vedno sneži. Prvi ne morem ostati dolgo. Utrujen sem. Tudi drugi so utrujeni menjavamo se vedno hitreje. V daljavi zaslišimo psa; torej še malo 2e vidimo na desni neke hisc. Tja gremo. Ljudi ni videti. Tudi dimniki so mrzli. Morda je vas prazna Ko smo prišli v bližino pivih hiš, smo opazili, da vas živi. Opazovala sta nas dva domačina. Še sto metrov pa smo na gazi. Skoraj temno je že. Pozdravimo vaščana Spravila sla nas na toplo, za peč. Odgovarjamo na vprašanja, vmes pa že kuhamo juho Ta nam čudovito tekne. Posušimo si mokro obleko, potem pa gledamo televizijo Olim-pijaje zmagala, kar je za nekatere v tem trenutku najvažnejše, mi pa smo vzeli spalne vreče in se na seniku zarili v seno...
Vaščani se pogovarjajo o nas. Srečni smo, vsi se smejemo. Smo pri čedu v vasi Stranine. Do ceste Imamo še dva kilometra. Precej izmučeni hitro zaspimo Jože strašno smrči. Dregam ga s komolci, toda nič ne pomaga.
Drugo jutro nam je gospodinja skuhala mleko. Lepo se zahvalimo, nato pa spet v sneti Toda zdaj gre mnogo laze; samo dva kilometra. Gazi še ni nobene. V tem vremenu vsi ostajajo doma, le nam se mudi. Včasih sc za hip pokaže sonce. Velebit je še vedno zavit v temne oblake.	' ,Buno
Gazimo mimo polomljenega daljnovoda. Žice so pod snegom. Sreča, da ni v niih elektrike Pridemo do prvih hiš. Tu se začenja gaz. Ljudje nas sprašujejo mi odgovarjamo, oni pa s™nmcTJ° 2 Silami Neka ženska je rekla le: »Jadne majke koje vas rod le ! Spomni sem se mame, ki v skrbeh zame. verjetno ni mogla spati. Tega se ne more odvaditi. Tudi tokrat je ni treba skrbeti, saj smo že skoraj doma ..
zamudo "a CeSt°' Splu2e"a je' Snfl9a je tu 80 cm' Vlak oc)pelje proti Zagrebu z veliko
Ko sedimo v kupeju. mi je v duši prl|etno. Vsi štirje se smejimo. Zakaj? Tega še sami ne vemo. Razmišljamo o izletu. Težko jo bilo, a bilo je lepo.
Velebit sem obiskal drugič. Toda lani smo hodili v istem času po sončnih grebenih Letos pa je Velebit preskusal naše moči. Bili smo močnejši. Zato smo srečni Še se bomo vrnili v te kraje. Lepi so.
127
LES COURTES IN DRU
F. KNEZ
Les Courtes
Chamonix nas |e sprejel v svoj objem zavit v meglo. Stare ulice so še vedno take, kot so bile pred leti. Le tu in tam se je spremenila kal<šna malenkost. Za pokopališčem sino postavili šotor in se tako vklopili v »divji kemp«. Naslednji dan se je zjasnilo in tudi napoved je bila ugodna. Zato se lotimo opreme, že popoldan pa se prerivamo v natrpani gondoli žičnice, ki nas dvigne na Aiguille Verte.
Z vrha postaje se odpre čudovit pogled na ledenik, obrobljen s številnimi ostenji. Spustimo se navzdol in gremo proti steni Les Courtes. Je precej drugačna, kot jo kažejo fotografije, ki sem jih videl pred tem. Dolgo tehtamo možnosti, kje naj bi plezali, nazadnje pa odločitev prepuste meni. Prvo sonce večernega mraka ležejo na ledenik in ko ugasne škrlat na vrhu stene, odrinemo pod vznožje gore. Tega slapa sredi stene, poln ledenih stolpov je, še ni nihče preplezal Mehak sneg nas pripelje do trdega ledu. Vseeno hitimo. Nad glavami nam vise ledeni stolpi; so kot giljotina. Zdaj je vse tiho in mirno, sliši se le sunkovito dihanje in šumenje vrvi po zaledeneli površini. Dani in Majzl zaostaneta: temačnost noči kmalu pogoltne odseve njunih luči. Z Milanom nama po nekaj urah uspe, da se rešiva »ledene giljotine« in si na skalnem razu skopljeva poličko Tu čakava prijatelja.
Dolgo tako sediva in zreva v črno globino. Verjetno sva celo malo zadremala. Zdrami me pok visoko nad nama. Zavpijem: »Kamenje!« Prilepiva se ob raz. Občutek namoči in negotovosti se zaje v globino živcev. Usuje se kamnita toča; sika, da se krešejo iskre In diši po žveplu. Trenutek za tem pa je spet vse tiho, kot da se ni zgodilo ničesar. Srečno sva preživela kanonado. Zdaj se nama ne da več posedati in čakati prijateljev. Splezam navzgor čez strm odstavek in varujem na skalnem pomolu; vrv mi enakomerno drsi skozi dlani Nenadoma občutim na vrvi rob: posvetim z bateriji in vidim, da se vrv drži le še na nitkah. Previdno si jo pripnem za pas in varujem naprej. Ko je Milan pri meni, mu povem, kaj se je zgodilo. Noro me gleda. Zamahnem z roko, pač »profit«. Hitiva proti vrhu. Ustaviva sc na robu stene in tu se nam čez kakšno uro pridružita še Dani in Majzl.
Dne 15. 8. 1980, Slovenska smer Les Courtes.
Plezali: Franček Knez, Milan Romih, Dani Tir in Matjaž Pečovnik.
Dru
Po treh latih spet stojim pod steno Druja, čeprav sem tedaj sklenil, da se sem ne vrnem nikoli več. Toda to je bilo takrat, ko sva z Jožetom po treh dneh, izčrpana do onemoglosti, zapustila v sneg in meglo odeto stenu. Vendar me je lepota gore spet privabila.
Danes sije sonce, konica stana sa zabada v modrine jasnega neba. Z očmi se sprehajam po skalni gmoti In iščem prehodov. Vse je gladka, nikjer prave možnosti za nov vzpon. Razočaran odneham, večeri se in urejamo si prostor za bivak pod veliko skalo. Zdi se mi, da sem šele zaspal, pa je že ura tri in treba je vstati. Sablja in Milan tarnata; ne počutita se dobro, zato odrineva z Janezom, drviva čez granitne plošče proti ozebniku Vrvi ostanejo v nahrbtniku, vzpenjava 3e vsak zase, paziva, kar se da, da komu ne zdrsne. Po dveh urah upehana doseževa začetek slovitega »Bonattl|evega stebra«. Prečiva še više desno in pričneva plezati po počeh in ploščah. Čas neznansko hitro mineva. Dan se začenja iztekati, po dolini legajo sence, mrak se plazi čez ledenik, kmalu za tem pa rde le šc najvišji vrhovi.
Ozirava se po gladkih ploščah Nikjer ni police, da bi lahko spala. Prav neprijetno je. če moraš vso noč viseti na klinih Sreča se nama vendarle nasmehne. Splezam na velike luske, za temi, kakor Kiklopovo oko velikimi bloki si urediva bivak. Potem se mi zdi vse lepo, razkošno, čez čas pa le občutim neugodje, vendar, nekako pa le sedim. Muči naju žeja. Privoščiva si sladoled, led in evrokrem. Pojeva šc nekaj malenkosti vendar v suha usta ne spraviva veliko. Mesečina obliva skalne stene in temne sence granitnih stolpov pričarajo podobe iz pravljic. Čisto na koncu v dolini pa migljajo luči Chamonixa. Počasi vse ugasne, kakor dogoreta sveča in ko ničesar ni več, zaspim. Nemirno spanje se konča šala, ko jutranji sij oblije konico najine gore. Na grebenu pa, sto metrov stran od naju, vidiva vodnike, kako hite proti vrhu.
Tudi midva se tolaživa s tem, da bo najinega vzpona kmalu konec Vendar se krepko motiva. Nad nama še vedno vise previsi in strehe, z ledenimi svečami, od koder sc 128 odceja voda. Z zavestjo, da do vrha ni več daleč, premagujeva težave meter za metrom;
čas pa hiti. Ura je že poldan. stena se položi, vendar vrh še vedno samo slutiva, da le nekje zgoraj, vidiva pa ga še vedno ne.
Mineta še polni dve uri, da doseževa vršni greben. S Skokom si stisneva roki In -nap. šeststometrski spust v globino. Drsim ob vrvi in opazujem vertikalno steno in v njej najino smer; počasi jo zakrijejo stolpi grebena Hlad ledenika in zevanje širokih razpok, kakor mnogo lačnih žrel, nama v zavest prikrade občutek, da se je pravkar končalo nekaj lepega.
Dne 20. in 21. 8. 1930, Jugoslovanska smer. Plezala: Franček Knez in Janez Skok.
SKOZI POHORSKI PRAGOZD*
SILVO BABIČ
Tukaj, pri Bajgotu. 3e odpre drug svet Lobnica teče in vabi: »Stopi za menoj!« Odteka tja daleč navzdol in šurni, šumi ...
Po suhem snegu zakoračim skrivnosti nasproti in počutim se kot človek_ ki je prvi stopil na ta kraj. Podrto deblo mi pomaga na drugo stran vode. Za seboj puščam stopinje in sledi krpljic, ki enakomerno pozvanjajo. Ne pravijo zaman temu kraju Pragozd To je svat košatih smrek, svet senc, kamor sonce redko sije skozi goste veje. Stoletniki tukaj mirno živijo, rastejo n od starosti umirajo. Ne padajo pod motorno žago katere hrup bi pregnal ptice, ptice, ki se z vrišeem poženo z zasnežene veje pred mano vsiljivcem. Tukaj v 3kriti globačl zapoje Lobnica svojo krasno pesem Pripodi sc izpod belega snega, šine v ozko korito, iz katerega se požene v zrak. Tisoč kapljic pada v globino čez skale, ki so tu že stoletja In se razprše v zraku Nad slapom se boci pisana mavrica. Lobiiea se samo za trenutek ustavi v tolmunu pod slapom. Nato se kot riba, ki sem jo preplašil s kepo snega, požene naprej in navzdo'. Cez pudrta debla, veje med skalami in tolmunčki naprej in naprej.
Z desne se ji kot živahen otrok pridruži Varna. Majhna poskočna in radoživa prišuini po zli/onih skalah, prhka in hitra. Ne pozna ovir in nič je nc ustavi, ko priskaklja posladkih ploščah. Ko Iščem boljšega prehoda čez spolzko kamenje, m« v hipu premoči. Tako sem prisiljen postati tukaj dlje. kot sem to nameraval. Medtem ko se preoblačim, se sprašujem kako da sem šele zdaj zvedel za ta skriti kraj. Ob razpenjenem potoku ki se vsebo1 spreminja v reko. se spuščam strmo navzdol, a snega ne zmanjka. Se vedno je na gosto posut po krošnjah dreves in po tleh. In presneto moram paziti, da se na strmem hregu ne zvrnem v ledeno vodo,
Počasi pa opažam, da se ozka globača oži in da strmi bregovi postajajo vse bolj strmi. Ostane prostora samo za nekaj velikih skal in LobnSco, ki se vije med njimi. Tako se konec koncev znajdem pred starim, razmajanim, visečim mostom Leva jeklenica je nekako ohlapna zHto je močno nagnjen. Vmes še manjka kakšna deska, njihovo kakovost pa lahko samo ocenjujemo, saj so debelo pokrite s snegom. Še enkrat pogledam naokoli in ugotovim, da mi ne preostane nič drugega, kot prečkati ta most. »O. nazaj pa 2e ne grem!« si rečem sam pr! sebi, v srcu pa me le stisne. Z obema rokama se oprimem jeklenir.e. ki nesramno zaškriplja. Korak za korakom se pomikam naprej in opazujem Lobnico. Šele sedaj opazim, da pod mostom pade navzdol čez skale kot slap Mali Šumnik. Most se maje, ko se počasi pomikam proti koncu. Najprej si pošteno oddahnem, nato pa zavriskam iz vsega grla
Pod Hlebovim se Pragozd konča. Izginjajo ponosne, stare smreke In nadomestijo jih bukve, topoli in redke" breze. Ni več gnijočih debal in razmetanih skal in kratkih navpičnih sten. Pot postane zložna in kmalu se spremeni v pravo gozdno cesto. Vse po3taja svetlejše in temna tesen se razširi v svetlo sotesko, polno sonca. Trda je cesta in mirno šumi Lobnica. Ni več poskočna in mlada, proti koncu gre njen mirni tok. V njeni čisti vodi |e že opaziti navlako civilizacije. Njeno enakomerno šumenje pa te spremlja ob enolični cesti vsa do doline.
Tam pred Rušami pa se ozreš nazaj, na vrhove temnih, ponosnih smrek. In tam nekje daleč zadaj slutiš ta mračni, krasni kraj. ki mu ni para.
* Iz avtorjevega pisemca uredništvu: »Pred kratkim sem prebral v Planinskem Vestnlku novico o zamenjavi dotrajanega mostu nad slapom Mali Šumik. Odločil sem se, da napišem, kako sem doživel pragozd. Navdušil me je.«
KAKO SMO POTOVALI NA PLANINSKI DAN
NADA KOSTANJEVIC
h I i f n, . ~~ natlačeni do zadnjega vijaka naše potegavščine. Do torka sem
i.tnfL P i ,n>aS "wb-° dOS,tL lz Vlpave sem Sla v Ajdovščino - po dodatne izletnike za naš avtobus V četrtek sem z obupanim klicem: -A tudi ti? Kam na| te denem?., sprejemala vsakogar, kdor jc prišel, nato sem mu predpisala popust in dodala, naj si preskrbi kakršenkoli pomožni sedež. Lenčka ima štiri vikend stolčke, jaz pa molznik in še konjsko odejo, na kate-i se za silo sedi pred zadnjimi sedeži v avtobusu. V petek sem š,a pogledal, ce je mogoče dobiti za prevoz kaj večjega, a so mi povedali, da kaj »večjega« Vrsica ne zdela In da nam bodo dali »qaherca« — to je najmanjši najpotrpezlj vejsl avtobus, z najbolj potrpežljivim šoferjem'. Ko sem sc v skrbeh vrnila
Potrkalo "lado dekle iz našega kraja. Bleda in tiha |e roke mlade delavke, nekdaj žuljave in trde, zdaj bele in mehke „Teta le še kal
>Ä|Zarne? 7DekM 3 50 mi rckl°' na] 9rem z vami. Saj veste, v bolnici sem, domoO sem prišla ...« Zazeblo me jc pri srcu In nisem vzkliknila: »Kam naj te denem?« rale Dd;-;ml au *Zate bL° Pastor vedno, ko boš lahko šla z nami. Kar pridi, e toplo se obleci, v Vratih utegne bili hladno . ,. Stisnila se boš med dekleta « Cisto malo sem upala, da bo zjutraj deževalo in da se jih bo vsaj deset premislilo s3j dižnike ^ ^	oseminpetdeset in še nekaj otroi zravenP S so
Še najbolj se je godilo meni. ker sem kot navadno zasedla vodniški sedež, zraven našeaa starega prijatelja, šoferja, mladega Mira Gaberca. ki sploh ne pozna besede: »Nemo 9 Popravil nas je vedno nasmejan, in ml pomagal spravljati ljudi v avtobus No '/"f	Ja Ervm sedel na desni nogi. Nadja visela za vratom, Danica pa
zvesto »stala ob strani«, Minem magnetofon pa mi piskal na ušesa »Nadalino« potem sem se imela res imenitno.	, pui^m
Dokler smo potovali ob Vipavi in Soči, je bilo vreme še kar znosno. Naša prvo postaja je bil Kobarid, želeli smo si ogledali kostnico padlih. Miro je predlagal, da bi šli gor z avtobusom, dol pa peš. Vsi smo pozdravili njegov predlog. Bilo je še zgodaj Nad-Matajurjem so se podile meglice, mi pc smo tiho In zamišljeno strmeli v qrobnico - -kostnico tisoccv padlih. Kostnica je lepo urejena; križi, spomeniki iz starega orožja Kdaj bo konec klanja po svetu? Približal se nam je neki možakar, govoril Je po laško slovensko: tudi preklinjal je tako. Razumemo nekako tako. da je sin italijanskih dose-jencev. da je v vojni hudo trpel in zalo ni čudno, da tako preklinja in da je čuvaj te kostnice. Na okolico se dobro spozna ... Skušal nam Je razložiti ime tega vršaca pod meglico pa ono vas pa no Ja, žalosten kraj pač. Sestopili smo peš in kmalu prišli na kobanski glavni trg. Odtod smo se odpeljali proti Bovcu, pogledali na slap Boko skozi Bovec smo pa kar švignili. Kmalu smo bili v Trenti. Tu smo si ogledali muzej Sprejel "a-S ,iT°,.c' vcm	toda P°VR0d v muzejih, kamor sem že popeljala planinca so
mi najbolj všec kustosi. Vsi so Imeli namreč le eno lastnost: prisrčno so Ilublli »svoj« muzej, zelo cenili vsakogar in bili nekako prisrčno hvaležni vsakomur, kdor lih je prišel obiskat in pogledat, pa naj so bile to skupine pičle ali pa tako številne kot je bila nasa.
Tudi Zorč je tak. Popeljal nas je v prostore, kjer zbirka tako lepo ponazarja, kako skromno in ponosno je živel nekdanji Trcnlar. Leseno orodje, črna kuhinja, razne lovske trofeje. gospodinjske priprave. Pred leti je bil naš človek najbrž manjši kot danes — sai so postelje vse tako kratke!	'
Hvala vam. dobri kustos, še se bomo vrnili k vam! še si bomo vzeli čas za Trento za Sočo za Julijano in za Mlinarico. Danes pa se nam mudi, šc proslavo bomo zamudili' v Vratih! Miro vešče vodi naš prepoln avtobus čez vršiške vijuge. S te strani je na Trento l_cp razgled, proti Kranjski gori pa je megla. Le kratek postanek smo si privoščili na Vrsicu. saj se nam mudi naravnost v Vrata! Škoda! Megla in dež Morda je tudi to dobro; saj je cesta že za silo urejena, kljub temu pa sa Miro bori z njo, zraven pa hvali prizadevne planince, češ, da so jo šc kar dobro popravili
Prišli smo sredi programa. Hudo nam je pri srcu. ker Je megla tako gosta, da še Sevamo stane nismo mogli videti. Planinci so pripravili lep in prisrčen nrogram, posredovali so nam ga skozi gncco zvočniki, kar pač k odru nismo mogli. Po slovesnosti smo se razkropili po deževni in mokri okolici. Gremo jjogledat spomenik padlim gornikom pod Severno. Z Marico tiho stopava po gozdu, se pomenkujeva o možeh, otrokih, živini skrheh ... Nenadoma zaslišiva ubrano pesem. Naša dekleta stoje v krogu in prepevajo UU zraven pa mislijo, da jih nihče na sliši.
Marica mo potegne za rokav in neslišno se oddaljiva. »Slišite! Zdi se mi, da je prišla godba na pihala!« Res. Godba je zaigrala, poleg nje pa je starejša žcnica v planinski opravi začela plesati kolo Drug za drugim smo se prijeli za roke, z dežniki v rokah z nahrbtniki na ramah! »Jugoslavija, Jugoslavija!« odmeva vesela pesem. Kot v nekem čudnem in veselem obredu plešemo vsi, po štorih in travi, pod mokrimi drevesi; vsi glasno prepevamo med stojnicami s čevapčiči in čajem, med prodajalci značk in razglednic, okrog Aljaževe kapelice. Zaplešite, Urška. Marija iz lekarne, Rezika. Izidor In Hari, naj vaju ne ho sram, čeprav sta še golobrada (antiča! Oče Teke, veselo ste prijeli za roko Marico! Zjutraj pred četrto uro ste prišli iz globoke Tekcove grape ob Beli, da bi šli v bližino očaka Triglava! Stric Dore, pozabite na otavo v Srednjem polju, ki jo danes dež namaka! Janko Kovač, poskočite, saj ste ves teden trdo delali, a vam ne manjka moči! V veselo kolo smo se prijeli, pomešali z drugimi planinci v prešernem smehu in vedrem razpoloženju, Tu je tudi Miro. naš šofer, razklenil je kolo ob meni in me poredno vprašal: »Kaj bo pa nocoj s kravami?« Z Mirom imava zmerom neke neporavnane kravje račune. Nekoč je namreč nekje potožil, da že rad vozi izlet, če ga jaz vodim, le da ga jezi, ko se mi vedno mudi domov h kravam. Pa sem se mu enkrat pošteno maščevala. Poprosila sem ga. naj vozi, ko je vodil neki drugi, mlajši vodnik brez kravjih obveznosti ... Tistega dne je priropotal v Gaberje ob povsem nespodobni uri in mi iskreno priznal, da raje vozi molznike kot »mafijo«, ki nikakor noče domov. »Poiščite ljudi, ps gremo.« In Miro je poiskal z menoj vred skupino in smo ob zvokih godbe odplesali k avtobusu.
Potem smo se odpeljali po zgornjesavski dolini. Ko pa smo že bili onkraj Žirovnice, je naenkrat močno počilo. »Kaj pa je to?« Miro je avtobus sunkovito ustavil. »Nihče ven! Grem pogledat!« O izstopanju seveda ni moglo biti govora, saj smo bili tako natlačeni in prepleteni med seboj, da bi minila ura. preden bi se razvozlali. Kmalu se Je vrnil in nam sporočil veselo novico, da je razneslo eno naših gum. Na preostalih nas bo poskusil potegniti do Goričan. Tam naj si ogledamo muzej, on pa bo medtem to reč zamenjal. Šli smo re3 nekoliko počasneje, a šlo je. Nekaj časa smo kolovratih po Medvodah, potem smo pa le našli dvorec Goričane in tam na prečudne viže razvozlavali naše prebivalstvo. Dočakali sta nas dve zelo prijazni dekleti, za katere velja natanko tisto, ko za Zorča v Trenti in za vse kustose na svetu.
Medtem ko sta se Miro in Janko ukvarjala z našo škatlo, smo si mi za trenutek preselili v kulturo in umetnost daljnih dežel. Ljudstva, ki so daleč od domišljave Evrope, ustvarjajo čudovite slike, tkanine, obredne predmete, pohištvo, ročna dela vseh vrst In vse to brez posebnih tehniških pripomočkov, po napornem vsakodnevnem delu, iz čistega veselja do ustvarjalne umetnosti. Res čudovite tkanine! Pa senčne lutke! Pa lesena glasbila! Kaj bi govorila, tja pojdite sami, tudi če se vaših kvedrovcev drži blato z gorskih poti, tudi če so vaše roke in noge popraskane, tudi če je vaš korak utrujen, tudi če vaše glave krije ruta ali preprost kmečki klobuk, ljudje, ki skrbe za muzej, bodo razumeli vašo radovednost in vam bodo razložili vse, kar boste želeli vedeti! Pri blagajni so nam ponudili »zrno sreče!«. To je seme nekega indonezijskega drevesa, v katerem je določeno število malih koščenih slončkov. Zapečateni so vanj. Če hočete, ga lahko nosite za talisman vedno pri sebi. Le odpreti ga ne smete! Slončki se bodo porazgubili, prešteli jih ne boste in sreče vam to ne bo prineslo! Čemu sta Izidor in Hari kupila vsak po dva slončka, sem izvedela šele kasneje ...
Ogledali smo si še muzej partijske kunference, medtem pa je Miro spravil našo zadevo v red. Ne da ga muzej ne bi zanimal, a glede na številno šolske ekskurzije, ki jih vozi, bi bržkone lahko bil vodnik prav po muzejih, kar jih Slovenija premorel Preden smo se spet stlačili v naš elastični avtobus, smo se domenili še za večerjo pri Cencu, tam onkraj Črnega vrha za Colom. V gostilni nas je sprejela običajna gneča. In tako |e tudi tu prišla prav — konjska odeja. Kljub temu pa smo pospravili večerjo. Vmes smo celo zaplesali. No potem je šlo pa po vsakdanje: Ajdovce smo srečno stresli v njihovi domovini, mi pa smo se navižali proti Vipavi.
Lahko noč prijatelji! Razgubili smo se vsak na svojo stran, h knjigam, večerji, kravam, in tako naprej...
Naslednji dan stojim v trgovini v vrsti. Srečala sem očeta Tckca, Reziko in Neliko in Marijo pa še strica Doreta. Vsi skupaj smo ugotovili, da smo šele zvečer v zadnji informativni oddaji poslušali slavnostni govor, ki smo ga »tam v Vratih zamudili.. .«
131
NA GRINTAVCU
STANKO SRES
Sedimo pri domu v Kamniški Bistrici — Tinek, Cvetka, Simon in jaz. Ogledujemo se po strmih pobočjih nad nami. Namenjeni smo na Kokrsko sedlo. Dolgo smo sc žc dogovarjali za turo v gore. Končno smo izbrali Grintovce. Zdaj pa smo tu, v Kamniški B strici. Vreme je lepo, le po vrhovih Je megla Bojimo se, kako bo šlo. Mene skrbi Simon, če bo lahko hodil. 2elje po vzponu so velike, Ir ne vem, če ima tudi dovolj moči, Odpravimo se. Sprva Je kar lapo in dobre volje hodimo po gozdu proti spodnji postaji žičnice. Tu pa se začne zares. Strmina je vedno hujša, mi pa se potimo, da jc veselje. Simon hodi prvi in po njem se vsi ravnamo Kar dobro mu gre, čeprav je šc fantič in mu je komaj dvanajst let in je kar »okroglo« raščen za svoja leta. Sam hodim za njim, za mano pa se greheta Tinek in Cvetka Večkrat počivamo in lovimo sapo. In čim više smo, tem več je megle okoli nas, tako da nič nc vidimo. Počivamo spet pod strmimi skalami Grintovca, potem pa nas pelje steza skoraj naravnost navzgor po grušču. Ni daleč več do koče. Simon je bil srečen, ko jo je prvi zagledal. Pohitimo. da bi bili čimprej pod streho, tja nas je priganjala tudi grda megla. V koči pa je gneča. Cvetka nam dobi prostorček pri mizi; tam pa so jo veselo pozdravili znanci iz Ljubljane. Tudi prenočišče si uredimo skupaj z njimi, na skupnem ležišču seveda. Medtem pa se zunaj megla razkadi; pokazal se nam Je Grintavec v vsej svoji lepoti. »Gremo gor, kdove kako bo jutri.« In gremo. Brez nahrbtnikov smo in vsi smo dobre volje. Tudi Simon je spet našel svoj pugum, Ugotovimo, da Je megla v gorah kdaj pa kdaj kar koristna, da ne vidiš, kako daleč je še do vrha. Posedimo na trati pred zadnjim vzponom Razgled je vedno lepši. Megla izginja, toplo je, uživamo. Hočemo na vrh, da bo razgled še lepši. Zmotimo veliko čredo ovac. in že je tu vrh. Srečni smo. Prelepo vidimo na vse strani. Posebej lepo je gledati vitko Skuto pa tudi razdejano KoSno in vse druge gore. Dolgo smo takole sedeli tik pod vrhom in občudovali lepi gorski svet. Pa moramo dol. ker je večer blizu. Počasi, počasi se spuščamo. Simona Je zdelala pot na vrh Dobil je žulje, od pretesnih planinskih čevljev seveda. Kljub temu smo dobre volje prišli v kočo. kjer je bilo že polno veselega razpoloženja, pač. tako, kot je navadno zvečer v planinskih kočah. Skoda, da je šlo nekaj »dobre volje« tudi na račun »alko-kapljice«. Delamo načrt za naslednji dan. Do3ti snega je še v gorah. Posebej problematični bi naj bili Skuta in Kočna. Pa prav na Kočno smo bili namenjeni. Cvetklnl znanci pa so se namenili čez Mlinarsko sedlo do Češke koče. Tudi mi smo spremenili načrt, saj Simon s svojimi žulji peč ne bi zmogel več zahtevnejšega vzpona. Na skupnem ležišču še dolgo nismo mogli zaspati. Vrstile so se pesmi, odmevale so in lepo Je bilo.
Zjutraj pa je bilo težko vstati. Vseeno se jc naša četica hitro pripravila za odhod. Tineku in Cvetki |e dobro šlo, s Simonom pa so bile težave. Bolele so ga noge, žulji. Bil pa je pogumen In nI se vdal. Počivali in zajtrkovali smo pri vodi pod Dolgim hrbtom. Z nami je bilo lepo planinsko jutro. Hodili smo sami. Pot z Mlinarskega sedla do Češke koče je težka, celo nevarna, zato smo pred spustom še malo posedeli na sončni strani sedla in s strahom gledali na zasneženo In hladno pot.
»Previdnost bo potrebna!« smo si prigovarjali. V močno moralno oporo nam je bila tudi dolga vrvica v mojem nahrbtniku. Tudi dva planinca, ki smo ju srečali, sta nam svetovala naj hodimo počasi, sicer bi prehitro prileteli skoraj do Češke koče. Spuščali smo se počasi, korak za korakom, vmes so bile pa težave s Simonom. Posebej hudo je bilo na prehodu s snega na grušč in spet nazal na sneg. Treba ga je bilo pač — potegniti čez te prepreke. Tudi Tinek in Cvetka sta bila previdna. Šele doli na dnu. pri vodi. smo sc oddahnili. Do koče nas je čakalo še nekaj težav, vendar pa smo bili že skoraj na oilju. Na križišču poti za Kočno in Češko kočo smo dolgo sedeli na soncu in gledali na pot. ki smo jo pravkar prehodili. S Tinekom sva si bila edina, da je bila to najtežja pot, kar sva jih doslej v gorah prehodila. Češka koča nas Je prijazno sprejela. Posedeli smo pri mizi pred kočo, kmalu pa nas je pregnal mrzel veter v kočo, pod streho k oskrbniku Andreju. Tudi tu koča ni bila prazna. Pogovore o planinskih rečeh je spremljala nenadna sprememba vremena, tako da smo drugo jutro že v dežju pridivjali na Jezersko. Gore so ovijali težki črni nevihtni oblaki, mi pa smo v toplem in udobnem avtobusu obujali spomine na lepa doživetja v Grintavcih.
132
Razgled s Polhograjske Grmade	F,,„j A|bBrt Sjänik
NEKAJ MISLI
OB ANKETI PLANINSKEGA VESTNIKA
BOŽIDAR LAVRIČ
Ko mi je urednik zaupal nalogo, nej pregledam odgovore, ki so prispeli na naslov uredništva in zadevajo vprašanja, objavljena v l'V, številka 10-19(10. sem se tudi sam poglobil v vsebino vprašanj, ki zanimajo uredništvo in s katerimi bl želeli še bolj obogatili vsebino in obliko Planinskega vestnika.
Predvsem sem dolžan sporočiti tole spoznanje — očitno je, da to niso -anketna« vprašanja, temveč zgolj napotila za razmišljanje ob tem. ko nas zanima vsebina naše planinske revije. S tem namenom je uredniški odbor prav gotovo zadel žebljico na glavico kot rečejo, saj že sama pošta, ki je prispela na ta račun v uredništvo, dokazuje, da je vendarle namen našel pri bralcih pravilen odmev. In tako so tudi rezultati taki. da jih je vredno razporediti po njihovi vrednosti in vsebini In jih na kratko tudi obdelati. Seve, vprašanja tudi omogočajo zaokrožene ocene dosedanje vsebine PV, obenem pa nakazujejo možnosti, kako naprej. Naj že tekoj na začetku prekinem običajen tok, ki ga narekuje pregledovanje vsebin pisem na določeno temo. V mislih imam namreč tole dejstvo: Tale sestavek samo na videz »zamuja«, rekli bomo raje — tole razmišljanje, ker smo že priča nekaterim novostim, s katerimi )e PV zagledal beli dan že s prvo letošnjo številko. Vsekakor so te novosli pogojene tudi 7 vsebino odgovorov na oktobrska vprašanja. Zunanji ovitek je oblikovno rešil naš sodelavec dipl. ing. arh. Saša Deila Volle, prav tako nekaj notranjih dopolnil predvsem v napisih za posamezne rubrike, vklapljanje fotografskega materiala v vsebino, označevanje strani in pa tudi spenjanje številke. Tudi prva notranja stran je povsem drugačna, saj bo poslej redno objavljala gradivo iz naše planinske zgodovine ki naj tako poudarja tradicionalnost, potrebnost in vrednost našo revije. Seveda pa je vrsto rešitev šc na mizi in bodo prav gotovo našle pot tudi na strani PV. Predvsem mislimo tu na samo aktualnost pa tudi na "strokovnost Ze zdaj smo namenili stalen prostor strokovnim tekstom, ki sledi klasičnemu, da ne rečem literarnemu delu Vestnika. Prav na tem mestu, ki ga od prvega dela vedno loči ustrezna fotografija, je na primer objavljen tale seslavek.
Tako. nekako zelo na kratko smo predstavili te novosti. Na kratko zato, ker so očitne S teni smo želeli le povedati, kako veseli smo bili vsakega predloga, vsake misli, ki naj bi pomagala osvežiti to ali ono stran Planinskega vestnika, dodati to ali onu zamisel. Sem sodi žc ugotovitev, ki nam jo bralci sporočajo, da je na primer prav rubrika NA KRATKO odprla še več uporabnih možnosti za objavo zanimivih kratkih novic iz planinskega življenja in želeti bi bilo, da bi vanjo dopisovali kar najbolj pogosto. In če se zdaj ustavimo pri odgovorih, moramo takoj ugotoviti, da teh ni bilo »cele gore«, toda že ti. kolikor jih je bilo, so bili konstruktivni, dobronamerni in so predvsem izražali željo, da bi Vestnik res izpopolnili z novostmi in rešitvami, ki so možne in ne 133
terjajo prevelikih sprememb pa tudi ne denarja Večini odgovorov je skupno lo, da izražajo določene smernice razvoja, vsebinskega in oblikovnega, ki mu naj bi PV v prihodnje sledil. Razveseljivo pri tem je to, da so se prav v tem pogledu razpisali predvsem bralci iz drugih republik, kar kaže, da PV prebirajo dovolj natančno in da jim jo ta revija pri srcu.	.
Prav je. da se lotimo podrobnosti, ki jih bomo našli med odgovori, se pravi med predlogi in mnenji bralcev.
Predvsem je treba ugotoviti, da bralci glede informativnosti. ki ji naša revija streže nimajo pripomb. To vlogo PV v redu opravlja, čeprav sodi v ta vsebinski sklop tudi ugotovitev, da bi moral" tudi Planinski vestnik najti možnosti, kako bi predvsem obiskovalce gora iz drugih republik ohveščal o kapacitetah planinskih koč. o razmerah v naših gorah, o možnostih za prenočevanje, dostopih, predvsem pa jih zanima aktualizacija opisov transverzalnih poti. To je seveda dolgoročna naloga PV, ki jo bo mora' slej ko prej vnesti v svoj koncept dela, seveda z veliko pomočjo vseh tistih, ki so že zdaj z informiranjem ukvarjajo in objavljajo novice v dnevnem tisku. Za zdaj je v tej zahtevi težava edino ta, da še nismo v tem pogledu ustrezno organizirani in tudi to, da so »tehnični« roki še nekoliko predolgi
Med najbolj odmevna vprašanja vsekakor sodi tisto, ki govori o deležu narodopisja v PV. Skoraj vsi po vrsti ugotavljajo, da bi bilo potrebno to tematiko razširili ne samo na tako Imenovani »dolinski« del Slovenije, ampak tudi na preostali del Jugoslavije. Jugoslavija sama je namreč v tem pogledu izredno bogata. Kako hvaležno gradivo bi bilo prav to, da bi na 3traneh PV odkrivali ali pa pomagali odkrivati prenekatere že skoraj ogrožene navade in običaje, ki so zlasti v odročnih krajih širom po naši domovini izredno slikoviti, počasi pa tonejo v pozabo. Bralec v svojem pismu, ko govori o takih potrebah, hudomušno zaključuje: »Odkar je bil tudi Splitčan na vrhu Mount Everesta. |e Jasno, da planinstvo ni več zgolj slovenski .monopol'.« Ta stavek je uporabil za uvod v ugotovitev, da so planinska glasila po Jugoslaviji še vedno premalo med seboj povezana, ko bi lahko izmenjavala dobre sestavke, predvsem take vsebine, ki so širšega pomena. PV je že doslej veliko storil, da najde proslor tudi za planinska doga|anja v okviru Jugoslavije, vendar je verjetno to tudi stvar širše organizacije, ko bi uvedli take oblike sodelovanja, ki naj ne bi bile odvisne od dobre volje posameznih marljivih sodelavcev, ampak bi lo možnost uvedli v sistem.
Naj grem naprej. O literaturi v PV bom kratek. Na kratko so to vprašanje obdelali tudi bralci. Moremo ga zajeti v tale povzetek: Literarni prispevki so dobri, izražajo planinsko kulturo, kakovostno raven, čeprav bi bilo prijetno srečati na straneh večkrat tudi kakšnega znanega in priznanega literata, ki sicer ni planinec, »rad pa se o takem svetu pogovarja«.
Alpinizem je našel kar precej zanimanja pri bralcih, saj odgovarjajo na zastavljeno vprašanje kar na široko in seveda — vsi po vrsti. Vsem pa je skupno to. da naj bi alpinistične teme ostale v takem obsegu, kot ga poznamo.
Nekaj odgovorov je zelo kritičnih tudi do »literarne vrednosti« takih sestavkov, ko ne pričakujejo zgolj opisovanja skal, počitkov s kulinaričnimi dodatki, ampak predvsem to, da bi dogajanja vkomponirall v ustrezna literarna razmišljanja. Sem sodi tudi očitek, da PV ni dovolj na tekočem glede odprav. Članke objavlja s precojftn|o zamudo in na široko. Tu naj dodamo tudi besedo mi. Ni vse odvisno od »uredništva«, ker je znano, kako počasi nastajajo članki o teh rečeh, kako težko je dobiti zapis o teh navadno izredno zanimivih dogodkih od samih članov odprave To Je deloma razumljivo, saj se po končani odpravi nikomur najbrž ne ljubi, da bi sc ponovno in to takoj »spravljal« nad gradivo, ki ga niti »premlel« še ni niti ga ni uLcgnil podoživeti. To Je de|stvo, mimo katerega ne bo mogoče tudi v prihodnje, seveda pa lahko že zdaj sklenemo, da bi bili zapisi o takih dogodkih kar najbolj literarno obdelani, z vsemi potrebnimi podatki, ki odpravo označujejo, izogibali pa bi se predolgih poročil in številk. Nekateri pogrešajo tudi skice novih smeri, ki bi jih plezalci, zlasti mlajši, še kako potrebovali. Objavljali naj bi jih na zadnji strani PV, tako da bi jih lahko izrezovali za svojo potrebe. Kako bo mogoče tej želji ustreči, je zdajle težko reči, saj vemo, da smo zadnjo stran PV namenili ekonomski propagandi, ki jo naša revija tudi potrebuje.
Mladinska literatura je zapostavljena. To ugotovitev sem našel skoraj v vsakem pismu, vendar pa moram takoj dostaviti vsebino z naših uredniških sestankov, ko smo prav v zadnjem času posvetili temu vprašanju dosti pozornosti in ko bomo v prihodnje tej literaturi pustili ustrezen prostor. To sicer že delamo, saj občasno objavljamo sestavke, ki prihajajo izpod peres naše planinske mladine, vendar pa je treba reči, da moramo ostati tudi pri takih prispevkih kritični, če želimo, da bi ohranili raven naše revije na taki višini, kot jo poznamo, Na srečo pa lahko ugotovimo, da so ti prispevki redno podprti tudi s priporočili planinskih mentorjev, kar Ja Izredno pohvalno. No in še nekaj podrobnosti na to temo: Veliko odgovorov je mnenja, da bi objavljali najboljše prispevke iz šolskih oziroma planinskih glasil, da bi morda uvedli tudi pionirsko rubriko in v njej objavljali imena dobitnikov značke »pionir-planinec«. Tehten se 134 nam zdi tudi predlog, ko bralec predlaga, naj bi uvedli rubriko za vojako-planince.
In tako so nam ostale Se »tradicionalne« rubrike. Prav v tem poglavju naldemo na|man| pripomb, zato bomo kratki tudi mi. Če sem razporedil pripombe, ki se nanašajo na glavno vsebino PV po nekem sistemu, v tem primeru, ko gre za rubrike, tega ne morem storiti, kajti v glavnem so odgovori na ta vprašanja splošni. Izražajo predvsem mnenja, naj bi rubrike ostale sestavni del PV tudi vnaprej, ker pač predstavljajo stik med društvi, MDO in PZS in pomenijo obenem tudi nekakšno vzpodbudo društvu. Tudi druge rubrike naj bi bile vsebinsko tako bogate, kot so bile doslej.
In tako sem že pri zadnjem kupu odgovorov. To so mnenja o fotografiji v Vcstniku. Veliko pripomb, veliko kritike, predvsem na račun presiromašnega izbora avtorjev pa tudi na račun kakovosti posnetkov. Ob tem vsi po vrsti ugotavljajo, naj bi bili natečaji za planinsko fotografijo — pravilo. Da ne bi ostali zgolj pri teh ugotovitvah, moramo dodati tudi neka| svojega. To predvsem zato, ker smo prav na tem področju, tako sc nam vsaj zdi, naj povem še drugače — vsaj prizadevamo si — doslej storili že kar precej. Minili smo natečaj za planinsko fotografijo, nhogatili izbor črno belih prilog, ko jih zdaj, zavoljo drugačne vezave, objavljamo v vsaki drugi številki po štiri skupaj, potrudili smo se tudi z naslovno stranjo, ki bo po kakovosti ostala tako, kot je zdaj: manj sreče pa imamo seveda s fotografijami ob besedilih, ker so že po svojem izvoru pogosto nekakovostne in torej pomagajo zgolj ilustrirati vsebina. Upajmo, da bo tudi v tem pogledu kdaj kaj bolje, saj imamo zdaj že kar precejšnjo armado kar dobrih planinskih fotografov pa tudi fotografski material in aparati so se močno Izboljšali In kaj naj še rečemo za zaključek? Tole, kar bo bolj povzetek: če bi vse tole, kar imamo pred seboj, strnili v skupno misel, bi morali k povedanemu dodati še tole: Obseg PV je ustrezen in naj ne bi presegal štirih tiskarskih pol, potrebno bi bilo angažirati planinska društva in izvršne odbore v njih, da bi pomagali širiti krog naročnikov PV, v prihodnje pa bi kazalo vendarle najti možnosti, da bi objavljali v PV vsaj tiste prireditve, ki so širšega pomena, ki sodijo med množične pohode, spominske manifestacije in tako naprej.
135
r
Sorsko pulje s Kamniškimi planinami
Foto Albert Sušnik
dltnolteims nmk

30 LET ORGANIZIRANEGA SLOVENSKEGA PLANINSTVA NA KOROŠKEM
Po občnem zboru Slovenskega planinskega društva Celovec, ko so med drugim sklenili, da bodo začeli graditi novo planinsko kočo na Tuzah, ja SPD Celovec dne iy. 12. 1980 slavilo BD-obletnico organiziranega planinstva na Koroškem; po slovesnosti pa so prisostvovali šc planinskemu predavanju Jakca Copa. ko je po-
kazal barvne diapozitive o slovenskih gorah. Za dosežene dosedanje uspehe slovenskih planincev na Koroškem so čestitali slovenskemu planinskemu društvu tudi konzul SFRJ v Celovcu tov. Alfonz Nabrež-nik, predsednik Koroške športne zveze tov. Danilo Prušnik, tajnik zveze slovenskih koroških organizacij tov. Feliks Welzer in podpredsednik PZS tov. Tone Bučer, ki je izročil SPD tudi knjižno darilo
Višarski motiv — naiut|odne|5n pnt 2 V i šari j na Kamnitega iuvca
Toto Dokument PV
Tov. Ljubo IJrbajs. predsednik SPD Celovec. |e v svojem slavnostnem nagovoru nan;zal nekaj bistvenih podatkov, ki so pomembni za zgodovino organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem. Med drugim je rekel:
»Še preden so koroški planinci ustanovili svojo podružnico, |e bilo planinsko delovanje zlasti na območju Zahodnih Julijskih Alp v Kanalski dolini živahno. Leta 1893 jc župnik Ebner iz Žabnice na svojo stroške dal napraviti pot na .Kamnitega lovca' (2079 m): leta 1899 so po zaslugi višarskega gostilničarja Blaža Lakoto popravili lovsko stezo z Višarij v znano privlačno dolino Zajzero. Obe poti so označili s slovensko-nemškimi napisi, kar naj bi Višarjam ohranilo slovenski značaj. Leta 1899 so koroški planinci na Višarjah dobili na razpolago lepo urejeno sobo s tremi posteljami. To sobo je dal na razpolago dekan Simon Inzko iz 2abnic. Vsa ta dejavnost se je takrat razvijala v sklopu Slovenskega planinskega društva s sedežem v Ljubljani. Ne čudimo sc torej, da je na tem področju obstajala živa želja po samostojni planinski organizaciji, ki se je končno uresničila 18. januarja 1900 na ustanovnem občnem zboru .Ziljske podružnice' v Bor-Ijah v Ziljski dolini.
Pobudo za ustanovitev te podružnice so dali nekateri koroški rodoljubi, med njimi koroški deželni poslanec Franc Grafenauer iz Most pri Brdu in Ivan Millonig
p. d Koren iz Zahomca ter člani tako imenovanega Slovenskega omizja' v Beljaku. Ustanovitelji podružnice so Iz svoje srede izvolili prvi odbor podružnice in sicer za načelnika deželnega poslanca Tranca Gra-fenauerja, za njegovega namestnika Ivana Vlillon ga p. d. Korena, za tajnika Alojzija Knafelca. za odbornika pa Matijo Kuesa in Josipa Svalona.
Dejavnost Ziljske podružnice s sedežem v Bistrici na Zilji je bila zelo pisana. 2e kar naslednje leto po ustanovitvi so na Zahomški planini odprli planinsko pošto janko — Korenovo kočo. V dolini Zajzere pod mogočnim Višem in Poliškim Špikom so kupili svet, da bi zgradili planinsko postojanko .Krnico'. Imeli so že gradbeno dovoljenje, vendar tega projekta ni30 mogli uresničiti; nasprotovanja s strani oblasti so bila prevelika. Člani Ziljske podružnico so marljivo markirali planinska pola in nameščali dvojezične kažipote, kar jc vzbudilo pri narodnih nasprotnikih, zla sti pri Avstrijsko-nemškem planinskem društvu velik odpor, tako da so padali napisi, kot smo tega vajeni še danes. Tudi sekciji Avstrijskega turističnega kluba v Železni Kapli ni šlo v račun, da so slovenski planinci marljivo markirali poti. Najbolj jo je jezilo, da so markirali pot ravno na Obir. Predvsem zaradi tega so vodili veliko gunjo in netili neraz-položcnje proti podružnici SPD. Tudi na propagandističnem področju so bili člani Ziljske podružnice izredno
Kamniti lovac	Foto Dtiki.iimn-.acija PV
Koča na BleSčečI planini nad Arihovo pečjo ol» otvoritvi
Toto Dokumentacija PV
aktivni In Iznajdljivi, tako da sc lahko od njih učimo. Izdali so namreč razglednice, na katerih je bil na vrhu Lovca fotografiran tajnik podružnice Knafelc. Razglednice so imele napis: Prid' vrh planin, nižave sin.' Knafelc je bil, kot sem že omenil, spreten In aktiven tajnik, ki je imel organizacijo dobro v rokah. Poleg tega je bil drzen gornik, ki je s svojim zgledom potegnil številne planince za seboj In jih navdušil za gorske podvige. Ker se je dejavnost Ziljske podružnice zelo razširila — njen delovni obseg je zajemal področje od Mežiške do Kanalske doline — je Knafelc na občnem zboru leta 1906 predlagal, da bi Zlljsko podružnico preosnovali v Koroško podružnico s sedežem v Celovcu. Ta predlog so naslednje leto tudi uresničili.
Ziljska podružnica pomeni torej prvi začetek organiziranega planinstva na Koroškem. V boju za svoj ohstoj je zares odigrala častno vlogo In veliko prispevala, da se je slovenska beseda ohranila na območju njenega delovanja. Zanimiva je ugotovitev, da je bila Ziljska podružnica ustanovljena najmanj pat let pred prvo kulturno-prosvetno organizacijo na Koroškem, kar mnogo pove, predvsem pa to, da so bili planinci prva slovenska organizirana sila, ki se je neposredno postavila po robu germanizaciji. Na njeno dejavnost smo res lahko ponosni. Ideje planinstva so klicale in združevale Koroške Slovence v preteklosti, danes in tako bo tudi v prihodnje.«
DAN VARSTVA PRED PLAZOVI 1980
Tokrat so osrednji, republiški dan varstva pred plazovi, pripravili člani GRS Prevalje v Ravnah na Koroškem. Srečanja sb je udeležilo več kol 60 mladih planincev iz različnih društev in organizacij, navzoči 138 ao bili tudi zastopniki republiškega se-
kretariata za notranje zadeve oziroma milice.
V pogovornem delu srečanja smo se v soboto 20. decembra pomudili pri vzrokih ki narekujejo hitrejše ustanavljanje krajevnih eli občinskih komisij za varstvo pred snežnimi plazovi. Te naj bi povezovale vse dejavnike, ki lahko karkoli prispevajo za večjo varnost v krajih, kjer ogrožajo občane in imetje snažni plazovi. Nekaj teh komisij že deluje, povsod pa so ključno vlogo odigrali gorski reševalci. Dr. E. Vavken je obravnaval škodo, ki jo človeku prizadeneta mraz in snežni plazovi. Obdelal je številne poškodbe in navedel, kako ukrepamo, da zmanjšamo škodljive posledice.
Frančck Mulej je orisal in opisal nesreče v snežnih plazovih v naših krajih v sezoni 1979/1980. Smrtne žrtve so zabeležili pri Kallnovlkti v Bosni, ko je plaz na cesti zasul tri potujoče dijake, ki so šli na počitnice. Zelo verjetno je bil prav plaz tudi vzrok smrti obetajočega alpinista M. Šurca v severni steni Triglava. Zraven tega je bilo zabeleženih še 13 nesreč, ko so plazovi nosili alpiniste in planince, na srečo pa se nesreče niso končale s smrtjo. Ugotovimo lahko le to, da spričo neverjetne nepremišljenosti posameznikov ne bi bilo presenečenja. če bi tudi te zadela hujša nesreča in poguba. No, o tem bomo še kaj povedali ob drugi priložnosti, naj tokrat zapišem, da imajo pač tudi samomorilci pravico, da delajo svoje neumnosti, vendar naj tisti, ki iščejo pogubo v plazu, pomislijo, da jih bodo morali iskati reševalci in da se tudi tem še lahko primeri kaj hudega.
Vzporedno smo iz referata o nesrečah v plazov h v evropskem gorskem prostoru zvedeli nekaj več o beri, ki si jo le-ti sleherno leto jemljejo šlrom po evropskih gorah in tudi v zadnji sezoni niso popustili. Pregled je pokazal, kako zelo pisane so možnosti, da bi človek bil ob glavo v
plazu in tudi. kako zelo je izpostavljeno imetje, prometne naprave in udeleženci.
V	zaključnem delu razprave je Danilo Šker-hinek nanizal nekaj napotkov in misli za pripravo in izvajanje krajevnih ter področnih dnevov varstva. Prireditve so preventivno delo In naj jih društva, odseki in postaje GRS čim prlzadevneje opravijo, saj lako širijo kulturo samozaščitnega ukrepa nja ter ljudi seznanjajo s silami narave in gorskega sveta.
V	soboto so organizatorji preskrbeli za prijetno presenečenje To je bil izmed šestih doslej izvedenih dni varstva prvi. ko se je krajevna postaja GRS povezala s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine in ko so nas sprejeli najvišji predstavniki občine v ravenski študijski knjižnici.
Najprej smo si ogledali muzej železarjev z vsemi njegovimi zanimivimi oddelki, nato smo poslušali pevce koroškega okteta, potem pa smo v prostorih študijske knjižnice pokramljali. Z izbranimi besedami sta nas nagovorila predsednik občinske skupščine in direktor knjižnice. Nedeljsko jutro nas je našlo v bližini smučarske koče pod Uršljo goro. Prevalj3ki reševalci so tam z izrednim posluhom prikazali varno hojo, reševanje, priprave za improvizirano in organizirano reševanje, sondiranje, iskanje z lavinskim psom in vsem, kar sodi k prireditvi, ki naj pokaže, kako je treba ukrepati, da ne bo nesreč, in kako se zasukati, če nas nesreča kljub temu doleti, pa bi hoteli, da bodo njene posledice čim inanj boleče. Od prvega srečanja te vrste v Martuljku, leta 1975, je bilo to nedvomno najbolje pripravljeno In Je najbolje odsevalo povezavo planincev, reševalcev s krajevnimi dejavniki družbene samozaščite. Prevalj-ska postaja GRS na čelu s Francljem Telcerjem jc srečanje vodila brez vsiljivosti, mirno, suvereno In z mnogo znanja. Prav obžalovali smo, da se dneva varstva tokrat nI udeležilo več predstavnikov z Gorenjske, ki bi lahko dobili marsikako pobudo ter hkrati spoznali predel, kamor ljudje s podnožij Julijskih Alp, žal. le pre-redko zaidejo.	Rav|fi Segu(a
Z MINERSKEGA TlČAJA GRS
Med 12. in 14. decembrom je bil na vojaškem zimskem poligonu na Rudnem polju 6. tečaj za člane GRS — minerje snežnih plazov ter pripadnike RSNZ SRS, TO, AT C Bovec, RTC Krvavec, TO in KS Bovec, ki tudi potrebujejo ljudi z znanjem za namerno proženje snežnih plazov. Udeležbo je finančno omogočil RSLO SR Slovenije. Tovariši iz skupine za Civilno zaščito so nam tudi sicer mnogo pomagali; med drugim so brezplačno razmnožili skripta, ki jih je. tudi brezplačno, pripra-
vil vodja tečaja Danilo Belšak s sodelavcem.
Izredno nam pri vsakoletni izvedbi tega tečaja pomaga VP 1098 Kranj s svojimi oficirji in mlajšimi oficirji, ki sodelujejo kot neplačani prostovoljni inštruktorji in nosilci terenskega usposabljanja. Seveda nam je na voljo tudi njihov učni material — filmi in diapozitivi in drugo. Terenske vaje so minile ob dobri disciplini in pokazale, da nismo pozabili veščin, ki smo se Jih priučili od leta 1975 dalje. Za zaključek praktičnega dela preizkušnje smo z veličastno eksplozijo osmih nabojev, povezanih v mešano mrežo, ponazorili proženje snežnega plazu na namišljeni ogroženi strmini. Snežne razmere so namreč bile take, da si nismo mogli privoščiti resničnega plazu, kar bi bilo bolj zanimivo in bliže resničnim razmeram. Po praktičnem preskusu znanja jc sledilo še testiranje. Vsak udeleženec je moral odgovorili na 35 vprašanj ter tako pokazati raven znanja in usposobljenosti. Čeprav je zadeva na začetku zbudila precej nela-godja, se je dobro iztekla. Izkazalo se je, da le nismo slabo podkovani, kar pa je edino pravilno, saj se z neznanjem tu ne smemo igrati. Med strokovnjki že dolgo velja pravilo, da »miner lahko greši samo
TEČAJ ZA VODNIKE LAVINSKIH PSOV IN REŠEVANJE IZPOD SNEŽNIH PLAZOV
GRS pri PZS si prizadeva pomagati v različnih nesrečah, ki jih doživljajo obiskovalci naših gora. V eno od teh dejavnosti sodi tudi pomoč tistim, ki jih Je zasul snežni plaz. V ta namen GRS že skoraj tri desetletja vzgaja posebej izšolane pse. Njihovo šolanje in šolanje vodnikov lavinskih psov poteka na posebnih tečajih, ki jih v ta namen prireja GRS. letošnji tečaj je b;l v začetku januarja v Valvasorjevem domu pod Stolom. Udeležilo se ga je štiriindvajset članov GRS, vodnikov lavinskih psov in dvanajst miličnikov vodnikov službenih psov Milice. Tečaja so se udeležili tudi gostje iz Italije in Avstrije; z njimi tesno sodelujemo pri šolanju lavinskih psov že od vsega začetka. Uelo je bilo organizirano po skupinah. Nihče ni stal ob strani, nihče ni poskušal zapravljati časa. Ta tečaj je pomenil za vsakega vodnika in njegovega psa le nadaljevanje že doma začetega dela. Temu primerni so bili tudi rezultati. Trud vsa kodnevnega dela s psom, skupaj z vestnim, čeprav napornim delom vseh šest dni, kolikor je tečaj trajal, je obrodil dobre sadove.
Vodniki so s svojimi psi, ki so izpite opravili že pred letošnjim tečajem, opravljali obvezno, vsakoletno preizkušnjo. Niso razočarali, saj so vsi, ki so bili na alarmni 139
listi, preizkušnjo uspešno opravili in to na naravnem plazišču, v katerem so bili zakopani ljudje in njihova oprema. Pogoji so bili. kolikor se da. podobni pravi akciji. Enake pogoje za delo so imeli tud. vodniki s svojimi psi, ki so opravljali končni izpit. Na določenem delu na plazišču so morali poiskati dva človeka in njuno opremo. Vseh pet vodnikov s svojimi psi je izpit uspešno opravilo.
Vodniki z mlajšimi psi, ki pa so prvo stopnjo šolanja opravili že lani, so opravljali drugi izpit. Na manjšem plazišču in manj gluboko zakopano so morali poiskati človeka in opremo. Uspešen zaključek dokazuje. da so tudi ti vodniki s svojimi psi tako doma kot tudi na tečaju nadvse vestno delali.
Vodniki z najmlajšimi psi, tistimi, ki svoje šolanje šele začenjajo, pa so svoje spremljevalce pripravljali na začetni izpit, na prve črke te »pasje abecede«, ki naj bi na koncu prerasla v to, čemur pravimo — lavinski pes. V veliko zadovoljstvo vseh, posebej pa svojih vodnikov, so vsi uspešno preskočili prvo oviro in pokazali veliko zanimanja za delo.
Večji del tečaja je bil namenjen psonv Seveda pa nismo pozabili tudi na vodnike Po končanem delu na plaziščih smo imeli v koči predavanja iz več tematskih področij, ki še kako prav pridejo vodnikom za osvežitev ali pa za dopolnitev znanja, ki so ya siccr dobili na postajah GRS. O potrebnosti takih tečajev ne kaže izgubljati besed. Čeprav našo Planinsko zvezo to veliko stane, smo prepričani, da niti čas niti denar nista porabljena zaman. Pripravljeni smo pomagati tistim, ki bi jih zasul plaz. Upamo pa, da naša pomoč ne bo nikoli potrebna, saj vemo, kako tragične so navadno posledice nesreč v pla-
PLANINSKA POT PRIJATELJSTVA
Planinska zveza Slovenija, Östereichischer Alpenverein in Club Alpino Italiano so izbrali 30 vzponov v obmejnih gorah Slovenije, Fur!anl|e-Julijske Krajine in Koroške v Julijskih, Ziljskih, Norijskih, Karnijskih Alpah, delno tudi v Dolomitih, da bi ljubitelji planin spoznali sosednje dežele In njihov gorski svet. poglobili prijateljstvo med prebivalstvom in gojili planinsko tovarištvo. Delno potekajo vzponi na črti bojne fronte prve svetovne vojne Ta planinski podvig so navedene planinsko organizacije označile za »Pot prijateljstva«. Izdale so Dnevnik vzponov, v katerega planinci potrjujejo vzpon na določen vrh Kdor opravi 15 vzponov, dobi poseben znak, kdor pa se povzpne na vseh 30 vrhov prejme znak in diplomo; pedeli mu jo osrednja planinska organizacija njegove dežele. V Sloveniji, v Julijskih Alpah in Kamniških 140 planinah in škofjeloškem hribovju so vzpo-
ni na Grintavec. Ojstrico. Storžič, Jalovec. Bavški Grintavec. Prisojnik, Škrlatico, Triglav, Krn in Ratitovec; 10 vzponov je na avstrijskem, drugih 10 vzponov pa na italijanskem ozemlju. Vsi vrhovi so višji od 2000 m nekateri celo čez 3000 m. Najbolj znan je gotovo Veliki Klek [Gross-glockner 3797 m), v Italiji pa Montaž (Joi di Montasio, 2753 m). To dolgo pot sta opravila tudi dva Celjana, prof. Anton Primožič, uslužbenec Razvojnega centra v Celju, na njegovo pobudo pa tudi Jože Teodoruvič, čevljarski mojster v Aškerčevi ulici v Cciju. Ves ta zanimivi pohod in z različnimi, večinoma prijetnimi dogodki sta podjetna planinca brez nezgode opravila, kakor kaže tudi njun dnevnik s potrdilom l'Z in siccr od 24. 6. 1979 do 10. 9 1980. Na poti sta Imela priložnost občudovati obsežen gorski svet z lepo urejenimi planinskimi postojankami; pripovedujeta, da so ju povsod prijazno sprejeli. Zanimiv dogodek je doživel Teodorovič na postojanki na gori Gresta Forata, 2463 m. ko ju Je oskrbnik planinske koče nekam skrivnostno, a spoštljivo sprejel, Teodnroviča je namreč zamenjal s tovarišem Titom, ker mu je na pogled podoben ... Oba ste prejela za opravljano pot značko in diplomo. Njuni planinski znanci in prijatelji v Celju pa obema iskreno čestitamo.
dr. Ervin Mejak
NAČRTI TRIGLAVSKE MUZEJSKE ZBIRKE
Načrt akcij Triglavskega muzeja v Mojstra ni med drugim predvideva tudi tele akcije: Letos bodo počastili 60-letnico ustanovitve TK Skala, zbrali gradivo pri še živih Ska-laših v Ljubljani, Bohinju. Jesenicah, Celju in Tržiču, pač povsod, kjer so bile samostojne organizacije TKS, in sredi poletja uredili v Osnovi šoli 16. december v Mojstrani razstavo Na skalaški razstavi v Mojstrani bodo prikazali dokumenta filmov v kraljestvu Zlaturoga in Triglavske strmine, bogato skalaško literaturo (Naš alpinizem, Pomen in razvoj alpinizma in drugo) TK Skala so med obema vojnama zgradili tudi tri visokogorske bivake v Veliki Dnini, na Gruntih in Za Akom. Naslednje leto pa bodo zbirali gradivo in dokumentacijo o delu In življenju naših gorskih reševalcev. S tem gradivom bodo uredili razstavo v počastitev 70-letnice naše GRS.
Leta 1983. ob devetdesetletnici našega organiziranega planinstva, pa bodo v Mojstrani, prav tako v okviru muzeja, uredili razstavo, posvečeno temu degodku. Leta 1984 bodo mojstranškl planinci in smučarji počastili s posebno razstavo XIV In prvo jugoslovansko zimsko olimpiado, kajti prav planinci, lovci iu gozdarji so bili od leta 1921 naši državni smu
Tovariško srečanje na MeninI
carski prvaki v vseh smučarskih zvrsteh: od Janeza Hlebanje-Luksa, do Marjana Pečarja In Janeza Polda in drugih. Leta 1985 pa bodo mojstranški planinci počastili 90-letnlco Planinskega Vestnika (1095—1985) z bogato razstavo slovenske planinske knjige, kjer bodo prikazali dela planinskih pisateljev.
Uroš Zupančič
TOVARIŠKO SREČANJE NA MENINI PLANINI
Delovanje organiziranega slovenskega planinstva se je začelo z ustanovitvijo SPD v Ljubljani leta 1893. Še Istega leta pa je bila ustanovljena Savinjska planinska podružnica. Ustanovni občni zbor je bil v Mozirju.
Prvi pobudnik za ustanovitev podružnice je bil Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu. Bil je prvi predsednik od ustanovitve 1893 do leta 1927. V tem letu pa je bil sedež podružnice premeščen iz Gornjega grada v Celje, v Gornjem gradu pa je ostal planinski odsek. Tedaj, ko so ustanovili Savinjsko podružnico, razmere v avstroogrski monarhiji za organiziranje slovenskega planinstva niso bile ugodne. Narodna zavest Slovencev pa je kljub temu počasi začela osvajati slovenski gorski svet in sicer z graditvijo planinskih koč, poti in v postavljanju mar-
kacij. Tudi na Menini planini so leta 1893 zgradili »Gornjegrajsko kočo«, da bi bila na voljo planincem za prenočišče in oddih. Žal pa so jo leta 1917 izropali in požgali. Novo kočo so zgradili leta 1920, tri leta pozneje pa je bila ic uničena. Od leta 1923 do druge svetovne vojne pa so planinci prenočevali v pastirski koči na Gospojni.
Po Kocbekovi smrti pa jc planinski odsek vodil do druge svetovne vojne Trobej Ma-tija-Tičck. Organizator mladinskih izletov je bil Tonček Bukovcc. Tudi med vojno slovenski planinci niso mirovali. Začeli so neizprosen boj za osvoboditev slovenskih planin.
Po osvoboditvi pa se jc planinstvo spremenilo. Z načrtnim razvojem smo ustvarili tudi drugačne možnosti za obisk naših planin. Tako so tudi gornjegrajski planinci ustanovili planinski odsek pri PD Domžale.
Razvoj planinstva nas je spodbujal, da smo že leta 1942—50 ustanovili svoje društvo. Bilo je to prvo društvo, ki je bilo ustanovljeno po vojni v občini Mozirje z imenom PD za Gornjo savinjsko dolino s sedežem v Gornjem gradu, zdaj PD v Gornjem gradu. Upravni odbor društva je že začel akcijo, da zgradi skupaj s Kmetijsko paš-niško zadrugo pastirsko-planinsko kočo na Menini planini z dogovorom, da društvo uporabi podstrešje za skupno ležišče, z
eno sobo in to tako dolgo, da bo zgradilo svoj planinski dom.
Takoj po tem je upravni odbor s svojimi člani že začel graditi svoj planinski dom. Delo sta vodila Jože Tratnik, takratni predsednik, in pa Vinko Voščič, gospodar drušlva.
Po štirih letih napornega dela je bil dom dograjen in je bil odprt 73 planinske potrebe.
Zaradi pičlega denarja, s katerim jc društvo razpolagalo, pač dom ni bil tehnično povsem dograjen. Zavoljo tega jo bil izpostavljen vremenu in že po 18 letih nujno potreben večjega popravila. Zaradi tega je bil takratni upravni odbor prisiljen, da dom zapre. Upravni odbor pa |e takoj uredil vse potrebno, da bi dom spet usposobili. Po treh letih vztrajnega dela je dom spet začel obratovati. So pa tudi tokrat ostala še nekatera važna dela nedokončana. Zdi pa se, da bi utegnili zavoljo graditve novega objekta na to pozabiti. O tem bi bilo vredno trezno razmisliti.
Ferdo Rigelj
ZIMSKA ŠOLA NA PESKU
V Radljah že nad 20 let deluje dokaj aktivno planinsko društvo. V tem društvu je vpisanih od 150 do 200 ljubiteljev planin. 2e pred petimi leti so v svojo aktivnost vključili tudi spoznanje, da je gibalo vsega dela med članstvom — načrtno delo. Tako za vsako leto posebej Izdelajo koledar izletov: izletov se udeleži vedno kar največ planincev. No, lani planincem vreme ni bilo naklonjeno, dež je žalil skoraj sleherni izlet.
Posebno pozornost zasluži MO. Prav ti mladi želijo spoznati kar največ tistih gorskih skrivnosti, ki jim pomagajo, da je potem hoja po gorah varna in očarljiva. Zaradi tega so se odločili, da pripra-
vijo tudi zimsko planinsko šolo. Organizirali so jo od 12. do 17. januarja in sicer v planinski koči na Pesniku. »Šole« se je udeležilo nad trideset mladih planinccv in planink. Mlade planince so seznanili 7 osnovnimi veščinami, ki jih moramo obvladati, da bi bila zimska hoja v gore varnejša in prijetnejša. Program je poleg praktičnega dela vseboval še tele teme: spoznavanje gorstev, vremenoslovje zaščita narave, flora in fauna, nevarnosti v goreli, oprema in prehrana, moralna vzgoja — lik planinca in organizacija GRS Udeleženci so ob zaključku tudi preizkusili znanje, ko so ugotovili, da je bil povprečni uspeh 80%, kar je brez dvoma nadvse zadovoljivo. Šolo sta vodila Franc Glazer in Ivo Grögl, pri predavanjih pa sta sodelovali še Darinka Lenart in Zora Otič.
Ista skupina ho v sodelovanju s strokovnjaki pripravila še lavinski dan. ki ga bodo obiskale tudi vse skupine iz enot civilne zaščite v občini Radlje. In naprej? V tem letu, seveda v letnem času, bodo pripravili še letno planinsko šolo, prav sedanja je namreč pokazala, da je za to zvrst izobraževanja izjemno zanimanic. Planince čaka tudi temeljita obnova koče na Pesku. Če samo omenimo, da je bilo vse dni okrog minus 15 stopinj, potem res lahko vemo da je šlo za pravo zimsko šolo. ki jc prinesla obilico praktičnih in teoretičnih izkušenj, ko jih bodo tečajniki lahko s pridom uporabljali sami in prenašali na druge planince, predvsem na mlajše vrstnike.	^ Vfl|t|
10 LET PD DELO. LJUBLJANA
Planinci Dela so že desetič preverjali dejavnost svojega društva, ki je nastal iz odseka PD Ljubijana-matlca leta 1S71. Takrat so imeli 75 članov, zdaj pa jih štejejo 350
Zimska planinska äola na Pesku
Foto K. Walll
142
Planinska šola PD Dolu na Pokljuki
Foto Lojza Pleš
(z dvema pododsekoma OS Vita Kraigherja in VP Polje), V srednjeročnem planu 11981—85) pa jih mislijo podvojiti, tako da bi bil vsak četrti član kolektiva tudi pla-nincc.
Poleg mladinskega odseka, ki predstavlja tretjino članstva, je bil najuspešnejši izletniški odsek, ko jc od 37 predvidenih izletov opravil kar 31 in to po 24 slovenskih trans-verzalah. Vsako letu pa se udeležijo tudi 8 spominskih pohodov pD poteh NOB. MO ima tri tekmovalno ekipe: pionirsko, mladinsko In člansko: udeležujejo se področnih orientacijskih tekmovanj, fruškogor-skega planinskega maratona, smučarskih tekmovanj in planinskega kviza. Osrednja akcija je planinska šola. Lani se je je v taboru na Pokljuki udeležilo 18 pionirjev in mladincev pod vodstvom 7 MV, PLV in dveh mentoric. Izpite PŠ jc opravilo 28 udeležencev.
AO ima C članov; opravili so 72 vzponov, dva pa sta se udeležila tudi odprav v Ande in Nepal. Roman Cerar je v Andih preplezal tudi prvenstveno smer. Markacisti so označili pot na Krim, tako da je žig zdaj dostopen na sedlu v skrinjici. Skupno s PD Ig in Podpeč-Preserje pa naj bi še zgradili brv čez Iški vintgar Opravili so 150 prostovoljnih delovnih" ur Propagandni odsek izdaja že 10 let planinski bilten: v njem je lani sodelovalo 39 avtorjev. Tri številke so terjale 750 prostovoljnih delovnih ur. Smučarski odsek je priredil tri skupinska smučanja s 152 udcieženci, veleslaloma pa se je udeležilo 25 članov in mladinccv PD Delo sodeluje z več društvi, pobrateno pa jc z zagrebškim »Grafičarjem«. Sa nioupravno so vključeni v ZTKO Bežigrad delegate pa imajo tudi v MDO in PZS Letos bodo v okolici Ljubljane razvili svoj društveni prapor in priredili izlet na makedonske vrhove.
Na občnem zboru je PZS podelila prvi častni zlati znak 60-letniku Jožetu Gašpariču, uredniku PB, Roman Cerar pa je pokazal barvne diapozitive o odpravi v Ande.
ČETRT STOLETJA V DELU
V začetku lanskega novembra je Planinsko smučarsko društvo Železničar iz Šida slavilo 25-letnico delovanja. Na jubilejni slo vesnosti se je zbralo čez dvesto članov društva in petdeset delegatov PD iz .Jugoslavijo, s katerimi planinci iz Sida tesno sodelujejo. Ob teh slovesnostih so organizirali tudi več manifestacij. Naj omenimo le razstavo o njihovem delu, ki jo je pripravila rcdakcija časopisa Planiriar (ta časopis izhaja že pet let). Imeli so tudi posebno oddajo na Radiu Šid, delovni so bili propagandist!, ko so organizirali niz predavanj s prikazovanjem barvnih diapozitivov razpisali pa so nagradni natečaj na temo »Gora — moja inspiracija«. Položili so tudi vence na obeležja padlih partizanov, borcev na Sremskem bojišču in bill so na sprejemu, ki ga je priredil na čast tej obletnici predsednik SO Šid.
Pivo samostojno društvo na tem področju so ustanovili leta 1955, vedeti pa je treba, da je planinstvo tu živelo že prej. Tedaj, ko so ustanovili podružnico PD Fruška gora iz Novega Saaa, to je bilo leta 1934, začenjajo v tem kraju vznikati prve planinske ideje. Čeprav tedaj ni bilo mnogo članov, ki niti svojega programa niso imeli, ampak so delali po zgledu društva v Novem Sadu, je mogoče reči, da je prav ta podružnica zanetila trajno veselje do planinstva. ki v šidu poslej ni prenehalo. Med vojno je delo zamrlo, ponovno pa je oži-ve!o, ko je bilo vojne konec. Samostojno PD so v Šidu oblikovali novembra leta 1955. Društvo je dobilo ime Srem, v svoji sredi pa je zbiralo študente, dijake, profesorje in učitelje ter samostojne obrtnike. Bilo jih jc okoli osemdeset. Sprejeli so pravila društva in se dogovorili tudi za prvi finančni načrt, ki naj bi uravnaval aktivnost društva. Sprva so organizirali nekaj Izletov na Fruško goro, Avalo, Cer in na druge vzpetine v soseščini.	143
Depandansa na LipovaCi (FruSka flora)
Foto R. G. Lezlč
Hitro se to društvo začenja razvijati v letih 1360, ko so temeljito spremenili način delovanja. Nastopili so mladi. Osvojili so vrh Triglava in to pozimi; udeleževali so se izletov, orientacijskih tekmovanj, organizirali so prve tečaje za vodnike in alpinistične pripravnike, formirali so planinsko šolo in organizirali ture v oddaljene gore. Sredi februarja 1970 je to društvo zamenjalo ime — dobilo jc naziv Planinsko smučarsko društvo Železničar v šldii Nova doba v delovanju društva pa začenja z letom 1974, ko organizirajo delo na delegatskem principu. In tako že v začetku osemdesetih let število članstva naraste krepko čez tisoč. Organizirajo izlete v vse kraje v Jugoslaviji, dosegajo pa tudi izredne rezultate v orientacijskih tekmovanjih. V vseh teh petindvajsetih letih jc bilo to društvo pobudnik in organizator več akcij.
Med tc akcije štejemo predvsem orientacijska tekmovanja (Preboj Sremskega bojišča, Pokal Bačinca. Trofeja Llpovače, Dan osvoboditve Šida), masovni pohod po planinski poti »Sremsko bojišče«, tradicionalni vzpon na Triglav v avgustu, sodelovanje na Igmanskem maršu, taborjenje v Vodicah.
Za to dejavnost Je društvo prejelo vrsto priznanj In odlikovanj. Društvena dejavnost pokriva 23 odsekov, ki Imajo čez 1400 članov. Aktivne so tudi komisije, ki delujejo v okviru predsedništva društva. In tako lahko zapišem, da prav to društvo zasluži, da zavoljo njihove široke razvejanosti pa tudi zato, ker so pravzaprav kar precej daleč od »pravih« gora. zasluži, da o njem slišimo In beremo tudi na tem mestu.
Radivoje G. Lazič
ZAKON O VARSTVU NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Z 21. januarjem 1981 je začel veljati Zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine (Ur. list SRS 1-3/81). Za planince, zlasti pa gorske stražarje so zanimivi predvsem deli, ki govore o naravni dediščini; poleg splošnih oznak delovnega področja in organizacijskih navodil so opisane tudi možnosti, način in pristojnosti zavarovanja posameznih naravnih znamenitosti ali pa večjih območij naravne dediščine. S tem predpisom preneha veljati Zakon o varstvu narave (Ur. list SRS 7-21/70), ki je doslej pravno urejeval področje naravne dediščine. Ta rubrika ni namenjena za nhšlr-nejšo razlago zakona, zato bo o podrob-144 nostih. novostih in spremembah seznanila
gorske stražarje Komisija za varstvo na rave in gorsko stražo pri PZS; nov predpis pa bo upošteval tudi ponBtis knjižice Narava v gorskem svetu,
Peter Skoberne
ZUGSPITZE — GORA IN GNOJIŠČE
Za tista bralce, ki še ne poznajo imena, na kratko: Zugspitze je najvišja gora Zahodne Nemčije, visoka je 2963 m, leži na nemško-avslrijski meji. južno od Miinchna; prav na vršni konici so postavili betonski kolos za observatorij, restavracijo, razgledno ploščad in za končni postaji žičnice in zobate železnice (op. p.). V reviji Der Bergsteiger, 12/80, je izšla ogorčena novica ali kar »klic v sili» v zvezi z vedno
bolj zapletenim problemom kanalizacijskega odtoka ali bolj natančno povedano, kako ustaviti prost izpust najpogostejšega in najbo'j smrdljivega dela kanalizacijo, ki rnu -strokovno« pravimo fekalije. Zapuščino mnogih obiskovalcev, ki se desetletja vozijo na vrh in se dan za dnem zatekajo tudi tja, kamor »gre cesar peš«, preprosto spuščajo po skalah v snežno krnico pod vrhom; nedvomno je taka rešitev najbolj cenena, toda kaj, ko človek nc more vedno zatiskovati oči in nosu, saj »stvar smrdi do neba«. Nihče ni prej pomislil na kakšno boljšo rešitev, iskali so samo izgovore in se izmotavali 7 lažnimi trditvami. Kc so nedavno začeli graditi še samopostrežno restavracijo, so se domislili nove cvctke: dodatne prečiščevalne učinke naj bi nudilo kamenje pod snegom v krnici. Uprava železnice in žičnic že dolga desetletja prepričuje planinsko javnost, kako se feka-[ije v krnici učinkovito prečistijo. Direktor žičnic je še avgusta lani v intervjuju zagotavljal, da ni bojazni za pitno vodo v spodnjih vaseh, saj njihova stalna opazovanja kažejo, da Je krnica absolutno varen in neoporečen filter. (Značilna tehnokratska izjava, rekli bi, celo nesramna in neodgovorna!) Kdor pa se malo spozna na stvari vc, kakšen filter je lahko snežna krnica in kaj to pomeni za spodnje studence; četudi bi bila očiščevalna sposobnost apnenčastega kamenja v krnici boljša kot kjerkoli drugje, so jamstva za pitno vodo in v ta namen prikrojena opazovanja Iz trte zvita. Opazovanja, na katera se neodgovorna uprava sklicuje, so prizadetim le pesek v oči. Zgodilo se je tisto, kar so se gorniki bali že 50 let: gora Zugspitze je postala smetišče z velikanskim gnojiščem; takšna je zgodovinska zasluga velikopoteznega sistema žičnic In zobate železnice na najvišji nemški vrh. Nedavno so z velikim ponosom praznovali 50-letnlco te železnice. Žalostno je, da so gnojišču prispevali svoj delež tudi monakovski planinci (20 000 članov DAV, sekcije v Miinchnu), ker že dolga leta Iz svoje planinske koče stresajo in zlivajo odpadke v isto snežno krnico. Petdesetletna neodgovornost je jeseni Izbila sodu dno. ko jc gnojni plaz udaril iz krnice in preplavil smučišča Dodam naj, da primer Zugspitze ni edini v Alpah. Obiskovalci Matterhorna ne bodo ušli smrdeči okolici zavetišča Solvay tam pod Ramo na višini 4000 m; odpadki iz zasilnega stranišča padajo v severno steno, vedno bolj pogosto pa tudi navzdol po smeri normalnega pristopa na grebenu Hörnli. Na zgornjem delu kamina, tik pod bivakom, je treba pri plezanju pošteno paziti, da ne bi pohodili ali poprijel! kaj neprimernega in da vrv ne bi drsela po rjavo obloženih skalah. Gore so nam pa res v tolažbo! Nič drugače nI pod Monte Roso: če bi le nekoliko zašli s poti, ki drži h koči Monte Rosa, in bi se odločili za
bližnjico, bi zašli med zaudarjajoče skale in v smetišče zmečkanih papirjev, ki že od daleč pričajo o svojem izvoru. Odtok iz stranišča pod kočo je naraven kar po skalah navzdol, povsem zraven nadelane poli. Vsemu temu še veter doda svoje. V naših gorah se, za zdaj, še ne smemo in ne moremo zgražati nad polzečlml plaznicami smeti in gnojnice: toda na smetiščih pod šplčko, okoli Kredarice in Planike, nI nič bol|e, pa tudi drugod žc pošteno zaudar-ja.
In kaj nam v tem pogledu prinaša vizija povečane Kredarice ali vizija triglavskih žičnic? Smo kdaj pomislil in vemo, kaj postoriti, če se bo kdaj čez 20 ali 30 let tudi s Kredarice odtrgal gnojno-smetiščni plaz In udaril navzdol po ledeniku in čez severno steno v Vrata ali pa na drugo stran proti Krmi?	Janez Bizjak
NARODNI l'ARK SUTJESKA
Med petnajstimi narodnimi parki v Jugoslaviji sla dva v SR Bosni in Hercegovini in sicer Sutjeska in Kozara. Poglejmo si podrobneje prvega. Obsega 17 250 hektarjev in je skoraj osemkrat večji od Doline Triglavskih jezer, sestavljajo pa ga planota Zelengorc ter grebeni Volujka In Magliča, ki je z 2386 metri najvišji vrh te republike. To območje v vsem ustreza strogim načelom narodnaga parka. Površina zavarovanega območja jc večja od 2000 hektarjev, tudi naravne vrednote so izjemne. Omenim naj le osem zanimivih jezer: Trnovačko, Bijclo, Črno, Borilovačko, širinsko ter Kot-laničko Jezero ter jezeri v Donjih in Gornjih Barah, poleg tega pa še sotesko Sut-jeske ter dolino Peručlce in Suhe. Strožje je zavarovano izredno zanimivo območje pragozdnega rezervata Peručica. Na teh 1434 hektarjih so z zakonom prepovedani kakršnikoli človekovi posegi. Za obiskovalca in raziskovalca nI zanimiv pragozd le kot otoček nedotaknjene divjine, temveč tudi kot pravi šolski primer navpične porazdelitve rastlinstva. Z opazovalnih točk na robu rezervata jc mogoče videti jasno izražene vegetacijske pasove, od listnatih gozdov na borih G00 metrih nadmorske višine, pa tja do alpinske trate in rastlinstva skalnih razpok (2300 m). Skozi rezervat teče Peručica, ki pada čez skalne pregrade v veličastnem 75-metrskem slapu.
Park so ustanovili leta 1962, uprava pa deluje na Tjentištu. Na območju narodnega parka so se med NOB odigrale pomembne bitke. Kar spomnimo se krvavega preboja skozi sovražnikove obroče na Sutjeskl, bitke, ki je bistveno pripomogla zmagi partizanskih sil nad okupatorji. Spominski del
na te hude, a častne trenutke naše zgodovine je vklopljen v naravno okolje z mogočnim 19-metrsklm spomenikom In spominskim domom. Velika škoda jc, da so okolico spomenika spremenili z nasadi rastlin, ki ne sodijo v to okolje. Ravno za
spomenike te vrste je izredno pomembno ohraniti nespremenjeno naravno okolje, avtentično sliko zgodovinskih prizorišč, saj so poleg drugega prav naravne značilnosti narekovale taktiko in strategijo borbe.
Peter Skoberne
m ptoMsi rarata©
MOJE GORE Walter Bonatti
Veliki planinsko-založniški »boom«, katerega vzrok je bila vsaj delno prav gotovo naša zmagovita alpinistična odprava na najvišjo goro sveta, je lansko leto jeseni kot odmev poslal na tržišče knjigo, nekakšen planinski življenjepis slovitega italijanskega alpinista in gorskega vodnika VVaiterja Banattija »Moje gore« (Le mie Montague), ki jo je v slovenščino prevedel Vitomir Smolej, izdala pa mariborska založba »Obzorja« v svoji zbirki »Domače in tuje gore« pod zaporedno številko 20. Knjiga je pisana zanimivo, skozi pripoved sc prepletajo čustvena doživljanja gora s povsem racionalnimi razmišljanji o alpinizmu, o vzpenjanju na goro, o etičnih problemih plezalskega športa, pogosto pa avtor zaide tudi a siccr informativno, vendar po slogu izstopajoče in, vsaj po mojem mnenju, manj pomembno faktografsko naštevanje dejstev, ki osebnostno pripoved obremenjujejo in lomijo na različna plasti, kakršne med seboj ne uspejo vzpostaviti trajnejšega miselnega stika. Toda, naj velja. Bonat-tljava Moje gore naj vzame v roke vsak. ki mu je planinski svet pri srcu in ki ga vznemirja doživljanje neznanega, pogosto na meji med bivanjem in izničenjem, na meji, kjer neizprosno gospodari smrt. Vsega tega je v Bonattijevi knjigi na pretek, kajti avtor je v gorah preživel velik dal svojega življenja, gore pa so, kot vemo v vsej svoji lepoti pogosto krute in neizprosne. In prav v podoživljanju teh krutih strani veličastne igre, kakršna je apinizem, avtorju pero teče najbolj subtilno in v enem samem zamahu, zato se mi zdi, da knjiga doseže svoj vrh v poglavju z naslovom »V osrednjem Freneyskem stebru«, granitnem obelisku v južnem ostenju Moni Bianca, v steni, ki jo je Bonatti julija 1961 kot prvi skušal preplezati skupaj z Andreo Oggionijcm in Robertom Gallieni-jem, naključje, kakršnih v alpinizmu niti ni lako malo, pa je hotelo, da so se pod steno našli s četverico francoskih plezalcev, in to z istim namenom. To so bili Piarra Ma-zeaud, Antoine Vielle. Robert Gulllaume in Pierre Kohlman. Stebra takrat niso uspeli "146 preplezati, kar jih je v steni dohitelo hudo
poslabšanje vremena, med nekajdnevnim sestopanjem, bolj begom iz stene in po ledeniku Freney proti koči amba na italijanski strani Mont Bianca pa so od izčrpanosti umrli Antoine Vielle, Robert Guil-laurne, Pierre Kohlmann in Andrea Oggionl. Bonatti, Mazeaud in Bonattijev klient Gal-lieni, na tej turi jc namreč Bonatti opravljal tudi svojo vodniško službo, pa so se rešili. Takrat se je Bonattlja, ki ima za to reševanje največ zaslug, saj je s svojo ogromno energijo, velikim znanjem in izkušnjami ves čas vodil umik, oprijel spoštljiv naziv »mož, ki se vedno vrne«. In res se je vedno vračal In tudi dokončno vrnil z gora.
Poglavje o freneyskem osrednjem stebru sem bral s toliko večjim zanimanjem tudi zaradi lastne skušnje v isti steni In smeri, kjer je poskušal Bonatti s tovariši, uspeli pa so kasneje angleški alpinisti, ki na srečo nI bila tako tragična, saj sva steber v dveh dneh leta 1969. osem let po tragičnih dogodkih, preplezala z Marjanom Manfredo v čudovitem julijskem vremenu, za družbo pa sva imela tedaj še ne tako vsestransko slovitega, vendar že znamenitega Južno-tirolca Rcinholda Messnerja, ki je plezal v navezi z Erichom Lacknerjem. Kaj naj še dodamo k tej Bonattijevi knjigi. Morda to, da jo v slovenskem prevodu dobivamo z veliko zamudo in da bi bil lahko prevod doslednejši in zato tudi boljši, ko bi delo prevajal »strokovnjak«, alpinist sli nekdo, ki mu je alpinizem tudi terminološko blizu, predvsem pa seveda prevajalec, ki bi znal v naš jezik preliti tiste odtenke, ki izpričujejo avtorjev odnos do gora s poetičnim izrazjem, kakršno je dano italijanskemu jeziku in ki jo tudi slo venščina more in zmore. Lc potruditi se je treba.
Knjiga je tako, kot je v tej zbirki običajno, opremljena z vrsto barvnih in črnohelih fotografij, povzetih po Izvirniku, In zaradi vsega povedanega ter zaradi tistega, kar sleharni bralec sam zase in v sebi najde v njej, sodi na knjižno polico, tja, kjer na ponovna jemanje v roke čaka cela vrsta planinskih knjig, ki pa bi bila. to pa le priznajmo, lahko še daljša in obsežnejša.
Mitja Košir
KOLEDAR PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 1981
Spat imajo tisti, ki se načrtno ukvarjajo s svojim prostim časom, predvsem pa tisti, ki delujejo v planinskih organizacijah in drugih organiziranih oblikah, ki pomagajo ustvarjati možnosti, kako ponuditi občanu sprostitve v naravi, pa tudi tisti, ki imajo v svojih delovnih načrtih prenašanje tradicij NOV na naš mladi rod, na voljo nov Koledar planinskih akcij za letos. O tem bi bilo treba sicer spregovoriti že v januarski ali vsaj februarski številki Vast-nika, pa tudi zdaj še ni prepozno, čeprav se je nekaj akcij že izteklo. Namen tega zapisa je namreč ta. da pohvali pobudo pri-pravljalcev takih edicij, ki Jih na terenu prav gotovo z veseljem sprejemajo, saj so to priročniki, ki pomagajo marsikomu iz zadrege, pa naj bo to osebna ali pa organizacijska. Pregleden razpored prireditev kaze na veliko aktivnost posameznih planinskih društev, pa tudi na aktivnost meddruštvonih odborov, čeprav prav tu pogrešamo bolj organiziran nastop v načrtovanju skupnih planinskih akcij. To še posebej tedaj, kadar so te akcije povezane z našim družbenim utripom, z obletnicami, ki nam označujejo našo narodovo zgodovino, kar posebej letošnji Koledar v svojem motu poudarja. Posameznih prireditev akcij, manifestacij, srečanj, prikazov, seminarjev, strokovnih srečanj itd., je v te publikaciji toliko, da že površen pregled kaze na veliko zavzetost planincev, organi zirano delovati na vseh področjih planinstva, rekreacije. razvijan|a množičnega planinstva, skratka delovati na široko tako, kot od planincev pričakuje večina, kot od te dejavnosti pričakuje naša družba, v kateri živimo in ki ji dajemo tudi pobude in možnosti za razvijanje takega delovanja ki je v planinstvu slej ko prej tradicionalno m bo ostalo tako tudi vnaprej, V tem, ko pogrešamo bolj organiziran nastop v pnkazu teh stalnih planinskih, množičnih. rekli bomo tudi »pohodniških« akcij in manifestacij, ki bi ga pričakovali od meddruštvenih odborov, pa v teh seznamih ni nekaj tistih planinskih društrv, ki so svojo dejavnost prav tako že tradicionalno usmerjale v množičnost, ko imajo prav gotovo v svojem delovnem programu take akcije v načrtu tudi za letošnje leto in tudi vnaprej, pa Jih v tem seznamu zaman iščemo. Ostaja torej ob tem, ko knjižici dajemo res visoko oceno, odprto vprašanje kako je do teh pomanjkljivosti prišlo, ali so društva to možnost, ki jim jo daje ta mala knjižica, spregledala ali 'pa so znane množične prireditve opustila, Ce bi na primer podrobneje pregledovali seznam nosilcev akcij, bi našli le trikrat podatek, da je nosilec akcije meddru-štveni odbor, pa šc v tem nosi težo M DO Koroške, medtem ko nastopata kot organizatorja še VIDO Ljubljana in pa MDO Sa vinjske regije. In kje so drugi MDO?
Koledarček ima še eno prednost. Vsebuje namreč seznam planinskih postojank, koč bivakov in zavetišč, ki je opremljen s podatkom o nadmorski višini, o režimu oskrbe pa tudi z naslovom, kje dobimo na tančnejše podatke o postojanki. Upajmo in seveda tudi želimo, da bi tak koledar postal prav tako tradicionalen kot preneka-tera množična manifestacija, ki jo pripo-
ALPINISTIČNI RAZGLEDI ŠT. 9/80
Zanimivosti zadnje lanske številke Alpini stičnih razgledov se začenjajo že na naslovnici, ki je tokrat namenila svoj prostor sliki pokojnega alpinista, slikarja in pisatelja Eda Deržaja, njemu v opombo, nam pa v premislek, ne le ob tej sliki, temveč nasploh o Deržajevi osebnosti, o njegovi vlogi v slovenskem alpinizmu med obema vojnama in o tistem času bogatih alpinističnih začetkov nasploh. Nadaljujejo pa se te zanimivosti skozi vso številko, od uvodnika izpod peresa Janeza Bizjaka pa tja do Tomazinovlh primerjav težavnostnih stopenj za prosto plezanje v kopni skali na zadnjih dveh straneh.
Vmes pa tako, kot že ves čas doslej, najprej Mlačevl »Veliki pionirji alpinizma« kjer tokrat nastopa veliki alpinistični individualist Eugen Guido Lammer, kritičen do sodobnih pojavov, ki so preraščali njegov čas in njegovo pojmovanje alpinizma, hkrati pa kritičen tudi do svojega početja v gorah. Franc Mulej razmišlja o varnosti na trekingih. ki jih deli na pet kakovostnih skupin, od tistih najlažjih do zelo zahtevnih. Vsekakor ta orispevek velja prebrati in morda bi ne bilo slabo, če bi ga povzel tudi Planinski Vestnlk, saj bi bil tako dostopen širši planinski javnosti tistimi, ki jih tre.klngi zaradi svoje atraktivnosti in bogate doživljajske skušnje vedno bolj pritegujejo. Trekingi namreč tudi na Slovenskem dobivajo Iz leta v leto več privržencev in častilcev,
Marjan Osterman piše o aktualnem in zapletenem vprašanju kategorizacije alpinistov; piše kritično, tehtno, ko opozarja na pomanjkljivosti točkovanja, ki bolj upošteva kvantiteto kot kvaliteto plezalnih vzponov In tako krepko, čeprav ne vedno objektivno, posega v sestavljanje in selekcijo alpinističnih odprav.
Osrednji del te številke AR spet obvladuje Matterhorn s svojo zgodovino osvajanj ter opisom smeri v Južni steni, dokumentiranim na fotografiji; posebej zanimivi in bralni pa so »Matterhornski krl-stalčki« kratke zanimivosti tako Iz časov pionirskih osvajanj kot iz najnovejše zgodovine velikih uspehov v stenah in na grebenih »Zermattskega lava«. Tematski sklop o Matterhonu sta pripravila Nada in Bine Mlač.
Izmed malce bol] faktografskih pa zato toliko bolj vzgojnih člankov, ki opozarjajo na varnost v gorah, velja omeniti prispevek Pavleta Šegule, v katerem obravnava nesreča v snežnih plazovih v sezoni 1979/00. Kronika teh nesreč je zgovorna, opisi sleherne izmed njih pa govorijo o podcenjevanju te velike nevarnosti zasneženih gora. marsikdaj celo o pomanjkljivem znanju, čeprav slednje, vsaj glede na zapisano, manj velja za alpiniste kot pa za turne smučarja in planince, večja udeležba alpinistov v tovrstnih nesrečah pa se da razložiti z dejstvom, da so v zimskem času prav alpinisti najpogostejši obiskovalci gora. O skladu za pomoč pri reševanju v tujini, ki ga naši alpinisti še vedno ne Izkoriščajo dovolj, piše Jura Ulčar; o lanskem srečanju alpinistk (Rendez-vous Hautes Montagnes), ki je bilo v švicarskem Semedanu, pa piše Irana Markus in ugotavlja, da je bilo bistveno slabše pripravljeno kot leto prej v Franciji. Zelo zanimiv je tudi zgodovinski pregled izdaj osnovnega vodnika za Vzhodne Dolomite, posebej glede na vodnik Antonia Bar-tia »Dolomiti orientali«. ki ga je pripravil Stanislav Gilič, na koncu pa tudi tokrat pestri branje vrsta opisov plezalnih smeri v Južni steni Mangrta In v severni steni Malega Koritniskega Mangrta s skicami in vsemi najnujnejšimi podatki, ki sodijo h tehničnim opisom piezalnih smeri. Ista ugotovitev velja tudi za poročili Petra in Pavla Podgornika o alpinističnem tečaju v črnogorskih Prokletljah in o dejavnosti koroških alpinistov v Cordillcri Vilcanoti (Peruanski Andi).
Fotografske priloge pa nas tokrat pobliže seznanjajo z južno steno Mangrta, južno steno Matterhorna. južno steno Pachanta (5727 m) v Perujskih Andih z vrisano Titovo smerjo in s Picom Tres, prav tako v Pcruanskih Andih, z vrisanim grebenskim prečenjem.	Mjtja Ko§ir
ENAJSTI MEDNARODNI FESTIVAL ALPINISTIČNIH FILMOV V DIABLERCTSU (F I FAD)
Da je ta festival postal že običaj, potrjuje tudi število lani prikazanih filmov; okrog trideset jih je bilo. Seveda pa je ta uspeh žiriji zastavil dovolj vprašanj; saj si je morala ogledati vse prikazane filme, kar je predstavljalo 17 do 18 ur programa, v dveh dneh in pol. Razen števila filmov so še drugi razlogi, ki jih podpirajo tudi številke, ko potrjujejo, da jc festival v Dla-bleretsu eden najpomembnejših, kar zadeva planinsko tematiko. Če bi sodili po navzočnosti In mnenju občinstva in po navzočnosti alpinistov in »cineastov«, je to najbolj renomirani film-sko-plauinski festival v Evropi. Tak pa jc tudi, ali bolje rečeno, tak je predvsem zato, ker so organizatorji zelo strogi že
pri izboru prikazanih filmov, še boij pu pri nagradah. To je seveda vedno tudi razlog za" negodovanje, vendar je to pogoj, da žirija lahko ocenjuje in nagrajuje dosežke v alpinističnem filmu, tako kot to terja ena izmed vej sedme umetnosti ne pa preprosta, na trak zabeležena gorska krajina ali alpinistični dosežek v njej To je razlog, zaradi katerega ne bi smeli želeti povečanja števila nagrad. Ce bi preveč nagrajevali, bi nagradam vzeli njihovo veljavo. Seveda pa bodo prav gotovo drugačnih misli tisti, ki so ostali praznih rok. Odgovorni pri Fl FAD so vedno podpirali ustvarjalnost — lani sn to skušali podčrtati z nagrado CAS. CAS je potreboval precej časa, da je spoznal pomembnost prireditve v Diableret3u. Da bi zamudo popravil, so ustanovili to nagrado. Skrb centralnega komiteja pa naj bo. skupaj z organizatorji oblikovati kriterije, po katerih se bo moral odlikovati film, ki naj bi dobil to nagrado.
Nagrada CAS je namreč namenjena tistemu filmu, ki najbolj filmsko prikazuje alpinistično izkustvo človeka, ljubitelja gora, čeprav Je povprečen alpinist. V umetniških in literarnih krogih še vedno živi miselnosti, po kateri gora nc more biti objekt, ki ga lahko umetniško obdelamo Gora navdihuje le povprečnost, razen pri športnih temah. Gide in še precej drugih so le iz besede »alpski« naredili sinonim za »sentimentalen«.
Tak nesmisel v mišljenju se je seveda moral umakniti bolj treznemu raztniš ja-n|u o teh vsekakor globoko umetniških smereh. Zasluge za to Ima vsekakor mnogo planinskih pisateljev, vendar jc celo Ra-muz ostal zelo nezaupljiv do »literature alpinističnega društva«. Sem in tja celo sovražen. Gora, to je treba reči. je tako impresivna in močna, da žc čisto navadna fotografija »pritegne pozornost«. V nekem intervjuju za »24 Heurcs« je Rane Desmai-son dejal: »Občinstvo je vedno bolj zahtevno. Treba se je izogniti temu, da mu brez prestanka prikazujemo vedno eno isto stvar. Pričakuje dogodek, sploh ne vem več, kaj še vse... Začenjam premišljevati ...«
Tudi mi smo začeli razmišljali in pričakovanje je postalo lastnost nas vseh ... Razmišljajo organizatorji FIFAD, razmišljajo poznavalci sedme umetnosti, razmišlja občinstvo FIFAD. ki je nagrado občinstva letos z veliko večino podelilo poljskemu filmu »Memory«, v katerem 3e avtor z dokumenti in intervjuji preživelih članov odpravo sprašuje po smislu alpinistične »pustolovščine« in žrtvovanju življenja, ki jo tako često spremlja. Vendar samo po sebi je razumljivo, da mora film doživljati svoj razvoj, če hoče ostati umetnost; ča hoče ostati sedma umetnost, sc ne sme ustavljati le pri vernem zapisu resničnosti, pač pa mora izražati obče človeški In intimni pomen dogajanja, četudi gre za dogajanja na gori. v steni.
Zato se ni treba čuditi odločitvi žirije, da ni bilo filma, ki bi izpolnjeval vse pogoje za nagrado CAS. Film, ki so mu to nagrado vseeno dolelili »La joumee d'une caravane« (Dan neke karavane) se je tem kriterijem najbolj približal. Ob tem, kar nam je ta festival ponudil, se sprašujemo, ali niso snemalna in zvokovna tehnika in tudi plezalna tehnika dosegle vrha, ki ga ni moč preseči? Toda prav o tem smo se spraševali že prej...
Barbara Berce
DIE ALPEN, 4. četrtletje 1980
Tako se Imenuje glasilo švicarskega Alpen Cluba, izhaja pa štirikrat letno. Revija je okusno in sodobno urejena, lepo opremljena, grafična tipologija je disciplinirana in usklajena. Prijetno preseneča odličen izbor črnobelih in barvnih fotografij, naj bodo to motivi tirolskih dolin, ekstremno plezanje v vertikalah Druja ali pa panorame Pomirja, kakršnih nismo vajeni. Poudarim naj, da je to ena zelo redkih planinskih revij, ki ni obremenjena z reklamami, saj brez njih shaja, bralcu pa posreduje zanimivo branje od prva do zadnje strani. Povzetek lanske zadnje številke: Začetna članka 3ta namenjena goram Pa-
KRATKO POROČILO O 7. JAHO
V	LA MONTAGNE ET ALPINISM E 00/236
V	Alpinistični kroniki, ki jo vsako leto objavi revija La Montagne et Alpinisme, je zabeležen tudi uspeh jugoslovanske odprave na Mt. Everest.
Pomlad 79:
Jugoslovanska odprava, ki jo je vodil T. Škarja, je odprla originalno smer na Mt. Everest in pomembno direktno varianto na Zahodni greben čez sedlo Lho-La. Celotni Zahodni greben torej predstavlja novo smer. po kateri so dosegli vrh Mt. Eve-resta. Spust so opravili po Hornbainovem ozebniku, ki se združi s to novo smerjo na Zahodnem grebenu. Uporaba kisika, 5 višinskih taborov. Vrh so osvojili: N. Zapiotnik in A. Štremfclj, 13. 5. 1979: Ang Phu, šerpa (sirdar), S. Belak in S. Božič, 14 . 5. 1979. Smrtni padec Ang Phuja med spustom.
To smer je želela opraviti tudi chamoniška odprava leta 1974, pa je morala odnehati potem, ko je izginil njihov vodja G. De-vouassoux in ko je na pobočju Lho-La plaz odnesel tri višinske nosače — šerpe.
B. B.
mirja, dopolnjena sta s tehnično neoporečnimi fotografijami, kakršne Iz naših tiskarn težko pridejo. Sledi dolg članek o popotovanju po gorah in dolinah Vzhodne Tirolske: s prijetnimi črnobelimi (tudi celostranskimi) fotografijami. Osrednji in najdaljši del revije predstavlja znanstvena analiza ter poročilo o švicarskih ledenikih v letih 1978/79; zanimiv pristop in metodologija. veliko podatkov, tabel, grafikonov: visoka poljudna raven, razumljivo za bralce in uporabna za raziskovalce. Simpatični so dnevniški zapiski enotedenskih doživetij v igluju, gorniki so si ga postavili pozimi v Alpah, potem pa v njem živeli ves teden, opazovali so svoja početja in reakcije, posrečen poskus samoopazova-nja, odkrivanje drobnih malenkosti, ki so v arktičnih razmerah zelo pomembne, doma pa niti ne pomisliš nanje. Barvne fotografije še poživljajo tekočo pripoved. Vsebino revije zaključujeta izrazito alpinistična članke, oba posegata v ekstremno plezanje: opis diretisime v Zahodni steni Druja prinaša še celostranske barvne posnetke prostega plezanja v granitnih vertikalah te slovite špice nad Chamonixom. V francoskem jeziku je opisan vzpon čez Marinellijev ozehnlk na Monte Roso, od tam pa še prečenje na Lyskamm.
Janez Bizjak
MEDNARODNI ALPINISTIČNI TABOR V PAMIRU 1080
Nemška zveza za popotovanje, planinstvo in orientacijski tek NDR je tudi lani poslal svoje državno alpinistično moštvo na mednarodni alpinistični tabor v Pamir. Alpinisti so se zadržali v Pamiru od 9. 7. do 3. 8. 1980. V moštvu je bilo deset udeležencev, ki so si za glavni r.llj zastavili vzpon na Pik Korženevske — 7105 m ter Pik Komunizma — 7495 m. Po prihodu v glavni bazni tabor v dolini Ačik Taš pod Pikom Lenina je helikopter že naslednjega dno ponesel skupino v bazni tabor na ledenik Moskvin-Waltcr. Tabor od leta 1980 dalje redno vzdržujejo. Alpinistom iz NDR jc rabil za izhodišče za naslednje podvige: Od 17. do 21. 7 so se povzpeli na Pik Korženevske po južnem grebenu (5 A); Meri 19. In 21. 7. sta dva člana skupine opravila vzpon na Pik štirih z Jugozahoda (4 A);
Osem mož se je med 24. in 28. 7. povzpelo na Pik Komunizma po Borodkinovem stebru (5 B);
Med 30. 7. in 2. B. sta se povzpela na Pik Korženevske dva moža po J grebenu (5 A).
V dejavnostih mednarodnega alpinističnega tabora v Pamiru so leta 1980 sodelovali številni alpinisti, vsega 233 iz 12 držav. Večina si ie — kot običajno — zastavila za cilj Pik Lenina. 7134 m. Po podatkih vodstva tabora je šestdeset udeležencev ta cilj tudi doseglo Kandidati za vzpon na Pik Komunizma so imeli izhodišče v že tradicionalnem baznem taboru na gorn|em Fortambek ledeniku ter na ledeniku Moskvin-Walter. Potek vzpona iz baze na ledeniku Fortambek je bil takle:
Vzpon čez steber Bureve3tnik do začetka platoja Pik Komunizma — ca. 5900 m; Prečenje platoja v dolžini približno 11 km do vznožja vršnega dela gore na višini približno 6100 m:
Vzpon na predvrh — Pik Dušanbe, približno 7000 m in vzpon na glavni vrh, 7495 m. Alpinisti, ki se lotijo vzpona po tej smeri, navadno bivakirajo trikrat, člani ekipe ZRN so tretji višinski tabor na Pik Dušanbe
■W"'	Pavle šegula
(Povzetek po »Der Turist« 11/12-801
HORSKA SLUŽBA — GRS — V CSSR
GRS v CSSR ima približno 1800 aktivnih članov, od tega slabo desetino poklicnih reševalcev.
Med poglavitne naloge reševalcev sodi preprečevanje nesreč — preventiva, zato imajo predavanja v počitniških domovih, šolah in pionirskih taborih, skrbe za varnost ob večjih športnih prireditvah, kjer sodeluje dosti ljudi, skupaj z vremeno-slovci pripravljajo napotke ter jih oddajajo po radiu. V Jasni v Nizkih Tatrah je institut za raziskavo snega in plazov. Tu preiskujejo pogoje za nastanek nevarnosti ter na podlagi ugotovitev opozarjajo na nevarnost plazov. K preventivi štejejo tudi postavljanje skrinjic s podatki, ki opisujejo goro in navajajo, katera je najbolj enostavna pot v dolino.
Najbolj se pokaže Horska služba takrat, ko mora reševati. Oporišča so zasedena noč In dan, člani v živo rdečih oblačilih pa tudi ves čas patruljirajo po planinskih poteh. Samo na območju Jizerske Hory je 25 točk za prijavo nesreč, te so povečini v planinskih kočah in pri žičnicah. Največ ie nesreč s poškodbami nog in glave, oo3ti je pogrešanih — poizvedbe se vrste proti večeru, če sc prizadeti dotlej še niso vrnili z izletov. Pozimi 1977 so reševalci skupine v Bedri-hovu iskali skupino desetih otrok. Ti so s svojim učiteljem prepozno šli v dolino. Presenetila jih je tema, zašli so s poti. Ponoči je bilo hudo mraz. V akciji je sodelovalo vse, kar leze in gre, tudi policijski helikopter. Ko so otroke zjutraj našli, reševalci niso vedeli, če bodo vsi preživeli, pa so jih kar po vrsti odpremili v bolnišnico. Vsi so ostali pri življenju.
GRS na Slovaškem |a že stara. Že leta 1073 so ustanovili zvezo, v kateri so se združevali gorski vodniki in izvajali reševalne akcije. V današnji obliki pa je Horska služba stara 26 let; ustanovili so jo leta 1954.
Kandidatov za delo v Horski službi nc manjka, kot drugod pa je izbor dokaj strog in tudi veščin, ki jih mora reševalec ob vladati, preden dobi značko, ni malo. Za razliko od naše GRS se v CSSR uče še meteorologija, ohvladati pa morajo tudi orientacijski tek.	pgv|e SeguIg
(Prirejeno po »Der Turist«, 11/12-80J
ALPINIZEM IN UMETNOST
»Der Bergsteiger« nam je decembra posredoval izvleček iz časopisa Tiroler Tageszeitung, v katerem opisuje, kako znani alpinist Kurt Diemberger pripravlja nenavadno umetniško razstavo. Zadeva sc je začela na šaljiv način v ateljeju nemškega slikarja Herberta Finsterja. ko je umetnik razočarano vprašal svoje goste, kje na svetu bi še lahko razstavljal. Nekdo mu je za šalo odgovoril: »Na vrhu Mt. Everesta pač!« Diemberger Je šalo Izkoristil za dobro idejo; Finster zdaj pripravila štiri slike, v velikosti štiri krat šest centimetrov (!J, biti morajo sprejemljivo lahke, da ne bi preveč obremenile teže alpinistovega nahrbtnika. Diemberger jih misli ponesli na vrh Sagarmathe in jih tam zgoraj razstaviti oz. zakopati v večni led. Svoj drugi pristop na Everest načrtuje Diemberger skupaj z italijansko odpravo, ki naj bi iz Benetk odpotovala 12. avgusta. Če nič drugega, obeta se edinstvena slikarska razstava, ki bo dobesedno na najvišji svetovni ravni.	Janez 0jzjak
BOLGAR! IN HIMALAJA
Bolgarski alpinisti se pridno pripravljajo na vzpon na Lhotse. ki ga bodo naskočili leta 1901. Doslej so v ta namen že opravili poizvedovanje pod Lhotsejem, poleg toga so v Pamiru »pospravili vse sedemtisoča-ke«, na Piku Komunizma jc stalo kar 13 Bolgarov, ko so poleti 1980 tekle priprave. V poizvedovalni odpravi so bili kandidat za vodjo odprave zaslužni mojster športa Kristo Prodanov, zaslužni mojster športa Motedi Savov in mojster športa Rumen Vodeničarov. Zasluga izvidnice na| bi bila določitev trase vzpona ter bodočih višinskih taborišč bolgarske odprave 1981. Bazni tabor bo — kot je navada — na ledeniku Khumbu na višini 5300 m. Ostali tabori naj bi bili na višini 6080 m, 6580 m. 73Q0 m; na višini okoli 8000 m bodo postavili jurišni bivak.
Glede na vremenske razmere bodo napredovali bodisi po klasični smeri, po kateri
so bile doslej na Lhotsaju štiri odprave, morda pa se bodo lotili bolgarske diretti-sime.
Da bi odprava bolje uspela, se Bolgari marljivo posvetujejo z drugimi, v Himalaji izkušenimi alpinisti, tako s Poljaki, s katerimi so se srečali v baznem taboru in jih je vodil Andrzej Zawada. Tedaj, ko so bili na poizvedovalni odpravi, so v bližini baze preplezali nekaj šesltiso-čakov, srečali pa so se tudi z Edmundom Hillaryjem, ki se zdaj ukvarja z gradnjo šol, mostov in bolnišnic v Nepalu. Novozelandski filmarji so v nepalskih šerpov-skih vaseh snemali film; denar za to so prispevale razne države, ki se zanimajo za ta del sveta, kjer naj bi šerpam pripomogli do boljšega življenja. Seveda si pro-ducenti In tisti, ki jih pošiljajo, obetajo tudi denarcev za svoje žepe. kajti film naj bi v Nepal privedel novo Irekinge. Bolgarska himalajska odprava, ki jo financira država, gre na pot v jubilejnem letu — poteklo bo namreč 1300 let. odkar je bila ustanovljena prva bolgarska država.
Pavle Šegula [Prirejeno po »Der Turist«. 11/12-80}
USPEH AVSTRIJSKE ODPRAVE NA IRISHANCA, 6126 m
Tirolska šestčlanska odprava, vodil Jo je Erich Gatt Iz Innsbrucka. jc 8. junija lani prvič preplezala severni steber Irishanca (6126 m), imenovanega tudi Južno-Aineriški Ccrvin.
Ta perujski vrh. katerega ime pomeni v Jeziku quechua »ledeni kolibrijev kljun«, je eden izmed najtežjih v Južni Ameriki. 1957 ga je prvič po vzhodni steni preplezala tirolska naveza Toni Egger in Siegfried Jungmair. V 70 letih sta italijanska in francoska odprava odprli dve smeri v zahodni steni. Avstrijska odprava (1978) in angleška odprava (1979) nista uspeli zavzeti severnega vrha čez severni steber. Tega neuspeha je bil kriv nevaren pristop čez dolgi ledenik Rondoy, nekaj pa tudi velike tehnične težave, na katere so alpinisti naleteli v stebru (v skali In v ledu). Tirolska odprava 1980 jo uporabila izkušnje, ki sta si Jih nabrala Erich Gatt in Fred Pres3l kot člana odprave 1979. Avstrijska plezalca sta 1979. leta prvič v celoti prečkala ledenik Rondoy po novi smeri. Ko sta dosegla vznožje severnega Stebra sta se povzpela do višine približno 5700 m. kjer sta si lahko ogledala ključni prehod v stebru (približno 00 metrski ledeni slap) in našla prehod za tokratno odpravo. Avstrijsko odpravo 1980 so sestavljali: Erich Gatt. Arnold Larcher. Hannes Condin, Bernard Hangl. Walter Hauser in Dietmar Küng (Les Alpes No. 11, 1980/236).
Barbara Bercc
POPRAVKI IN PISMO UREDNIŠTVU:
V lanski novembrski številki PV se je v sestavek Himalajska kronika 1960 nerodno vmešal tiskarski škrat; pri pretipkavanju prevoda je bil pomotoma izpuščen cel odstavek, tako da je bil videti podatek o poljskem uspehu na Everestu kot torzo s tragičnim koncem. Pa ni bilo tako. Nasprotno. Pravilno poročilo s popravkom smo imeli že pripravljeno, ko nam je pisal še urednik poljskega Taternlka Josef Ny-ka in nas tudi on opozoril na pomoto, zraven pa šo dodal nekaj dopolnilnih novosti. Njegovo pismo z dne 26. 12. 1980 se takole glasi: Dragi Planinski vestnik! Himalajska kronika 1980, objavljena v št. 11/1980, vsebuje nekaj grobih napak, ki potrebujejo popravek In pojasnilo
1.	Mount Everest. Nobene poljske nesreče ni bilo na Everestu 1979-8Ü. Dva Poljaka. A. Czok in J. Kukuczka sta srečno preplezala Steber (južni) in sta se zdrava vrnila z vrha. Napačna informacija je toliko bolj čudna, ker je Planinski Vestnik predtem v številki 8/1980 pravilno predstavil potek odprave. Messner v Južnem stebru ni poskušal, ampak je svoj namen samo objavil.
2.	Lhotse. Španci niso dosegli vrha in so se domov vrnili brez uspeha. Druga španska odprava pa Je dosegla Mount Everest po normalni smeri.
3.	Dhaulagiri. Ne dva Poljaka, ampak: Dva Poljaka, en Anglež in en italijanski Francoz (Wojciech Kurtyka, Ludwig Wilczynski, Alex Mac Intyre in Rene Ghilini). Normalna smer ne pelje čez tako imenovano Hruško, ampak čez severovzhodni greben. Smer čez Hruško so že večkrat poskušali, toda do nadaljnjega je ostala nerešen problem. Švicarsko odpravo (treklng) ni vodil Eiselin.
4.	Fang. Na vrh je priplezal tudi Hermann Ncumair. Ne smemo pisati o najvišjem, še neosvojenem sedemtlsočaku. ker je še nekaj deviških vrhov, kot so: Gurla Mand-hata. Ulug Mustagh, Bokalik Tagh in drugi.
Josef Nyka
Naš pripis: Himalajske informacije dobivamo od vsepovsod. Naša kratka kronika je povzetek glavnih odprav, kar smo napisali že na začetku. Podatke smo črpali največ iz nemških virov. Videti je, da tudi na alpinističnem področju krožijo različne informacije, ki jih ponekod po svoje prikrojijo, iz malomarnosti ali pa iz nepoštenih namenov.
Toliko bolj smo hvaležni Josefu Nyki za poslane dopolnitve in popravke. Urednik Taternika je dolgoletni prijatelj Planinskega vestnika in naših alpinistov, spada pa med najboljše poznavalce dogodkov v Himalaji in drugod po svetu.
Janez Bizjak
O SLOVENSKIH GORAH SE V TUJEM TISKU VEDNO VEČ PIŠE
V zadnjem času postajajo obiski tujih planincev in plezalcev v naših gorah vse pogostejši. To se odraža tudi v tujem strokovnem tisku, ki svojim bralcem ponuja vse več vabljivih nasvetov za ture ali vzpone v naših gorah. Tako je objavila lanska oktobrska številka znane zahodno-nemške revije -Bergwelt« kar osem prispevkov, v katerih avtorji neposredno, deloma pa tudi posredno z navdušenjem govorijo o naših gorah. Tokrat predvsem o svetu Kamniških In Savinjskih Alp ter Karavank. Zgornja opomba glede neposrednosti se nanaša na opise gorskega sveta ob avstrijsko-jugoslovanski meji, torej na tisti del Savinjskih Alp in Karavank, ki ležijo za nas onstran meje. To je najprej sestavek »K najbolj južni točki Avstrije«, v katerem je opisana pot od Jezerskega do Savinjskega sedla. Poimenovanja vseh krajev in gora so seveda ob redkih izjemah izključno nemška. Še veliko bolj nemški pa je prisiljen humoristlčnl vložek, v katerem je opisan krik sopotnice, ki jc na dušek izpraznila čutarlco, misleč, da je v njej voda — pa je bila le slivovkol Toda takšen krik povrhu vsega še politično obarvati in ga povzdigniti do glasov Tita in Kreyskega, ki naj bi mu bila zadonela na meji vzhoda in zahoda — je v najmanjši meri znamenje skrajno slabega okusa. Drugi naslov, ki smo ga dolžni povezati z gornjo opombo, se glasi »Kalter Berg. 2204 m und Jenkalm« (Mrzla gora in Jenkova planina). Glede zemljepisnih imen velja tudi zan) Isto kot pri prvem, vendar pa pisec svoj sestavek ob prekipevajočem navdušenju zlasti za tamkajšnjo planinsko floro spelje do konca brez kakršnih koli motečih pretiravanj. Oba pa seveda še svoj živ dan nista slišala, da tudi na oni strani te trdne meje velenemštva že tisočletje in čez živijo kleni Slovenci. Slr.er pa navedimo še vseli šest drugih sestavkov, ki opisujejo gore v današnjih slovenskih mejah. To so: Kamniške Alpe, Kranjski Storžič, Skalnata pot na Skuto, Slovenska planinska transverzala, Plezal-ska pot »Skozi Zrelo« na Kranjski Storžič, in slednjič še »Srditi«. 2558 m (Grintavec). Pri spisovanju vsega tega so imeli nemški pisci očitno pri roki slovenske predloge, saj so vsa gorska In kra|evna Imena — seveda z izjemami, ki Izvirajo še iz zdavnaj rajnkih avstro-ogrskih časov — navedena v njihovi slovenski obliki. Lc prizanesljivo nasmehnemo se lahko, če so se jim pri tem vtihotapile nekatere pre-pisovalne ali tiskovne napake. Občutljivi pa smo in vedno bomo za vsakršno liudob-152 no politično podtikanje, ki zanesljivo iz-
vira, saj je to zlahka razbrati iz samega besedila, Iz najbolj poniglavega neznanja, posploševanja ali tudi omalovaževanja vsega, kar pač ni zahodna Evropa. Zdi se, da preostaja nemškim planinskim publicistom edino le objektivnost v vseh zadevah, ki se nanašajo na nadelane poti, zavarovanje, markacijo, planinske koče, žige in vpisne knjigo na vršacih. V vseh teh primerih so pripravljeni celo priznati, da so srečali v naših gorah vse v najboljšem redu pa še pravo mero človečnosti in skrbi za nedotaknjeno naravo.
Samo še ena pripomba naj nam bo dovoljena ob članku »Skalnata pot na Skuto«, Po vzponu naj bi bil eden izmed oskrbnikov neimenovane planinske postojanke na tem območju dejal: »Tukajšnji Slovenci so revni, ne morejo daleč potovati, zato ljubijo svoje gore, skrbijo zanje in za čistočo, na vrhovih in v kočah pa pišejo in štemp-Ijajo kot v uradu ...« Četudi bi to bilo res, čeprav smo trdno prepričani, da ga med vsemi Slovenci, kaj šele med oskrbniki. ni, ki bi mogel bleknltl takšno neumnost, bi od razgledanega tujega popotnika pričakovali vsaj malo več razsodnosti in kritičnega vrednotenja Ce pa gre za podtikanje, tedaj bi utegnil takšnega pisu-na v prihodnje pričakati tudi med tako gostoljubnimi Slovenci še vse drugačen odgovor.	Mj[an Avguštin
CIRCOLO FOTOGRAFICO ISONTINO GORIZIA
Fotografski album, ki obsega obdobje delovanje tega kluba od leta 1970 do lani, vsebuje vse bistvene podatke te zanimive amaterske skupine iz Gorice. V tekstovnem delu — objavljene podatke lahko najdemo zapisane tudi v lepo tekočI slovenščini — med drugim piše: Fotografska amaterska skupina je 30. oktobra 1970 ustanovila v Gorici krožek CIR-COLO FOTOGRAFICO ISONTINO z namenom, »da bi pripomogel k širjenju in praktičnemu poznavanju fotografije in da bi se udeleževal tovrstnih prireditev in razstav«. Čeprav nI imel nikoli več kol šestdeset članov, si je krožek znal od tedaj pridobili dober sloves ne samo v Furlaniji-Julijski Krajini in Italiji, ampak tudi na Koroškem v Avstriji, v Sloveniji in drugod. Njegovi člani so hlli večkrat nagrajeni na raznih državnih In mednarodnih natečajih, krožek sam pa je v teh desetih letih organiziral neposredno ali posredno številne manifestacije: priredil je skupinske in osebne razstave ter didaktične tečaje, izdelal avdiovizuetna sredstva, sodeloval pri sestavi knjig in revij, se udeležil konferenc
in razprav ter projiciral barvne fotografske posnetke.
En član krožka je sedaj deželni delegat pri Federazione Italiana Associazioni Fotogra-fiche, ki je najvišji italijanski organ te vrste.
Krožek ima tudi posebno zaslugo, da je bil leta 1973 3podbudnik posebnih meddržavnih natečajev, ki jih od tedaj izmenično organizirata v Sloveniji tudi Planinska zveza Slovenije iz Ljubljane, na Koroškem pa Turistenwcrcin Naturfreunde iz Celovca.
Circolo Fotografico Isontino je ob desetletnici svoje ustanovitve pripravil za prijatelje in simpatizerje to delo, ki je izšlo po zaslugi goriške Cassa di Risparmio in je knjigo posvetil spominu Luigija Cargne-la, ki je bil eden od ustanoviteljev krožka in do svoje smrti leta 1979 neutrudljiv animator socialne dejavnosti.
SKUPŠČINA CAS V MARTIGNYJU
Bilo je to 120. zasedanje tega znanega švicarskega kluba in siccr lani koncc leta. Zasedanje se je odvijalo v muzeju ustanove Pierre Gianadda. Dosedanji predsednik je Carlo Sganzini, navzočih pa jc bilo 183 predstavnikov — delegatov sckcij. Skupščine se je udeležil tudi Valaiški državni svetnik Bernard Comby in pa seveda častni član prof. dr. h. c. Ed. Imhof, dr. C. Calonder in arh. Y. Eschenmoser, prav tako tudi oba prejšnja predsednika dr. O. Mayer in Hauspeter Wenger. Prvič so se skupščine udeležile tudi delegatke in štiri bivše glavne predsednice ČSFA, gospe Elisabeth Naegel. Mireille Ziegier, Antoinette Rust in Reglne Schnei-ter. To je vsekakor napredek, saj |a znano. da doslej tem skupščinskim dogodkom CAS ženske niso imele pravice prisostvD-
SMUČANJE IN SMUŠKI ŠPORT (Poskus analize in ovrednotenja)
Smuški šport jc doživel v zadnjih desetletjih tako množičen razvoj, da ga je treba gleda na sedanje pojavne oblike na novo analitično oceniti in ovrednotiti. Prav v odločilnem razdobju razčiščevanja stališč med varstvom narave in nadaljnjimi tehničnimi posegi vanjo naj bi tudi biološka vrednost planinstva na splošno in smučar-stva posebej pomagala najti odgovor na pereče vprašanje: ali je odgovorno, da naše Alpe spreminjamo v velikansko areno smuških naprav in prog ali pa bi bilo pametneje, če bi ohranili nedotaknjeni del naših gora v njihovi prvobitnosti. Prednostim množičnega smučarskega razvoja je treba iz medicinskega vidika po
staviti nasproti nevarnosti za zdravje in življenje. V tem razmišljanju bnmo ocenjevali smučanje samo toliko, kot se zanj ogrevajo velike množica. Za vrhunski šport, ki ga Je srečati tako v okviru planinstva kot pri smučanju, bi morala veljati drugačna merila.
Alpsko smučanje
Milijoni alpskih smučarjev ubežijo vsako leto stresu velemest in poklicev, da bi nc bolj ali manj oskrbovalnih progah našli počitek, sprostitev in pristna doživetja ter si tako znova pridobili veselje do življenja. Predvsem mladina ne zadosti tukaj le svojemu navdušenju nad športom in gibanjem, marveč velikokrat najde tudi sprostitev svojih kipečih moči. Poleg teh vseskozi pozitivnih vidikov, ki bi jih ne želeli pogrešati, je pogostnost nesreč dosegla žc narodno-gospodarski pomen. Če upoštevamo vse značilne vrste nesreč, do katerih je v zadnjih dveh zimah prišlo, tedaj je alpsko smučanje iz zdravstvenih vidikov mogoče oceniti kot škodljivo. Nezgode bi bilo mogoče zmanjšati z boljšim oskrbovanjem prog, nujno potrebnimi predpisi, z opozorili na nevarnosti zunaj prog, pravilno uporabo dobre oprema ter z izboljšanjem telesne kondicijc in psihične sposobnosti.
Smuški tek
V nasprotju z alpskim smučanjem je smuški tek predvsem izvrsten trening vzdržljivosti. če je takšno aktivno smučanje pravilno odmerjeno, z njim ne pridobivamo samo kondicije in si ne ohranjamo le zdravja v vsakršni starosti. Redna vadba na tekaških smučeh znatno povečuje osebno zmogljivost, še posebej z učinkom na gospodarnejše delovanje srca in ožilja, česar ne moremo doseči v taki meri niti z najučinkovitejšimi zdravili. Ugotovljene pa so bile tudi še druge zdravstvene prednosti, saj velja smuški tek kot odlično sredstvo proti poapnenju žil, za izboljšanje telesne drže, zmanjšanje telesne teže in izboljšanje kroničnih pljučnih bolezni. In zdaj še k senčnim stranem smuških tekov. Nenadna smrt ljudi v starosti nad 40 let na tekaški progi ni dandanes več nikakršna redkost. Število smrtnih primerov pa se bo še povečevalo, In to v zastrašujoči meri, vse dokler se nc bo vsak posamezni tekač zavedal, kaj in koliko sme početi glede na svoje splošno zdravstveno stanje ali glede na določeno bolezen. Poglavitno načelo: vsekakor se je treba Izogibati slehernemu tekmovalnemu vzdušju ali občutkom, ki bi ne bili v skladu s splošnim telesnim stanjem. Posebno nevarni so tako sloviti ljudski smu- 153
škl teki, ki tudi najmanj pripravljenega udeleženca spodbujajo k nevarnemu tekmovalnemu boju.
Turno smučanje
jc oblika smučanja, ki nam posreduje najvišjo stopnjo doživljanja. V vsakem primeru gre za spopad med obiskovalcem in samotno zimsko pokrajino v gorah, pri čemer prihaja do največjega osebnega tveganja in najvišje stopnje osebne odgovornosti. Ob vseh že v prejšnjih odstavkih obravnavanih pogojih in dodatnih nevarnostih vsekakor ne smemo pozabiti na posebno zahtevnost višine in njene učinke ua ne dovolj aklimatiziran organizem. Predvsem je premalo znano dejstvo, da osebnih izkušenj ni mogoče z ničimer nadomestiti — tudi ne z najboljšo opremo.
Zimske počitnice
Razmeroma nova so višinsko-fiziološka in višinsko-medicinska spoznanja o vplivu srednjih višin — med 1500 in 3000 m — na zdrav in na bolan človeški organizem. Zmanjšani delni pritisk kisika, povečano ultravioletno sevanje in hormonska prilagoditev povzročijo pri vectedenäkem bivanju v takšni višini izboljšanje delovanja srca, ožilja in dihal. Skratka gre za nekakšen pasivni telesni trening, čigar ugodne učinke je še mogoče stopnjevati s primerno dejavnostjo. Tako za zdrave kot za bolnike je še posebnega pomena dejstvo, da se doseženi višinski učinek tudi po vrnitvi v nižino ohranja skozi več mesecev. Pričujoči zapis je povzetek iz razprave, ki |o je pod istim naslovom objavil v lanskoletni zadnji številki Obvestil avstrijskega alpskega združenja sanitetni polkovnik dr. Elmar Jenny, strokovni referent za zdravstvo in gorsko reševalno službo
M. A.
KDO JE KRIV? TELEVIZIJA! [Ljubiteljski smučar med vodenjem in zavajanjem v medijih)
Naš čas je nedvomno zapolnjen s športnimi interesi, toda samo pri dejavnih ljudeh se porajajo želje po sodelovanju. Pri veliki večini vseh drugih se interesi največkrat končujejo na tribunah za gledalce Za takšno stanje so krivi sodobni mediji, pred vsemi — televizija. Kajti TV zasloni nam največkrat posredujejo napačno podobo športa ko nam vsiljujejo vznemirljive športne dogodke, češ to je »la pravo« in edinstveno. Seveda sodijo velika tekmovanja v televizijske sporede in časniške stolpce. Slabo je le to, da jim velja izključna pozornost. Našemu športnemu no-154 vinarstvu primanjkuje kritične besede in
poznavalskih komentarjev. Kaj malo je zaslediti tudi razpravljanj o fenomenu športa, poročil o športni vzgoji v šolah in prispevkov, ki bi obsojali zaslepljenost na tribunah. Prispevki o družbenih, socioloških in politoloških vidikih sodobnega športa so prav tako redki kot poročila o prepotrebnosti športa za vsakogar. In ali ne sodijo v športno publicistiko tudi druga področja, kot na primer opozorila, da ponuja šport velike možnosti za pridobitev novih prijateljev, da prinaša verjetnost številnih veselih in brezskrbnih uric, ki nas vsaj začasno odtegnejo nečloveškim zahtevam časa? Vse to, kar smo povedali na splošno, velja še prav posebej za smučanje, kakor nam ga posredujejo mediji. Prenosi številnih tekmovanj za svetovni pokal gotovo nikogar ne spodbudijo za turno smučanje v globokem snegu in sredi samotnega gorskega sveta.
Toda tudi pred navidezno učinkovitim geslom »Dolgoprogaši živijo dlje« je treba posvariti. Kajti to geslo je v svetu, v kakršnem živimo, prej nevarno kot spodbudno. Ljudje dandanes pač veliko preveč sedimo, se veliko premalo gibljemo, veliko preveč In preveč dobro jemo. Potem pa se nenadoma In brez kakršne koli priprave odpravimo na tekaške proge. Ali je potemtakem sploh čudno, da po izkušnjah in ocenah športnih zdravnikov prihaja razmeroma pogosteje do slabosti in omedle-vic na tekaških progah kot na alpskih terenih. Smuški teki brez ustreznega treninga so pač tudi nevarni. In kako redko slišimo nasvet, naj bi se nihče ne pustil zapeljati, da bi tekel več, kot zmore, več kot je za to sposoben. Toda tudi moč sodobnih medijev je omejeno in je gotovo manj učinkovita, kot to številni domnevajo. Šport je pač samo zrcalna podoba našega sveta, kakršen je. In ne takšnega, kakršnega bi si želeli. To je povzetek daljšega prispevka z istim naslovom, ki ga je za zadnjo lanskoletno številko avstrijske revije »Der Naturfreund« napisal športni moderator drugega nemškega televizijskega programa Heinz Maegerlein.	.. .
OUO VADIŠ SMUČANJE?
Ravnatelj zveznega zavoda za telesno vzgojo v Gradcu mag. dr. Helmut Aigelsreiter je napisal za lanskoletno zadnjo številko avstrijske revije »Der Naturfreund« daljšo uvodno razpravo z gornjim naslovom. Za naše bralce povzemamo iz nje naslednje pomembnejše misli in ugotovitve: Vse od uvedbe smučanja v alpskih deželah v letu lü'JO ni prišlo na področju sinu-ške tehnike In metodike niti v mednarodnem niti v državnih merilih do enot-
nosti. Tako imenovani veliki smučarski učitelji posameznih razdobij so zastopali in zastopajo tudi danes najrazličnejše nazore o pravilnem poteku gibanja v smučarskem športu V začetku so prevzemali tehniko severnjakov, nato so vgrajevali v učne načrte izkušnje Iz tekmovalnega športa ali celo konstruirali smučarske tehnike, k! so temeljile :ia mehaničnih zakonitostih. V najnovejšem času pa prihaja v modo — v skladu s sodobnim razvojem — »hlome-hanika«, ki zaradi neznanja vse premalo upošteva zlasti prvi del skovanke. Nikakor bi se ne smelo dogajati, da v tako številnih učbenikih sploh ne upoštevajo naravnega gibalnega modela. Proti-naravna gibanja namreč povzročajo pri nenehnem ponavljanju neizogibne hude poškodbe človeškega telesa, kar je še posebno nevarno pri otrocih v najzgodnejši dobi.
Zgodovinsko gledano so povzročale vse dosedanje enostransko uporabljane sniu-ške tehnike značilne poškodbe. V časih telemarka so bile najpogostejše poškodbe kolen. Naslednja arlberška tehnika je imela po daljših spustih največkrat za posledico mišične krče in nc tako redko zlome zaradi preutrujenosti. V času rotacijskega ziba niso bili spiralni zlomi gole-nicc nobena redkost V sedanjem trenutku pa so najštevilnejše poškodbe vezi in hrbtenicc.
Tako torej nekoč, in danes? Ali veljavni učni načrti (za smučanje se-vedaj v resnici upoštevajo anatomske pogoje in naravni gibalni model človeku? Športnih tehnik pač ni mogoče konstruirati po mehaničnih zakonitostih, denimo za risalno desko, kot da bi šlo za stroge, saj lahko temeljijo izključno na anatomiji človeka in njegovih naravnih mišičnih funkcijah. Prav tako zmotne so vse pri merjave smučanja z drugimi športnimi zvrstmi.
Quo vadiš — smučanje? Kam vodiš v resnici, to je žgoče vprašanje, ki zadeva nas vse. Kajti kot ni razlik med posameznimi narodi, tako tudi ne bi smelo biti različnih smučarskih šol in tehnik. Z drugimi besedami: v šoli ali na tečaju se je treba priučiti naravnega smučanja, ki upošteva vse številne različice ter oa je mogoče prilagoditi vsem položajem in zahtevam. Kajti vsakršna situacija pa naj gre za poledenela smučišča ali za globok in težak spomladanski sneg, zahteva drugačne gibe. Sleherni protinaravni gib v omenjenih razmerah nujno pripelje do nevarnih poškodb. S tem smo hoteli poudariti. da mora varnost pri smučanju, če jo gledamo z vidika tehnike, temeljiti na najraznovrstnejšem Izhoru naravnih in vsakokratnim razmeram prilagojenih gibov. Vsekakor se je treba pri smučanju Izogibati togi drži, pri njej namreč udje zavirajo naravne gibe trupa. Že med kondicij-
skim treningom je zato pomembno, da izbiramo pravilne in naravne gibe našega mišičevja.
Za smučanje, ki naj ne bi bilo škodljivo za zdravje, bi morale veljati naslednje ugotovitve:
1. naravna drža, 2. raznovrstna smuka, 3. prilagojenost različnim razmeram. 4. dinamično in ne statično smučanje. 5. nobenih pretiravanj, 6. nobenih omejitvenih predpisov glede gibov, 7. na smučeh nikakršnega kroženja nog, 8. roke in noge so le okrepljeni podaljševalci hrbteničnih gibov, 9. pri prevladujočih gibih trupa (pre ža) se prenaša zavoj na močneje upognjeno nogo, 10. kolenski zibi imajo 2a po sledlco sočasne zibe v kolkih in skoč.nlh sklepih.
Ouo vadiš smučanje? Na vprašanje, kam naj bi šlo, je treba iskati in najti odgovor v človeku samem in v njegovih anatomsko pogojenih naravnih gibalnih možnostih.
M. A.
VSE VEČ NESREČ PRI SMUSKIH TEKIH
Zima 1979/80 je komaj minila, ko se je v Garmisnh-Partenkirchnu že zbralo 2000 športnih zdravnikov in kirurgov Iz vsega sveta na 14. kongresu mednarodnega društva za smučarsko travmatologijo in zlm-sko-športno medicino. Znova so preučevali predvsem nesreče pri smučanju. Letošnja prva številka revije »Alpinismus» poroča, da je bilo nasplošno v več kot 40 referatih ugotovljeno, da se je znova povečalo število nezgod, pri čemer so na prvem mestu zlomi v kolenskem sklepu, do česar prihaja zaradi uporabe sodobnih visokih čevljev, sledijo pa komplicirani zlomi kosti v nogah in poškodha hrbtenic. Tudi pri navidezno nenevarnem smuškem teku priha|a vse pogosteje do nezgod. Samo v omenjenih obeh zimah so morali v bolnišnici v Garmischu oskrbeti 103 tekače. Njihove poškodbe se pri tem niso bistveno razlikovala od tistih, ki pestilo alpske smučarje. Največjo nevarnost povzročajo težave z ohranjanjem ravnotežja na zelo ozkih smučeh In pomanjkanje varnostnih vezi. K temu bi bilo prišteti še bistveno višjo povprečno starost tekačev in pomanjkljiv trening tovrstnih priložnostnih športnikov. Siccr pa so skušali ugledni zdravstveni strokovnjaki podtakniti črnega petra predvsem smučarjem samim in njihovi opremi.
V razpravi sploh niso omenili dejstva, do so nezgode pri smuških tekih v veliki meri odvisne od pokrajinskih značilnosti posameznih področij. Starejši tekači so praviloma slabi smukači. Ce so na tekaških progah številni in hitri spusti, potem seveda prihaja pogosteje do nezgod kot na položnejših terenih. Zbrani strokovnjaki v Garmisch-Partenkirchnu so naposled ugo-
ona tartüto
tovili, da so se nezgode in z njimi poškodbe pri alpskem smučanju zmanjšale v zadnjih desetih letih kar za 40 odstotkov
M. A
PTT NOVICE, 21/22-80
Tudi tokrat (tako kot je bilo za ptt Novico značilno doslej) posveča to glasilo, ki go izdajajo ptt delavci Slovenije, ustrezno pozornost planinstvu, ki je med ptt delavci zakoreninjeno, razvito in jc našlo prav v tej sredini zelo veliko prijateljev. Tako bomo v tej številki našli na straneh 16—17 in 20 zgolj sestavke s tako vsebino, seveda bogato ilustrirane tudi s fotografijami. Z letošnje podelitve Tz značk: Transverzala Kurirjev in vezistov NOB Slovenije je prestopila meje naše ožje domovine. Letos so končali Tz kurirjev in vezistov NOB Slovenije (sledi seznam planincev); posehe| pa naj opozorimo na sestavek Častna značka za Janeza Vipot-nika in MIho Potočnika (Domicilni odbor jima je podelil za izredne zasluge pri obnavljanju tradicij NOV častno značko Tz); osrednja pozornost velja tudi sestavku 7 naslovom Plan razvoja PD PTT Ljubljana za obdobje 1981—85. opremljen s planinskimi fotografijami, ki jih je prispeval Jože Dobnik.	M K
PD OČNICA
Planinci tega društva ugotavljajo: 00 sindikata DO »Intertrudc« nudijo društvu vso podporo in pogoje, da uresničujejo program rekreacijo. V svojem enoletnem delovanju so vzpostavili dejavna razmerja z družbenopolitičnimi organizacijami, s telesno kulturnimi organizacijami na področju občine Center, v matični KS Kolodvor, krajevni organizaciji SZDL; povezujejo sc tudi z MDO Ljubljanske regije, svojega delegata pa Imajo tudi v ZTKO SO Center. Za letošnji delovni program predvidevajo vrsto izletov in pohodov: po sebej pa se bodo letos posvetili mladin skemu planinstvu.
GLASILO HP
Tudi to glasilo, ki ga jo konec leta 1980 začela izdajati SOZD HP (Živilska-predelo-valna industrija SRS). posveča potrebno pozornost planinstvu. Tako je v 2, št. 1. letnika objavljen sestavek Ljudje in planine, ki govori o turi na Triglav. V njem vabijo tudi na zbiranje denarja za akcijo »Kredarica».
29. FESTIVAL V T RENT U
29. mednarodni festival planinskega in raziskovalnega filma v mestu Trentu v Italiji bo letos trajal od 3. do 9. maja. V propozicijah ni sprememb in dopolnitev, kar pomeni, da se bo tudi letošnji odvijal v okviru že znanih pravil pa tudi že znanih nagrad.
ODDAJE O PLANINSTVU NA RADIU
Tudi tokrat bodo oddaje Odmevi z gora pozorne na mikavne in aktualne teme s planinskega področia.
20. februarja bo na primer na sporedu oddaja Helene Giacomelli — Hodimo v gore, naslednji teden pa ho Miro štebe govoril o lanskem našem alpinizmu. Prva oddaja v mesecu Je navadno namenjeno novicam s planinskega področja, tako bo tudi petek, 6. marca, namenjen temu. Mitja Košir pa je avtor oddaje 13. marca, v kateri govori o Urošu Župančiču ob njegovi 70-letnlci.
Radio Ljubljana posveča pozornost planinstvu tudi v drugih programskih priložno stih. Posebej opozarjamo na popoldanski II. program ob nedeljah, v katerem Je nekaj stalnih oddaj na temo o našem planinstvu, naravi in alpinizmu, tudi petek med 15.45 in 17.55 na II. programu je rezerviran za planinska sporočila in opozorila.
Oddaje Odmevi z gora pa so. kot rečeno, na sporedu na II. radijskem programu RTV Ljubljana in sicer vsak petek ob 17.35 do 17.45.
HOJA, številka 1,81
Hoja, glasilo DO z istim imenom, ukvarja se s predelavo lesa, posveča potrebno pozornost tudi planinstvu. Sploh je razveseljivo, da številna glasila delovnih orga nizacij, organizacij združenega dela, odmer jajo v svojih glasilih prostor tudi za planinsko življenje, saj jc prav to rekreativno zanimanje za naravo in za gore postalo eden izmed bistvenih sestavnih delov načrtnega izkoriščanja prostega časa našega delovnega človeka. V prvi številki objavljajo daljši sestavek Naši planinci v Triglavskem narodnem parku, v katerem doživeto obnavljajo pot, ki so jo kot planinci prehodili po enem izmed najlepših delov nasiti gora. Avtor ing. Andrej Kos z občutkom dobrega opazovalca gorskega sveta ponovno podoživlja svet, ki je planin cem tako prirasel k srcu — svet nekdarijj Zlatorogove tišine.
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE: 6)000 LJUBLJANA, DVOftAKOVA 9
Vam nudi
Zemljevide: 1. Julijske Alpe — Gohinj 1 : 20 000 (1977)	40,00
2.	Julijske Alpe — Triglav 1 : 20 000 (1978)	65,00
3.	Julijske Alpe — vzhodni del 1 : 50 000 (1979)	60!00
4.	Julijske Alpe — zahodni del 1 : 50 000 (1980)	100,00
5	Karavanke 1 : 50 000 (1980)	120.00
6	Kamniške in Savinjske Alpe 1 : 50 000 (1979)	60,00 7. Kamniške in Savinjske Alpe 1 : 50 000 (stari)	7.00 fi. Polhograjsko hribovje 1 : 50 000 (1977)	60 00 9. Pohorje — vzhodni del 1 : 50 000 (1975)	18 00
10, Kozjak 1 : 50 000 (1976)	25JX)
11 Panoramska karta Gorenjske	1o!oo
— škofjeloško hribovje 1 : 40 000	v tisku
Planinske 1. Julijske Alpe (1978)	100,00
vodnike: 2. Karavanke. 2. popravljena izdaja (1975)	100,00
3.	Kamniške in Savinjske Alpe, 2. popravljena izdaja (1977)	120^00
4.	Vodnik po Zasavskem hribovju (1978)	120,00
5.	Po gorah severovzhodne Slovenije (1980)	240!00 G Blegoš (1980)	70,00
7.	Lubnik (1977)	30,00 0. natitovec (1978)	50,00 9. Šmarna gora (1974)	20,00
10.	Bil sem na Triglavu (1973)	12 00
11.	Durmitor (1979)	100 00
12.	Biokovo (1978)	15^00
Vodnike 1. Slovenska planinska pot (1979)	130,00
in dnevnike Dnevnik	45^00
po veznih 2. Od Drave do Jadrana — E 6 YU (1977)	70,00
poteh: 3. Vodnik po transverzali kurirjev in vezistov	NOV Slovenije (1980) 150^00
Dnevnik	25'.00
4.	Notranjska planinska pot (1977)	25,00
5.	Loška planinska pot (1973)	40|00
6.	Ljubljanska mladinska pot (1975)	2o|oQ '/. Gorenjska partizanska pot (19 )	15,00
8.	Bohinjska planinska pot (1978)	30|00
9.	Jezerska planinska pot (19B0)	50j)0
10.	Vodnik po poti NOB — Domžale (1980)	5o!oo
11.	Vodnik po Badjurovi krožni poti (1974)	20,Ol) Dnevnik	20.00
12.	šaleška planinska pot (1974)	4o[oc Dnevnik	10i'00
13.	Savinjska planinska pot (1980) — dnevnik	20,00
14.	Bratska planinska pot Ljubljana—Zagreli	(1980) 60,00
15.	Trdinova pot (1975)	70,00 Dnevnik	30,00
16.	Pot prijateljstva (1980). trijezičen	100,00
17.	Planine Jugoslavije (1977)	40,00
18.	Transverzala PDŽ Jugoslavije (1980)	70,00
19.	Transverzalni vodič po planinama Bosne i	Hercegovine [1975) 36,00 20 Kroz Samoborsko gorje	40,00 — Kranjski vrhovi	v tisku
Alpinistične 1. Ravenska Kočna (1977)	125,00
ter druge 2. Paklenica (1979)	60,00
vodnike: 3. Stijene Hrvatske (1975)	120,00
4.	Stijene Jugoslavl|e I (1977)	120,00
5.	Stijene Jugoslavije II (1979)	225,00
6.	Klek 3tijene penjači (1980)	100,00
7.	Turnosmučarski vodnik treh dežel (1978) — trijezičen	90,00
Vodnike 1. Die Slowenische Berg Transversale, 2. popravljena izdaja (1979)	70,00
v tujih 2. Triglav — ein kurzen Führer (1980)	120,00
jezikih: 3. How To Climb Triglav (1979)	70,00
4.	Triglav v angleščini (1975)	5,00
5.	Triglav v italijanščini (1975)	5,00 6 Priloga za vodnik po E b YU v nemščini	30,00
7	Ravenska Kočna — Klettcrführer	(1978) 190,00
8	Escursioni nelle Alpi Giulie Oriental! (1973)	105,00
9	Tumosmučarski vodnik treh dežel	(1970), slovensko-nemško-italijanski	90,00
Vzqojno 1. Alpinistična šola I (1979)	47.00 literaturo: 2. Planinska šola (1980)
3.	Program snovi za MV in PŠ (1975)
4.	Pravilnik o planinskem vodniku (1980)	^,00
5.	Oris zgodovine planinstva (1978)	35.00
6.	Jakob Aljaž (1980)	50,00
7.	Dr. Henrik Turna (197G)	25,00
8.	Pesmi z gora (1980)	20,00
9.	Nevarnosti v gorah (1978)	™ ™
10.	Pozor plaz	20,00
11.	Prehrana v gorah (1978)	40.00
12.	Vrernenoslovje za planince (1978)	J« ™
13.	Dnevnik ciciban-planlnec	12,00
14.	Dnevnik pionir-planinec	12'00
15.	Planinski dnevnik (s častnim kodeksom)	25,00
16.	Alpska flora (1980)	460,00
—	Hoja in plezanje	v J|s£u
—	Narava v gorskem svetu	v tisku
In druge 1. Triglav, gora ln simbol (1979)	395,00
edicije: 2, Kjer tišina šepeta (1980)	«».00
3.	Kangbačen (1976)	228.00
4.	Himalaja rad te imam (1978)	445,00
5.	Everest (1979)	450,00
6.	Plakat »Makalu«	™
7.	Plakat »Triglav«	12 00
8.	Grafika »Everest 79«	15,00
9.	Kaseta »Oj, Triglav moj dom«	90 00
10.	Razgled s Triglava (1978)	40.00
11.	Razglednice s Triglava (1978)	20,00
Znake, 1. Planinska zveza Slovenije, našitek	15,00
našitke: 2. Planinska zveza Slovenije, samolepilni	5.00
3.	200 let Triglava, samolepilni
4.	Gorska straža, GS, našitek	15.00
5.	Pionir-planinec, našitek
6.	Everest 79, samolepilni	1^.00
7.	»stopalo«, našitek za odeje	5,00
Značke: 1. Triglav, ena iz serije treh
_____________________30,00
2.	Dan planincev 1975	15.00
3.	Dan planincev 1979	20,00
4.	Dan planincev 1980	20 00
5.	Planinska zveza Slovenije	15.00
6.	Planinska zveza Jugoslavije	15,QQ
7.	Slovensko planinsko društvo Gorica	20,00
8.	Everest 79	60-00
9.	Everest 79, ena iz serije treh	20.00
10.	Ekvador 00. ena iz serije treh	15.00
11.	Pot prijateljstva Ljubljana—Zagreb	20,00
12.	X. planinski tabor M DO Ljubljana 1980	20,00
13.	Gorska straža (za člane GS)	25,00
ter drugo 1. Zastavica Planinske zveze Slovenije	70,00 blago: 2. Zastava Planinske zveze Slovenije
3.	Vpisna knjiga za planinske postojanke	250.00
4.	Skrinjica za vpisne knjige na vrhovih	280,00
5.	Članske izkaznice
6.	Izkaznice GS	9>™
7.	Članska kartoteka	2,00
8.	Obrazec »Priznanje .. «	35'00
9.	Obrazec »Cenik za planinske postojanke«	25.00
10.	Obvezna navodila za planinske postojanke	5,00
11.	Blok »Nakaznice za prenočišče«	40.00
Rabat oh nakupu najmanj petih izvodov ena edicije, oziroma dvajsetih kosov značk je 15 3/0. Naročila sprejemamo tudi pisno (z naročilnico) ali po telefonu (001) 312 553 in pošljemo po povzetju.	, ,., , , », , .,.,
Vse navedeno lahko kupite ob ponedeljkih med 14. in 18. uro, ob torkih, sredah, četrtkih In petkih pa med 8. in 12. uro.