1 Leto XII. j Štev. 276 TELEFON 25-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 7. decembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejemati » upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena 1*— din Podpis irancosko-nemške izjave Spredem nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Parizu — Besedico izjave, ki bo popoldne podpisana - Posvetovanja o vseh vprašanjih, ki obsta a o med Nemčijo in Francijo — Os Berlin-Rim ostane PARIZ, 6. decembra. Avala. Pariz stoji danes v znaku obiska nemškega zunanjega ministra Joachima von Ribbentropa. Ta dogodek je za francosko vlado 'n merodajne faktorje tako velikega pomena, da se je danes dopoldne sešel v Elizejski palači k seji ministrski svet pod predsedstvom prezidenta Lebruna. Seja ie bila posvečena izključno zunanjepolitičnim problemom Francije in razmerju do velesil. SPREJEM IN BANKET Po seji ministrskega sveta se je podal zunanji minister Bonnet malo pred 11. uro z avtom na Invalidski kolodvor, da sprejme in pozdravi v imenu francoske vlade nemškega zunanjega ministra. V spremstvu zunanjega ministra Bonneta je tudi ministrski tajnik Leger. Na postajo sta Prišla tudi nemški poslanik v Parizu grol Weiczek in francoski poslanik v Berlinu Coulondre. Prihodu in sprejemu von Ribbentropa so posvetili izredno pozornost tudi zastopniki tiska in fotoreporterji. Bonnet je spremljal svojega nemškega tovariša po pozdravu in predstavitvi zbranih osebnosti v hotel na Plače de la Concorde. Opoldne je priredil ministrski predsednik Daladier banket v Počastitev gosta, h kateremu so povabljeni tudi vsi ministri in mnogi drugi odličniki. BESEDILO IZJAVE Ob 15.30 bo v zgodovinski Dvorani ur na Quai d’Orsayu slovesno podpisovanje nemško-francoske izjave. Po dosedanjih informacijah vsebuje izjava sledeče točke: 1, Obojestranska obveznost, da morajo ostati meje Francije in Nemčije nedotakljive. 2. Skupna volja obeh velesil, da uvedeta v primeru medsebojnih sporov direktna posvetovanja, in sicer tako, da bo k njim lahko pritegnjena tudi kaka tretja velesila. Nemčija more v tem primeru poklicati k sodelovanju Italijo, Francijo pa Anglijo. TUDI KOLONIALNO VPRAŠANJE Dejstvo, da je v von Ribbentropovem spremstvu tudi šest visokih uradnikov nemškega zunanjega ministrstva, med njimi tudi ravnatelj glavnega oddelka, dokazuje, da so med Nemčijo in Francijo v teku pogovori, ki so mnogo pomembnejši kakor sama izjava, ki bo popoldne podpisana. Pogovori med von Ribbentropom, Daladierjem In Bonnetom se bodo nanašala gotovo na vsa vprašanja, ki ob- stajajo med Francijo in Nemčijo. Ob tej priliki bo po vsej verjetnosti sproženo tudi vprašanje nemških kolonialnih zahtev. Zaradi delikatnosti pa to vprašanje ne pride že danes na vrsto. OSTALA VPRAŠANJA V španskem vprašanju — tako zatrjujejo na poučenem mestu —, bo vztrajal von Ribbentrop prav tako odločno kakor Mussolini pri zahtevi, da se prizna vladi generala Franca pravica vojskujoče se stranke. Ni izključeno, da se bo sprožilo tudi vprašanje sklenitve letalskega pakta med obema velesilama. Na vsak način pa bo Igralo važno vlogo vprašanje povečanja blagovne izmenjave in trgovinskih zvez med Nemčijo in Francijo. Dalje ni izključeno, da bo pri posvetovanjih igralo vlogo tudi vprašanje franco-sko-sovjetskoruske zveze. Kakor se v tej zvezi dalje zagotavlja, je bil podpis francosko-nemške izjave sklenjen še pred italijansko-francosko napetostjo, zaradi tega se ta Ribbentropov obisk v Parizu ne sme smatrati kot akt neke politike, ki bi se oddaljevala od osi Berlin-Rim. Nemško-francosko zbližanje je, kakor je bilo z nemške strani že ponovno nagla-šeno, žc več let želja nemške vlade in zato n/akor ne more biti v nobenem nasprotju z omenjeno osjo Berlin-Rim. Zapiski Načrti Nemčije in Italije nemška vojska ioo.ooo mož v italiji in na kanarskih otokih -zmaga generala franca pogoj za pričetek nemško-italijan- SKE AKCIJE LONDON, 6. dec. »Sunday Referee« po-r°ča, da nameravata Italija in Nemčija Podvojiti svoje pomorske sile na Sredo *®mlju. Hitler želi rešiti vprašanje kolonij v prvi polovici prihodnjega leta. V ta oomen namerava ustanoviti posebno kolonialno vojsko 100.000 mož, katero bo nastanil v Italiji in v Afriki. V ta namen Sradi Nemčija tudi oporišče za podmornice in letala na Kanarskih otokih, katere l'!® dala v ta namen na razpolago nacio-nalistična vlada generala Franca. Gene- ral Franco je pa zahteval kot protiuslu-go, da Nemčija in Italija izsilita od Anglije in Francije priznanje vojskujoče se stranke njegovi vladi. V tem trenutku bo general Franco s pomočjo italijanskih in nemških podmornic blokiral republikansko stranko in jo prisilil h kapitulaciji. Konec vojne v Španiji s Francovo zmago je pa pogoj za uspeh nadaljnje nemško in !,a!ijajiske akcije na Sredozemlju in v Afriki. zastopa Rusine in govori v njihovem imenu. V dolgem govoru je tožil o »krivicah, ki so bile storjene rusinskemu narodu, ker ni dobil pravice, da bi s plebiscitom sam odločil o svojih usodi, ki mu je mogoča samo na strani Madžarske«. Vendar upa, da bo napočil tudi še čas, ko se bo to uresničilo. Nato je bil izvoljen s 150 glasovi proti 89 za novega predsednika parlamenta bivši ministrski predsednik Darany. To glasovanje je pomenilo obenem zaupnico lmre-dy.ievi vladi. Nemčija in Poljska 0 ZBLIŽANJU POLJSKE Z RUSIJO SE NEMČIJA ODMIKA — MEMORANDUM NEMŠKE NARODNE MANJŠINE NA POLJSKEM 'ARSAVA, (>. dec. Tukajšnji nem- Poljska približala sovjetski Rusiji, se je razmerje med Berlinom in Varšavo močno ohladilo. To se opaža tudi po podpori ,ki jo dobiva zopet nemško manjšinsko gibanje na Poljskem iz Nemčije. Voditelj nemške manjšine \Viesner je že izročil poljski vladi spomenico, ki vsebuje G točk. ki bi sc mogle v nekem oziru primerjati z zloglasnimi karlovarskimi točkami Konrada Henlcina ob začetku češkoslovaške krize. lc' poslanik von Molike je bil nujno ^oklican v Berlin. Temu povabilu sc Opisuje velik politični pomen. Po hhenju v Varšavi je hotel von Ribben-r°P še pred svojim odhodom v Pariz 2vedeli od varšavskega poslanika o 'zadju zbližanja med Poljsko in sov-G-sko Rusijo, lz tega sc sklepa ,da ho ’0I> Ribbentrop sprožil v Parizu tudi Risanje odnosa jev Francije do Polj-,lu‘ in sovjetske Rusije. Odkar se je Fentč?k madžarski poslanec Q,VŠ! MINISTER KARPATSKE UKRAJINE FENClK JE GOVORIL VČERAJ V BUDIMPEŠTANSKEM PARLAMENTU ti BUDIMpEŠTA fi. dec. Včeraj so bili slovesen način sprejeti bivši poslanci ,‘barske narodne manjšine na Češko-jvaškem v madžarski parlament. Pri oi^ 'e 'v'n navzoča celokupna vlada. Ob 0ritvi seje je predsednik prečital veri fikacijski sklep in poklical 17 novih poslancev, da zavzamejo svoja mesta, kar se je zgodilo med velikimi manifestacijami. V imenu novih poslancev je govoril najprej faros, naio pa bivši ukrajinski minister Štefan Fenčik, ki je izjavil, da „Condor" se je razbil BERLIN, h. dec. Nemško letalo *'Jor.-dor« je sinoči ob 21.32 startalo v Tokiu za vrnitveni polet v Nemčijo. Prvi ori-stanek je določen po preletu 3100 km v Manilli na Filipinih. LONDON, 6. dec. Danes zjutraj je pri spela vest, da je nemško velcletalo, ki je preletelo progo Berlin—Tokio v nekaj več kot 48 urah. na poti domov preko Jave In Slama zašlo v vihar, padlo v morje In se razbilo. Posadko pogrešajo. Perth znova pri Cianu RIM, 6. dec. Angleški veleposlanik je bil tretjič pri grofu Cianu v zadevi proti-francoskih demonstracij. Dejal je, da delajo te demonstracije po monakovskem sporazumu slab vtis na Evropo. Grof Cia-no mu je odgovoril, da se italijanska vlada ne strinja z demonstranti. Italijanski listi pa nadaljujejo kampanjo proti Franciji. »Popolo di Roma« piše, da se mora nehati francoski teror v Tuniziji. Gajda piše v »Giornale d’Italia«, da inarširata Italija in Nemčija druga poleg druge, ker imate isto usodo. Reuterjevo poročilo iz Rima pa pravi, da italijanski časniki niso prinesli poročila o protestu angleškega veleposlanika. Danes je bilo zaplenjenih tudi veliko število francoskih listov. Vremenska napoved. Danes dež. jutri oblačno. Zboljšanje vremena 'le kratkotrajno. Dunaj znova metropola? Dobro informirana »Neue Ziiricher Zei-tung« pravi, da je treba na nedavno dunajsko arbitražo gledati s širšega zrelišča nemške srednjeevropske politike. Nemčija hoče zdaj popraviti napake, ki so nastale s tem, da je bila raztrgana tako velika gospodarska celota, kakršna je bila bivša Avstro-Ogrska. Gre za uresničenje podonavskega načrta, ki pa naj bi bil izveden seveda drugače kakor si je to predstavljal Tardieu ali Hodža. Zdi se, da je Dunaj na najlepši poti, da postane zopet metropola, kakor je bila 1914. Velika gospodarska konferenca ,ki jo pripravlja Nemčija, bo za Jugoslavijo in Romunijo zelo privlačna. Ni fraza, če je »Beriiner Borsenzeitung« tolažila ČSR, da je operacija meja boleča samo trenutek, v bodočnosti pa ji prinese koristi. Korak k uresničenju nemških smotrov je že avto-strada Vratislava—Dunaj, in zdi se, da ne bo ovir tudi za zgraditev nemške ceste Draždane—Praga—Bratislava—Karpatska Ukrajina. Tudi zgraditev gornjedonavske-ga prekopa ima v tej zvezi svoj pomen. Predvojni in sedanji politiki „Ali je kakšen predvojni politik iz Hrvatske s politiko pridobil premoženje? Tudi sami madžaroni niso izjeme. Poglejte Tomašiča, Plivariča, Spevca, Egcrsdorfera, Miškoviča in druge — kaj so zapustili? Ničesar! O pokojnem dr. Franku, o katerem so lahko različna mišljenja, se ve, da je imel kol advokat veliko pisarno — a končal je tako, da je moral prodati svojo hišo in umrl kot velik siromak. O opozicijskih politikih ne bomo govorili, ker bi se o njihovih preganjanjih in žrtvovanjih dale pisati debele knjige. Ante Starčevič je končal svoje življenje v uborni sobici, Harambašič v norišnici, Potočnjaka so preganjali kot divjo zver in nikoli ni dobil stalnosti, Supilo je živel in spal v uredništvu ..Novega lista", za katero pravi Scotus Viator, da ni imelo niti enega celega stola, Zagorac se je v eni izmed najbogatejših žup potapljal v dolgovih, Tuškan je vodil kavarno, ker je izgubil doktorat, Mile in David Starčevič umirata kot siromaka in tako dalje. Povojno življenje je globoko izmenjalo pojme o morali v vsakem pogledu. Nekoč se je iskalo od ljudi, ki so se bavili s politiko, znanje in poštenost, danes je vse narobe. Politika je poslala obrt — in to tiste vrste obrt, za katero se po zakonu o obratih ne ne zahteva kvalifikacija. Zato je nastala dirka poklicanih in nepoklicanih v borbi okoli mandata. Čarobna je to beseda, ker prinaša DOGO dinarjev čistih na mesec — a Boga mi, 'teh se nihče ne brani! Lepa vsota je to, posebno če se sešteje za štiri' leta. In zalo ni čudno, če vidiš danes ljudi v eni stranki, jutri v drugi, pojutrišnjem v tretji. Nič ne škodi — vrag naj odnese prepričanje, ko gre za čistih 9000 dinarjev mesečno. Neki Lia-rof, ki je parafraziral Rabelaisovo izjavo: znanost brez vesti je propad duše, je zapisal, da je politika brez morale propad družbe. Julles Simon je dejal: politične vrline, če ne izvirajo iz privatnih vrlin in nimajo v njih potrdila, niso nič drugega kot teatralne vrline. V hrvatskem saboru je dobil vsak poslanec — če je bil na seji — dnevnico 10 kron, izvenzagrebški poslanci so dobili še 2 kroni za nočnino. Uvedite sedaj, da bodo dobivali po-poslanci dnevno po 100 din, če bodo prisotni na sejah, in 20 din za nočnino, pa boste videli, da se bo število lovcev za mandati zmanjšalo na eno desetino. Varaždinske novosti", 2h novembra 1938.) M a r i b o r, 6. decembra. Pretekli teden je planilo v Italiji na dan tisto, kar je že dolgo ždelo v zavesti Italijanov, a iz taktičnih razlogov ni bilo na gias izgovorjeno, ali vsaj ne v taki obliki, da bi moglo odjekniti po Evropi in ostalem svetu: izrečena je bila zahteva po reviziji meja s Francijo, in to v popolnoma konkretni obliki. Poslanci v korporacijski fašistični zbornici in demonstranti po ulicah Rima so kričali: Hočemo Nizzo, Korziko, Tunizijo, Džibuti! Otok Korzika, ki leži severno od italijanske Sardinije, je bil leta 1299. sestavni del genovske republike, leta 1768. so ga odkupili Francozi ter ga priključili Franciji. In že po preteku nekaj desetletij jim je dal — Napoleona. Otok meri 8722 kvadratnih kilometrov in ima okoli 290 tisoč prebivalcev italijanskega porekla, med katerim se je tekom skoraj dveh stoletij naselilo, zlasti po mestih, seveda tudi mnogo Francozov. Nizza (francosko Nice) je glavno mesto departmana Primorskih Alp in ima 185.000 prebivalcev. Mesto, ki je znano po vsem svetu po svojem znamenitem kopališču, je pripadalo nekoč kraljevini Sardiniji, od leta ’ 1814. pa je sestavni del Francije. Prebivalstvo je bilo nekoč res večinoma italijansko, prav za prav neka prehodna mešanica med francoskimi Provansalci in Italijani, v zadnjih stoletjih pa se je zaradi svojega naglega dviga močno po-francozilo, dočim je prebivalstvo v okolici še ohranilo svoje staro narečje. Tunizija je francoska posest v severni Afriki. Pokrajina meri 125.000 kvadratnih kilometrov (polovica Jugoslavije) in ima 2 milijona in 200 tisoč prebivalcev, večinoma Arabcev in Berberov ter samo 175.000 Evropejcev, med katerimi so najštevilnejši italijanski priseljenci, po večini delavci. Francozi so si jo prisvojili leta 1881. Italijanske aspiracije na Tunizijo so že stare in stari so tudi spori med Italijani in Francozi za narodnostni položaj italijanskih priseljencev. Zadnjič so Italijani in Francozi razpravljali o tem sporu za časa Lavalove vlade v Franciji (1935). Laval je dal tedaj tuniškim Italijanom posebne narodnostne pravice, posebno v šolstvu. Po narodnostnem načelu, ki ga razglašajo v Nemčiji in Italiji v zadnjem času Tunizija seveda ni ne francoska in ne italijanska, ampak domačinska. Džibuti je najnovejša italijanska aspiracija, ki jo je rodila šele zasedba in anek sija Abesinije. Pokrajina, ki meri v celoti samo 22.000 kvadratnih kilometrov in ima le 85 tisoč prebivalcev galaškega in mešanega rodu, z mestom istega imena z 80.000 prebivalci, ki leži ob ustju Rde čega morja v Indijski ocean in je posebno važno zaradi tega, ker je izhodišče edine abesinske železnice, ki veže morje z Adis Abebo. Tako je Džibuti prometni ključ do Abesinije in povzroča kot tak v rokah Francije za Italijane kot lastnike vsega ogromnega zaledja hudo nerodno zadevo. Po narodnostnem načelu pa imajo enako Francozi kakor Italijani do Džibutija še veliko manj. pravic, kakor do Tunizije. Tako je dejansko stanje ozadja te dni v Italiji tako glasno izrečene nove parole: Nizza, Korzika, Tunizija, Džibuti! Prvi dve sta po nekdanjem poreklu prebivalstva v resnici italijanski, toda nekoliko manj kakor je slovenska n. pr. Beneška Slovenija, drugi dve pokrajini pa sta koloniji. Toda to trenutno ni najvažnejše. Najvažnejše je, da je bila parola naenkrat jasno izgovorjena in vržena v svet, in sicer na način, ki močno spominja na nedavno nemško parolo po Sudetih na račun češkoslovaške. Zato nastaja vprašanje, ali bo Italija tudi uradno to parolo sankcionarala in pričela resno revizionistično kampanjo, ali ne? Ako jo bo pričela, bo nastalo med Italijo in Francijo v doglednem času nekako enako razmerje, kakor je bilo med Nemčijo in češkoslovaško pred Monakovim, različno seveda v toliko, v kolikor je različno razmerje sil in velika Francija ni mala češkoslovaška. Ako bo Italija uradno priznala to parolo, je pa zopet zanimivo vprašanje, kako jo bo skušala uresničiti? Ali bi mogla doseči zmago svojih zahtev z ostrašitvi-jo? Nikakor ni mogoče verjeti, da bi bila Francija pripravljena, odstopiti Italiji mirnim potom tudi le eno izmed zahtevanih štirih ozemelj. In ako Francija tega ne bi Daladier obišče Korziko in m • •• lunizijo URADNA NAPOVED DALADIERJEVE GA OBISKA V POKRAJINAH. KI JIH ZAHTEVA ITALIJA — KRIZA FRAN COSKO-IT ALI JANŠKIH DRUŠTEV PARIZ, 6. dec. Predsednik vlade Da-1 ladier je izjavil včeraj, da bo v kratkem obiskal Korziko in Tunizijo. Uradno do-' ročilo s to vestjo pravi, da je prejel Daladier od dneva italijanskih demonstra-1 cij proti Franciji v Rimu s Korzike in Tunizije brez števila brzojavk in pisem,1 ki izražajo voljo prebivalstva, da osta-' neta obe pokrajini v sklopu Francije. Da- ladier bo obiskal obe deželi meseca januarja. Društva, ki so v Franciji delovala za francosko-italijansko sodelovanje in zbližanje, so zašla v hudo krizo, kei jih ne zapuščajo samo člani, ampak tudi predsedniki iu odborniki. Tudi v najširših množicah francoskega naroda raste odpor proti Italiji. Chamberlain za Francijo ZNAČILNA IZJAVA ANGLEŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA V SPODNJI ZBORNICI LONDON, (5. dec. Odgovarjajoč na neko vprašanje v spodnji zbornici je izjavil ministrski predsednik Chamberlain, da angl eško-ita lija nski sporazum z dne 16, novembra ne more v nobenem primeru vplivali na angleške obveznosti nasproti Franciji, čeprav v tem sporazumu ni govora o Tuniziji, Korziki in Nici. Toda tisti d«(I sporazuma, ki govori o statusu quo na Sredozemlju, se nanaša seveda tudi na te francoske pokrajine. Ta pasus velja nedeljivo sploh za vsa ozemlja. Cham-berlainova izjava jc bila sprejeta v poslanski zbornici z velikim navdušenjem s strani vladnih in opozicio-nalnih poslancev. Železna garda ne miruje TERORIZEM SE NADALJUJE PO VSEJ ROMUNIJI — BIVŠI VOJNI MINISTER OBTOŽEN VELEIZDAJE BUKAREŠTA, 6. dec. Teroristični akti Železne garde se kljub vsem ukrepom vlade nadaljujejo. V Černovicah so dijaki gimnazije streljali na predsednika tamkajšnjega vojaškega sodišča, polkovnika Chriscesca in ga nevarno ranili. V Jas-syju je bila ponoči vržena bomba v neko uradno poslopje, ki pa je povzročila le materialno škodo. V Klužu so teroristi zažgali sodišče, vendar je bil ogenj takoj pogašen in je škoda le neznatna. V predmestjih Bukarešte je biio slišati ponoči streljanje, vendar doslej še ni b?lo mogoče izvedeti podrobnosti, ker ob!astva ne dovole nobenih informacij. Baje se je policija spopadla s skupino teroristov, ki so hoteli razstreliti vodovod. Tudi aretacije članov bivše Železne garde se nadaljujejo in je v ječah več tisoč ljudi, zlasti mlajših. Bivši vojni minister general Antonescu, ki je bil nedavno sus-pendinm kot armadni poveljnik in zaprt zaradi pripravljanja prevrata v zvezi z Železno gardo, bo obtožen veleizdaje. Mirovno gibanje med Kitajci STRANKA MIRU SE JE PRIČELA POGAJATI Z JAPONCI IN PRITISKA NA ČANGKAJŠKA, NAJ ODSTOPI HONGKONG, 6. dec. Agencija Havas poroča: Po zanesljivih informacijah 'l Hongkonga so se pričela med Japonsko in Kitajsko v vsej tajnosti pogajanja za zaključitev sovražnosti in sklenitev premirja, kateremu naj bi sledil tako; mir. V ta namen je prispel v Hongkong Ceng-čong Ming, delegat mirovnega gibanja. To mirovno gibanje se na Kitajskem sil- no naglo širi in pritiska tudi na maršala Čangkajška, od katerega zahteva, da odstopi in omogoči na ta način sporazum med Kitajsko in Japonsko. Ker se to gibanje širi tudi v neposredni maršalovi okolici, se zdi, da je zanj nevarno in da ne bo mogel več dolgo vzdržati na svojem stališču. Spaak zahteva zaupnico BRUSELJ, G. dec. Kongres socialnodemokratske stranke je ostro obsodil vlado, ker je priznala vlado generala Franca in poslala v Burgos svojega diplomatskega zastopnika. Vlada jc sklicala za danes sejo parlamenta, na kateri bo ministrski predsednik Spaak podal obširno poročilo o notranji in zunanji politiki Belgije. Po ekspozeju bo vlada stavila vprašanje zaupnice. Vlada upa ,da bo zmagala. ZMAGA ANGLEŠKE VLADE LONDON, f>. dec. V Lancashireu je pri nadomestnih volitvah v parlament zmagala vlada z 20.615 glasovi večine Laburistični kandidat je dobi! samo 17.643 glasov, vendar pa so konservativci od zadnjih volitev izgubili okoli 3000 glasov. MASARYKOVE IN BENESEVE SLIKE. PRAGA, 6. dec. Iz vseh šol na Češkoslovaškem so odstranili Masarykove in Beneševe slike in postavili na njihovo mesto državni grb. Volnuno mbame [Najtežje bo spomladi LONDON, 6. dec. Južnoafriški vojni minister Pirow je v Londonu izjavil, da je na svojem potu po evropskih prestolnicah opazil, da obstaja povsod vojna psihoza. Najtežji časi za Evropo bodo spomladi. Za tiste pa, ki bodo zanetili vojno, ne bo opravičila. Že iz tega se vidi, da nočejo miru, ker sabotirajo delo emigrantskega odbora. ROOSEVELT ZA DEMOKRACIJO NEW YORK, 6. dec. Roosevelt jc včeraj pri otvoritvi univerze v Severni Karolini govoril o židovskem problemu in demokraciji. Dejal je, da bodo USA vedno stale na straži demokracije. DO ZADNJEGA ŽIDA. BERLIN, 6. dec. Izdan je nov dekret, po katerem nimajo Židje v Nemčiji več pravice, imeti hiš. Če jih hočejo prodati, morajo zaprositi gospodarsko ministrstvo za dovoljenje. Streicher, voditelj protižidov-skega gibanja, je včeraj v Niirnbergu re- kel, da židovsko vprašanje v Nemčiji ne bo tako dolgo rešeno, dokler bo samo še en Žid v Nemčiji. Danes je zapustilo 3000 židovskih otrok Dunaj. Izselili se bodo v razne države. STAVKA V LE IIAVKEU. PARIZ, 6. dec. Stavkovni položaj v pristanišču Le Havrc jc nespremenjen. Stavkajo še vedno vsi mornarji. Trgovinski minister je odredil, da mora v Newyork namenjeni veliki potniški parnik „Pariz“ danes na vsak način odpluti. Vlada pripravlja proti stavkujočim mornarjem stroge ukrepe. PARIZ, 6. dec. Glavna delavska zveza je izdala poročilo, ki pravi, da je pripravljena pomagati, da se v Franciji doseže socialni mir. FRANCOVA LETALA BOMBARDIRAJO. BARCELONA, 6. dec. Francova letala so bombardirala Barcelono, kjer je bilo več poslopij porušenih, tri britanske ladje pa zadete — ena se je potopila. V drugih mestih ob obali, ki so bila tudi bombardirana, je bilo 11 mrtvih. Govori ministrov Bjelo Brdo, 5. dec. AA. Minister Kaba-lin se je udeležil konference JRZ, na kateri je razložil delo vlade ter poudaril velike uspene na polju notranje in zunanja politike. Govor je končal z besedami: »Ne prihajamo z obljubami, kakor to delajo naši politični nasprotniki. Mi prihajamo pred ljudstvo s svojimi deli, ki nam dajejo popolno pravico, da od ljudstva zahtevamo zaupanje, da nam tako omogoči tudi za bodočnost naše plodonosno delo.« Tudi v Sarlasu je imel min. Kabalin konferenco, na kateri je dejal, da uživajo naši državljani vsi enake pravice. V Dalij1 je bilo zborovanje, na katerem je dejal da teži JRZ za čvrsto iu močno Jugoslavijo in blaginjo. Zato vlada z vso vnem« skrbi, da bi pomagala ljudstvu. Najprei je pomagala kmetom, katerim je zmanjšala dolgove za polovico. Kot naslednji ukrep je prišlo povečanje cen kmetijskim pridelkom. Združena opozicija govori drugače v Zagrebu, drugače v Osijeku in drugače v Beogradu. Medtem ko je v Zagrebu dr. Maček izdal letak, v katerem poziva prebivalstvo, naj na 1. dec. ne razobešajo državnih zastav, se zavzema v Beogradu srbijatiska opozicija za jugoslovanskega kralja in Jugoslavijo. Makarska, 5, dec. AA. Minister Ante Maštrovic je imel v vasi Kozice zborovanje, na katerem je v glavnih p°' tezah poudaril ogromne zasluge dr. Stojadinoviča na polju notranje in zunanje politike. „PoIeg obstoječih Pa~ nog industrije, ki neprestano napi'c' duje, se ustanavljajo nove ter se tak° naša država čedalje bolj usposobijo da zadovolji svoje potrebe. Naša država je na poti k slalni konsolidaciji našega notranjepolitičnega življenji-Romantika nikdar ni bila za hrvatski narod koristna in mu ni dala ničesaj: o čemer nas more najbolje P0}./ hrvaška zgodovina. Nerealna politik^ bi mogla pomeniti za Hrvate najvecj nesrečo iu mnogi Hrvatje so začeli že uvidevati, mnogi drugi pa še bodo- hotela, ali bi Italija riskirala tudi vojno? Ako bi bila prepričana, da bo Francija ostala sama in da je zlasti Anglija ne bo podprla, ni izključeno, da Italija ne bi tvegala tudi preizkušnje bojnih sil. Chamberlain je zadnjič v poslanski zbornici res dejal, da Anglija Francije ne namerava braniti, toda angleški veleposlanik v Rimu, lord Perth, je vendar sedaj že dva-j krat nastopil pri zunanjem ministru grofu j Cianu proti italijanski revizionistični kam panji in poudaril, da nasprotuje ta kam- panja tudi duhu šele pred dobrimi 14 dnevi ratificiranemu italijansko-angleške-ga sporazuma. Pa tudi Chamberlain in Halifax bosta pohitela v Rim pred prvotno določenim datumom prav zaradi te kampanje. Vse kaže, da v tem primeru Anglija Francije ne bi pustila na cedilu. S popolno gotovostjo pa tega zopet ni mogoče prerokovati, saj živimo v času, ko je tudi najbolj nemogoče nazadnje le mogoče. -r. Kako se voli? Notranji minister je > dal preko banov navodilo za volitve. ^ tem navodilu, ki samo opozarja na zakona o volitvah narodnih poslance^ volivec najprej imenuje nosilca drzav- ' liste, potem pa še okrajnega kan“icl3y Volivec, ki ne bo tako glasoval, bo ' ^ klonjen in ne bo vnešen v volivne spi^' V Celju nima g- mag. GradišniK, kandidat slovenske združene °P°p je, več shodov. Imajo pa jih g- (< koršek (JNS), socialisti in „Zb°r • Borbaši v Mariboru bodo imeli voliv shod 8. decembra ob 10. uri v novi dvorani. Govorila bosta katidtd > za mariborski levi breg, ki kandid' na vladni listi. Prišel bo najbrze tud. mi nister dr. Hodžera. „ šibenlška »Odbrana«, glasilo JK. roča, da agitira proti listi dr. Stojadi viča bivši minister dr. Marko Kozu— Borza. Curili, 6. decembra. Beograd 10, Pariz 11.68, London Ne\v York 112, Milano -»l—L 177.12, Praga 15.125. S&aaina politika Novice Socialno skrbstvo v Franciji Francozom se navadno očita, da so bi-rokratje in da v preveliki želji za osebno svobodo ne dovoljujejo sprejemati zakonov, ki bi bili v splošno korist. V ta namen se navajajo primeri, da se Francozi branijo, vpeljati obvezno zdravniško spričevalo pred poroko, da nimajo zakona za prisilno zdravljenje spolnih bolezni, jetike, alkoholikov in toxicomanov. Toda pri taki priliki ni treba zamenjati zakona z dejstvi, ki si včasih zelo nasprotujejo. Francozi so# trezen, vzgojen in zrel narod, ki mu ni treba vedno in povsod zakonov, ki ga silijo, naj stori to in prepovedujejo, naj ne dela ono. Vsled novih reform je Francija v 1. 1938. pokazala nagli dvig socialnega skrbstva, ki se je razcvetelo še bolj zaradi elana širokih slojev, kt so z vso ljubeznijo doprinašali k njegovi zgraditvi. Na papirju je v Franciji še danes v veljavi v polni meri nezavisnost javne in privatne iniciative, toda dejanski so se pokazali sijajni rezultati koordiniranega dela med obema, zlasti kar zadeva mladinska sodišča in mestne socialne urade. Pred kratkim je bilo socialno skrbstvo v Franciji Je del politične in administrativne organizacije, ki je res enostranska in strogo hierarhizirana, kljub temu pa zelo razkosana. Vse socialno skrbstvo je razdeljeno v pet oddelkov: zdravstveni oddelek, oddelek za starce, za noseče žene, porodnice in mnogoštevilčne družine, oddelek za zaščito otroka in za invalide. Vsaki departman in vsaka občina mora organizirati vse te oddelke po vzoru, ki je z zakonom predpisan. Pač pa je popolnoma neodvisen oddelek za gospodarsko pomoč, ki se ravna po potrebah in možnostih vsake posamezne občine. Pomoč je omejena, podobno kot pri nas, le na pripadnike občine, toda skoraj vsaka oh čina ima še poseben oddelek za emigran te in tujce. Če se ne da ustanoviti pripadnost občine, tedaj nosi stroške de partmau, oz. država. Občine, ki nimajo lastnih zavetišč, bol nic in umobolnic, pošiljajo svoje bolnike v ustanove bližnje občine, ki ji plačujejo letno pavšalno vsoto. Vsak departman pa mora imeti lastno bolnišnico, bolnišnico za duševno bolne in zavetišče. Stroške za te krije departman, včasih s pomočjo občin, redno pa s pomočjo države. Od 1. 1920. je posebna skrb posvečena nosečim ženam. Vsaka žena, ki sama nima dovolj sredstev, ima pravico na denarno pomoč 4 tedne pred in 4 tedne po porodu, katere znesek odredi mestni svet v mejah zakona. Obenem uživa vso zdravniško nego, za časa dojenja pa sprejema še posebno denarno podporo. Nadzor nad tem vršijo zaščitne sestre, ki obenem poučujejo mlado mater o negi otrok, o potrebni higieni, kuhi in podobno. Pomoč, ki jo sprejemajo doječe matere, plača država. Letno prejema okrog 300.000 mater pomoč za časa nosečnosti, okrog 270.000 mater pa pomoč ob času dojenja otroka. Socialno zavarovanje, ki je bilo splošno vpeljano 1. 1930.. obstaja le za delavce, katerih letni dohodki znašajo 15—25.000 Fr., brez plačane najemnine, sorazmerno s številom otrok. Predaleč bi prišli, če bi v tem Članku hoteli podati vse določbe glede družin s številnimi otroci, ki so zlasti favorizirale. glede invalidov in higienskih ustanov. Naj omenim le, da v zgradbi social nega skrbstva v Franciji zavzema zakonodaja posebno poglavje, ker je enotna > Vsi zakoni in odredbe imajo en skupen namen: boriti se proti revščini do največje mogoče mere, ublažiti bedo, polagati proletarskemu in revnemu delu Prebivalstva. Vsi zakoni povdarjajo vedno solidarnost in medsebojno pomoč Važno vlogo ima tudi privatno social no skrbstvo, ki z individualizirano po močjo izpopolnjuje splošne določbe javnega socialnega skrbstva. Ono skrbi z'a sti za higieno ter dopolnjuje s posebno socialno organizacijo delovanje šole in bolnišnice, mladinskih sodišč, tovarn n delavskih naselij, skrbi še zlasti za družine, ki jih skuša zediniti v družinska ndruženja in jim ustvariti "dom«, v ka tcrem jim nudijo vse mogoče oblike pomoči, koristne družini. Življenjski oroblem Prekmurja Ob 20-letnici osvoboditve ne bo odveč, če pogledamo od blizu, brez predsodkov in edino s stališča koristi slovenske narodne skupnosti na izredno važen problem prenaseljenosti Prekmurja in na vprašanje kako zaposlitve najširših prekmurskih množic, ne da bi jih s tem izročali nezaščitenemu izkoriščanju ali da bi pri tem zapadale protinarodnim vplivom. Od rešitve tega vprašanja je v uemali meri odvisna zdrava slovenska bodočnost pokrajine, katere priključitev k slovenski narodni celoti je edino pozitivno dejstvo, ki ga je slovenstvo doživelo ob izgubi % slovenskega ozemlja. Prekmurje je bilo do prevrata izključno poljedelska pokrajina. Trgovina, ki je bila v rokah Židov in tujcev ter obrt, ki je bila večinoma v domačih rokah, ji tega značaja nikakor nista mogli vzeti. Toda na prekmurski zemlji ni živel samostojen kmet, ki bi na lastni grudi pridelal dovolj zase in za domače. U veleposestnikov, madžar. grofov, je imelo 20.677 ha zemlje (52.1% obdelovalne zemlje). Med ogromnimi kompleksi veleposestniške zemlje se je stiskal kmečki proletariat. Začelo se je izseljevanje, ki je že pred prevratom zavzelo velik obseg. Ob pomanjkanju zemlje je prodajal Prekmurec svojo ceneno delovno silo po madž. veleposestvih — pa tudi v industr.' središčih (Pešta, Gradec itd.) in v Ameriki. Število ameriških izseljencev se je ob prevratu cenilo celo na okrog 30 tisoč. S prevratom je prišlo prekmursko gospodarsko življenje iz območja ogrskega fevdalnega kapitalizma v mladi liberal-no-kanitalistični sistem, ki je na njegovo gospodarsko in socialno strukturo močno vplival. Kljub izvestnim ugodnim vplivom je prinesel s seboj tudi vse svoje pomanjkljivosti in brezobzirno uveljavljanje svojih principov, kar je imelo za posledico, da so se že prej obstoječi nedostatki še podčrtali ali pojavili mnog! novi problemi, ki jih je treba nujno rešiti. Najvažnejša sprememba, ki jo je doživelo Prekmurje, je bila agrarna reforma. Agrarna reforma ie dodelila 9829 agrarnim interesentom 20.000 oralov veleposestniške zemlje, povprečno 2 orala na interesenta. Vendar ni izpolnila upov, ki jih je stavilo ljudstvo v njo, niti popol- noma rešila nacionalne naloge, ki so ji bile postavljene. Pustila je mnogo nerazdeljene veleposestniške zemlje, ki je postala last raznih bank, špekulantov itd. in s katero so postali nekateri novi veleposestniki. Ponekod so zopet stari grofovski veleposestniki pod raznimi nazivi ohranjali svoj supermaksimum. Določitev visokega gozdnega maksimuma ni prekmurskemu malemu in srednjemu posestniku dodelila toliko potrebnega gozda. Dobila so ga razna tuja industrijska podjetja, ki ga izvažajo kljub pomanjkanju lesa v Prekmurju (Našička pa par bogatih veleposestnikov njih postavili žage ali jih razparcelirali in prodajali za drag denar prekmurskim kmetom, če so ga pač zmogli. Tako si je mogel n. pr. kak posameznik podese-toriti kapital, ki ga je vložil ob nakupu. Tudi iz nacionalnih razlogov nikakor ni moglo biti koristno naseljevanje primorskih kolonistov in podelitev zemlje do-brovoljcem v gosto naseljenem Prekmurju. Ali ne bi bilo bolje v narodno mešanih krajih naseliti slovenske agrarne interesente iz Prekmurja, kot pa zbujati s tako naselitvijo odpor ne samo pri manjšinskih, temveč tudi slovenskih kmetdi. Ali se ne bi tako slovenski interesent iz Prekmurja bolj odločno postavi! v bran raznim tujim poizkusom? Agrarni interesent je dobil golo zemljo, brez vsake podpore za liišo^ orodje, živino. Posledica je bila nezadostno obdelana zemlja in iskanje teh sredstev z zaslužkom na sezonskem delu v tujini. Zemljo so dobili samo interesenti na ravnini, kjer so ležala grofovska polja. Na Goričkem, kjer so najrevnejši predeli, vsled gozdnega maksimuma kmetje niso dobiii ničesar. Zavlačevanje poučne likvidacije agrarne reforme je imelo pri interesentih za posledico občutek nesigurnosti in zato slabo gospodarstvo. Agrarni zakon iz 1. 1931. je izšel v najhujši krizi in otež-kočil odplačilo, ki bi bilo za časa povojne konjunkture mnogo lažje. Posestno stanje je tudi po izvedbi agrarne reforme kričeče (glej »Ml. Prekmurec« štev. 1—2). V soboškem okraju ima od skupnih 19.502 posestnikov 15.583 le 2 do 5 ha, t. j. 79.9% vseh posestnikov nima dovolj za svojo eksistenco. (Jutri konec.) nekdaj, zakaj ne bi bile tudi sedaj, ko je avtomobilizem tako razvit. Imamo tudi avtotaksi, ugodne zveze z vlaki in avtobusi smo že omenili, industrija je v najlepšem razvoju, imamo tudi tovorno postajo, samo v pogledu tujsko-gostinskega prometa smo še daleč zadaj. Sajteglov oče ubit V vinogradu v škalcah so popivali fantje, nastal je prepir in v pijanosli je nekdo zabodel F. šajlegla, očala morilca Dolničarja in Gorupove na Pohorju, šajtegl leži v Stranicah, ker v Konjicah ni mrtvašnice. K novelizaciji obrtnega zakona Ko je sedanji obrtni zakon 9. marca 1932. dobil obvezno moč, je vsak naš gospodarstvenik bil prepričan, da nastopa z njim doba reda, ki smo ga popreje pogrešali. Pričakovali smo tudi, da bo uveljavljeni zakon, ki je v 461. paragrafu predvideval še 72 specialnih uredb, pomeni! več, kot zgolj okvir zakona, P k Ta i h jj s* is z. ziGn.-Jo n; ti u \\A'i h'G vi. * t n nrvi s jtw ki i .i 3 t «L t \ Ate : 4,1 tt i t-' J' ‘rt* * CJ* »ki ■ 2) Pij In & *i & I j M M' a J ’ Uit i wtfhJ.tnr. i«! ifflt iti ui Sb d; i Al %. t.i;; A *i i* j o Ud ii w tu a'ih; a j i ti ji <(> e v X . i * i il. J ai Tubif inipt’.■ ilizšTa /S t ! J**sxk mr* fti u M si uh.' ni' mi' n* ,*ji s m ijuVflVl* A j af«, Preko svojih zbornic smo že opetova-no vložili izpretninjevalne predloge, ki vsebujejo k 126 paragrafom potrebne iz-premembe. Med temi je predvidenih 30 črtanj zastarelih paragrafov in očitnih kontradikcij. Rešitev tega vprašanja smatramo za gospodarsko nujnost. Prepričani smo, da bodo na merodajnih mestih uvideli, da so predlogi izšli iz želje, pe-magati domači podjetnosti do veljave in analogno s tem do gospodarske osamosvojitve. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da imamo okroglo 13 milijard neizkoriščenega narodnega premoženja, ki bi od zaovoljivih pogojih lahko obrodilo bogate sadove. Tudi v tem pogledu je se- danji O. Z. potreben temeljite remedure. Predlogi obrtništva za novelizacijo O. Z. zahtevajo preusmeritev dosedanje prakse. Ne zvonimo plat zvona, mi samo opozarjamo. Z nobeno novelo, ki bi izpreminjala samo besedni red, se ne moremo zadovoljiti, in smo zato uradni osnutek novele v načelu odklonili. Simptomatičnega zdrav . ,, ,. Slovenske šole dobijo podporo. , , Prosvetni minister je odobril po /OOP '■ dinarjev podpore šolam v Telčah. Stopičah, Tržišču in v Cerkljah ob Krki. o. Novo progo Sevnica—Tržišče bodo svečano otvorili na praznik, 8. t. ni. o. Naš tenorist Lukman pojde k „j li“. Znani tenorist Slavko Lukman je dobil laskavo vabilo berlinske ..Ufe za sodelovanje. Odlični koncertni pevec se bo temu vabilu odzval in pel za film. o. Trgovci v Murski Soboti, ki so doslej omogočili zgraditev sokolskega doma, javnega kopališča, športnega igrišča in škropilnega avtomobila, so začeli graditi trgovski dom, v katerem bodo urejeni poslovni prostori in učilnice za trgovsko šolo. Tako se bo prekmurski trgovski naraščaj, ki se zdaj izobražuje v Mariboru, Ptuju in Čakovcu, lahko že s prihodnjim letom šolal doma. o. Cesto štrigova—Ljutomer so v nedeljo slovesno otvorili. Cestna .dela so stala dober milijon in pol din, od 'česar je država prispevala 119.000 din, ostalo pa sta dala banovina in cestni odbor. Gradiii so jo štiri leta. Z njo je pot iz štrigovc do Ljutomera skrajšana za 9 km. o. Boga sta snela s križa v Cerovcu blizu Krškega dva potepuha 26-1 el ni Alojz Jaklič in 35-lctm Alojz Debevc ter ga vrgla na njivo. Potepuha imata na vesti tudi razne tatvine. c. Umrl je v Celju včeraj brivec Kranjc Franc v Razlagovi ulici. — V zavetišču v Medlogu je umrla 741ctna reva Fideršes Neža. c. Z nožem so med pretepom zabodli in ranili slugo Stropnika Tinka iz Zg. Hudinje 94. c. Miklavževanje v Celju in okolici je bilo zelo živahno. Otroci so se pridružili kolporterjem s ponujanjem šib, Miklavž pa je ponoči delil listke vseh barv. p. Napad. 241etni kočar Turk Janez iz Vel. Varnice pri Podlehniku v Halozah se je vračal domov. Ko je začelo iz zasede frčati kamenje nad njegovo glavo, so prihiteli na njegov klic Kozel in Kmetec, da skupno preženejo pobaline. Pri tem je na-! stal krvav pretep s koli in noži. Turk je I dobil zabodljaj v spodnjo čeljust, ostali lienja le ^«3*375^5 " “"j *» “2 t« T P • „ smo siti. Danes naj govori stvarnost, ko-' P' Stre> v hrb€tt ,61et"^a Pušenjaka risti od tega bomo imeli vsi! j->a"eza 12 Do1™ "aPade! neznanec "a T. Uršič, Celje, icestl in Sa ustrelil v hrbet. _______’ ’ j p. Telefonska mreža ptujske okolice se « ... .it: i izpopolnjuje. Telefonski vod Ptuj—Vur- Hoce — tujskoprometni kraj j be^e .je podaljšal do Sv. Barbare v Slov. Odkar smo dobili novo banovinsko ce- j in na privatno inicijativo se bo še dogra-sto na Pohorje, vidimo pogosto, posebno: dil do Sv. Martina in Dupleka. Dalje se ob nedeljah, cele vrste avtomobilov, kolesarjev in pešcev, ki hitijo večinoma sko zi Hoče na Pohorje. Hoče imajo prav lepo lego, saj ležijo gradi Ptuj-Markovci. Občinska pisarna Grajena je dobila tel. centralo. Isto dobe tudi Markovci, p. Ljubljansko gledališče gostuje v ob vznožju Pohorja ter so od tod krasne Ptuju v petek zvečer s »Potopljenim sv prof. dr. Canjkarja Stanka Francija je domovina bistrega in zrelega naroda, ki bo brez dvoma prebrede! težave, ki jiii danes preživlja. Francoski individualizem iti egoizem in njih ljubezen do svobode ne zanika discipline, na to ni treba pozabiti. Zlata Pirnat. zveze z vlaki in avtbusi. Semkaj prihajajo tujci, ki so včasih primorani, da tukaj prenočijo, a ker tega ne dobijo, si ga morajo iskati drugod. Cc vprašate gostilničarja, zakaj nima prenočišča, pravi, da sc ne izplača. Seveda, če nobeden ne začne, potem tudi ni upanja na kakšen uspeh, ker kdor je enkrat prišel, ga ne bo več. Saj je znano, da je dobra postrežba najboljša reklama za tujsko gostinski promet. Vidimo u. pr., da so kraji, ki sicer niso tia tako prometni točki, mnogo bolj podjetni v tem oziru. Vzamimo Pragersko, ki je nedavno pridobilo z novim hotelom, čeprav imajo Hoče glede tujskega prometa prednost. Zakaj bi moral tujec, ki je primoran, da tukaj prenoči, iskati to drugod, če pa hi lahko vse dobil tukaj, samo če bi bilo im- »Pravkar lo več podjetnosti. zavoda!« Hoče so bile znane kot izletna točka »Ah, gotovo ie bil zaprt?« tom« od Ptuja. iZ prihajam olepševalnega Maribor VDrašanje pocenitve stanovanj VEč KO TRETJINA DOHODKOV GRE ŽIVAHNEMU GRADBENEMU GIBANJU Znano jc, da je Maribor eno naših najti ražjih mest. Največji udarec za srednji sloj šo visoke stanovanjske najemnine. V. povojni dobi se je Maribor vsestransko naglo razvijal. Gradbeno gibanje je bilo vsa leta zelo živahno. V zadnjih 20 letih je bilo zgrajenih toliko hiš, da bi človek mislil, da je stanovanjska inizerija odpravljena in da stanovanja sploh ne morejo biti draga. Je pa prav nasprotno. Cim več se je gradilo, tem težje je najti zdrava in cenena stanovanja in tem višje so stanovanjske najemnine, kar je povsem nerazumljivo. Maribor je kot urad-niško-delavsko mesto navezau predvsem na eno- in dvosobna stanovanja. Uradnik z veččlansko družino, ki ima okoli 1500 dinarjev mesečnih dohodkov, bo pač težko plačeval 600 dinarjev mesečno samo za stanovanje. Prav tako je razmerje pri delavcu, ki stanovanja pod 250 dinarjev sploh ne more dobiti. In če ga dobi, je to stanovanje zelo nezdravo in tesno. Kje .so vzroki stanovanjske mizerije? Najemnikov ne ščiti stanovanjski zakon. Dejstvo je tudi, da se stanovanjska beda ne da odpraviti samo z občnimi zbori SAMO ZA STANOVANJE — KLJUB SE STANOVANJA NISO POCENILA j Društva stanovanjskih, najemnikov. Ne zadoščajo samo govori na teh zborovanjih, marveč društveno delo mora biti globlje; pri koreninah je treba reševati stanovanjski problem Maribora. Tudi ne pomaga samo peščica članstva, ko pa je v Mariboru več tisoč stanovanjskih najemnikov. Dokler med najemniki ne bo solidarnosti, tudi hišni posestniki ne bodo popustili. So primeri, ko najemnik drugemu najemniku prevzame stanovanje s tem, da ponudi znatno višjo najemnino. Tako včasih najemniki sami navijajo cene stanovanjem. Važen vzrok stanovanjske bede pa je gotovo tudi nerazumevanje davčne oblasti za ta problem. V nekaterih primerih hišni posestnik niti ne more znižati najemnine, ker je davkarija sama ocenila stanovanje in mnogokrat celo višje ko hišni posestnik sam. To so vprašanja, ki naj jih rešuje Društvo hišnih posestnikov, ne pa da njihovi funkcionarji na zborovanjih iz osebnih razlogov obračunavajo z dnevnikom, ki je slej ko prej vedno podpiral težnje stanovanjskih najemnikov. Samomor mladega Mariborčana v Zidanem mostu V noči na 2. decembra se je pripeljal v Zidani most Artur Fabijani iz Maribora. Mladeniča so ljudje videli, ko je ves potrt blodil po dežju in odšel v neko bližnjo vasico nad Zidanim mostom. Drugo jutro so Fabijana našli mrtvega. Pognal si je kroglo v glavo. Iz legitimacije, ki jo je imel pri sebi, so ugotovili, da je Artur Fabijani zasebni uradnik in rezervni podporočnik iz Maribora. Kaj je gnalo mladeniča v smrt, ni znano. Vremenska hišica na Stolnem trgu — naša sramota Ze leta sc pritožujemo, da se nikdo.ne briga za to vremensko postojanko, edino našega mesta, a vse je bob v steno. Enkrat ni tiskovin, potem so tu, a sedaj imamo — nemške! Dobro, ako ne zmoremo nabaviti slovenskih, naj bodo vsaj te. Barograt tudi kliče in prosi, da bi ga kdo navil, saj že nad 14 dni kaže »Frei-tag«. Da se opazuje vreme, sta pod hi-groskopoiti in barometrom dva kazalca, ki naj bi kazala vsakodnevno stanje ob S. zjutraj. Oba sta že zarjavela, saj že par let nista bil premaknjen. Ker spada vreme in njega opazovanje menda v resor turističnega odseka mestnega poglavarstva, upamo, da se bo vremenska hišica izročila istemu v upravo. Po dvajsetih letih naj tudi tukaj zavlada red Žrtev meljskega plazu Neki kolesar, ki se je peljal pod meljskim hribom, je ob cesli našel neznanega starejšega moža. ki je krvavel in ječal od bolečin. O dogodku jc takoj obvestil policijo. Stražnik je res našel pod meljskim hribom, kjer sc od časa do časa odtrga plaz kamenja na cesto, 57-letnega brezposelnega delavca Josipa Sed on j o .ki je ves zmeden tožil o hudih notranjih bolečinah. Pravil je, da je s hriba priletel velik kamen in ga poškodoval. Poklicali so mariborske reševalce, ki so ranjenca prepeljali v bolnišnico. „Grem v smrt.. Pri tukajšnji policiji se je zglasila diplomirana juristka Sanda Miroviče-va in prijavila, da je žc 2 .decembra neznanokam izginila 18-letna Izabela Kurbus iz Slefčnsonove ulice 1. Doma je pustila listek z naslednjo vsebino: „Grcm v smrt, vi starši niste lega krivi ,marveč fanl, ki me je zapustil.“ Pogrešana mladenka je vitka plavolaska. Obuta je bila v rjave nizke, čevlje in je bila gologlava. Njeni starši sc boje, da jc Izabela svojo napoved izvršila. m. Smrtna kosa. V Martinjaku pri Cerknici je danes zjutraj umrl daleč naokrog znani veleposestnik in lesni ’/idu-strijalec g. Franc P r c m r o v v starosti SO^OL KO DRUŠTVO MAR-BCR MOV C tk prired v »redo on -iO niklavžev večer v Sokolskem domu. — Predigra, obdaritev, ples. — Vstopnina i' dinarjev Darila se sprejemajo v sredo od 2. ure naprej v beli dvorani 1. nadstropje. 89 let. Z njim je legel v grob mož kremenitega značaja in velikih gospodarskih sposobnosti. V vseh krogih je užival velik ugled in splošno priljubljenost. Pogreb pokojnika bo v četrtek ob 14. uri v Martinjaku. m Želez, legitimacije. Člani Udruženja penz. častnikov in vojnih uradnikov, ki žele podaljšanje žel. legitimacij, naj jih oddajo med 12. in 15. decembrom med 9. in 12. uro podpredsedniku Združenja g. 11. Vidmarju v Mestni hranilnici. Priložiti je železniško znamko za 2 din in kupon čekovne nakaznice o prejemu pokojnine za december. m. Umrli sta 91-lelna zasebnica Ivana Roter in 82-letua redovnica Justina Daniolin — sestra Ludvika. m Okoli 50 slik in kipov razstavijo naši akad. slikarji Kos, Jirak, Mušič in Kavčič ter akad. kipar Ravnikar na razstavi, ki bo odprta na praznik 8. t. m. dopoldne v Beli unionski dvorani, zaprta pa 24. t. m. Obiskovalci razstave dobe numerira-ne vstopnice za žrebanje, ki bo ob zaključku. Razdeljenih bo med izžrebance več slik v skupni vrednosti okoli 10.000 din. Na razstavi bo nekaj zelo zanimivih novih del. m Združeno delavstvo kemične tovarne »Unio« se iskreno zahvaljuje šefu g. Kormanu Francu za obdaritev, s katero je ob svoji 50-letnici ponovno dokazal svojo naklonjenost delavstvu. m. Novinarski klub. Drevi ob 18. uri važna klubova seja v posebni sobi kavarne »Bristol«. m. Tovarna Doctor in drug preselila centralo v Beograd. Mariborska tekstilna tovarna Doctor in drug, ki spada v Zuk-kerjev koncern s tovarnami v Češkoslovaški in Franciji, je preselila svojo centralo z Dunaja v Beograd. m. Mariborski carinski promet. V novembru so znašali dohodki mariborske carinarnice 7,443.789 dinarjev. Uvoz je dal 7,392.153 dinarjev, izvoz pa 51.636 dinarjev dohodkov. Depoziti so pretekli mesec znašali 1,421.340 dinarjev. m. Premci agitator. Na Kralja Petra trgu jc nekdo s pestjo obdelal delavca Srečka R.. ker jc prevneto agitiral za bljižnjc volitve. Zadeva bo končala pred sodiščem. m. Tatvina perila. Carinskemu uradniku Vladimiru Kramerju iz Dr. Turnerjev* mlice jc nekdo z dvorišča ukradel za 300 din otroškega perila, troškega perila. m. S skednja jc padci. V Zg. Polskavi je sinoči padel s Skednja 11-letni delavec Ivan Oplol. Zlomil si je desno nogo in dobil nevarne notranje poškodbe. Oplota so prepeljali v mariborsko bolnišnico. * Glasbena Matica. Danes ob 20. uri moška pevska vaja z novim dirigentom. Novi pevci iskreno vabljeni! Načelnik. * V sredo ob 20. uri miklavževanje v Sokolskem domu (Union). Predigra, obdaritev iti ples. Vstopnina 8 dina^ev^ * Poročni prstani po teži samo v trgovini M. llgerjev sin, Maribor, Gosposka 15. * „Jadran“: Novi pevci se sprejmejo v zbor samo še ta mesec. Mladi pevci, ki imajo veselje do petja, se naj žglase pri vodsLvu zbora vsak torek in petek ob 20. uri v Narodnem domu. III. nad. (vhod iz Kopališke ul.) * Danes, v torek. Miklavžev večer v Veliki kavarni. Kino * Grajski kino. Samo še v torek carstvu valčka«. Hans Jaray. Od sredf' •> Ogledalo življenja«. Pavla Wesse!y. Esplanade kino. Danes nepreklicno zadnjič »Ana Favetti«. Sredo najsijajnejša veseloigra »Izgubljena žena«. Mariborsko gledališče Torek, ob 20.: »Aida«. Red C. Sreda: Zaprto. Četrtek, ob 15. uri: »Boccaccio«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Dva tucatn rdečih rož«. Znižane cene. Zadnjič. Marijin praznik v Narodnem gledališču. V četrtek, 8. t. m., žc prvič od■ okoličanov navdušeno sprejeta, zelo zabavna opereta »Boccaccio«. — Zvečer zadnjič izvrstna italijanska komedija »Dva tucata rdečili rož«. Za obe predstavi veljajo znižane cene. Za 20. obletnico Cankarjeve smrti pripravlja Narodno gledališče njegovega »Kralja na Betajnovi«.__________ Naorošamo Vas da naročite Male Oglase za naš list v upravi „Večernika“ (Kopališka ul. 6) ali v poslovalnici (Aleksandrova c. 13) vsak dan na}kasneie do 9. ure dop> Za soboto pa prosimo, da naročite Male oglase že v petek dopoldne ali popoldne, ker za Male oglase, naročene šele v soboto dopoldne radi prej snega zaključka lista žal ne moremo sprejeti jamstva, da bodg priobčeni po želji cenjenih naročnikov- Uorava ..Večernika" Kultura Razgovor s slikarjem Zoranom Mušičem Na Marijin praznik, 8. t. m„ dopoldne odprejo naši mariborski slikarji v Beli unionski dvorani svojo letošnjo jesensko razstavo, da nam pokažejo plodove svojega najnovejšega dela. Med razstavljalci bo tokrat zelo močno zastopan tudi naš mladi umetnik Zoran Mušič, eden največ obetajočih talentov, ki jc vzbudil žc doslej obilo pozornosti pri nas in drugod. Ker hodi v naši skupini čisto svoja pota in predstavlja s svojo umetnostjo zanimiv pojav, naš je zanimalo izvedeti od njega samega, kakšno je njegovo gledanje na problem slikarstva, kakšna so njegova stremljenja in kakšen jc njegov odnos zlasti do barve in predmeta. Zato smo ga obiskali in mu zastavili nekaj vprašanj: Kje ste študirali in kakšna je bila vaša ■o! a? »Študiral sem v Zagrebu in sc pozneje /.popoln je val na evropskem zahodu, zlasti v Španiji, kjer so me privlačevali ve-iki španski starejši in novejši mojstri. V razloček od večine ostalih evropskih slikarskih akademij, jc zgrajena zagrebška im temeljili impresionizma, ki mu da.ic posebno noto znameniti prof. Babič. Ker cm tnkrši od tistih, ki so pričeli v prvih rovo;nih letih, takrat prevladujoči eks- presionizem na mene ni vpliva!. Moja smer je daleč od njega in se približuje prej tradiciji predekspresionistične, impresionistične generacije, dasi se od nje vendarle loči bo bistveno važnih elementih. Temelj moje umetnosti je kolorizem. Kolorizem sam na sebi pa pri meni seveda še ni neka določena smer, ker ga jc mogoče vključiti v različne »izme«. Kakšno je vaše gledanje na slikarstvo vobče? »Čisto slikarsko. To se pravi, da mi je najvažnejše vprašanje reševanje barvnih problemov in ne pripovedovanje. Vzpo-rejeno s poezijo, bi se mogla ta smer imenovati tudi lirična, v nasprotju z epično. Predmet, ki ga slikam, ni moj diktator in jaz nisem njegov suženj, ampak ga pojmujem vselej le tako, kakor ga subjektivno občutim. To občutje mi daje možnost velikih variacij, zlasti pri krajini. Tako mi vzbuja n. pr. južna, recimo dalmatinska krajina, čisto drugačno občutje kakor severna, n. pr. štajerska.« Kakšen jc razloček med temi občutji? »Južna krajina me sili najbolj izrazito v čisti kolorizem. Kolorizem poudarja absolutno svobodo v komponiranju barvnih odnosov. Objekt je važen le v *'>liko. v kolikor je nosilec neke barve. Barva igra tu dominantno vlogo in obdrži svojo polno vrednost. Predmet se torej ne izgublja v impresionistični igri svetlobe, ne podlega razkrajanju in vplivom atmosfere; nc tone v zanemarjenosti detajlov, ki so pri graditvi slike vsi enako važni, ker je vsak zase nosilec svoje barve in zadrži vedno svojo popolno vrednost. V tem momentu postane to slikarstvo dvodimenzionalno, ploskovno, ker so predmeti z enakopravnim tretiranjem vsake barvne ploskve ostali na površini stike. To vidite predvsem na mojih gvaših iz Dalmacije. Naša štajerska pokrajina pa budi bolj impresionalistična občutja. Tu igra svetloba vse večjo in važnejšo vlogo. Detajli niso več vsi enako važni in slika postane trodimenzionalna. Vendar ohranim tudi šc pri tem občutju dominantni pomen kolorizma in ne zatajim svoje osnovne slikarske note. To velja predvsem za moja olja, ki so nastala v najnovejšem času tu, v Mariboru in okolici.« Vendar niste pretežno ali izključno krajinar. Vaši gvaši predstavljajo večinoma kompozicije, a videli smo tudi žc nekaj vaših odličnih portretov. N. pr. na zadnji razstavi portret ge. M. Tam ste pokazali izredne sposobnosti portretista, zlasti s sijajno rešitvijo barvne harmonije. ne da bi pri tem trpel prvobitni namen portreta. Obenem ste zadeli tudi zunanjo iu notranjo karakterizacijo. Ta portret je bil s stališča vaše smeri pravo razodetje. »Portret me zanima že davno iu P°' svetil sem mu veliko študija. Predvsefl' mi je šlo pri tem za to, da uveljavim tudi v portretu svoje gledanje s stališča čistega slikarstva, seveda v okviru dani'1 možnosti, kajti portret jc žc po svojem bistvu najbolj pripovedna slikarska umetnost. Zato sem iz čisto slikarske teze 'H pripovedne antiteze iskal strnitev v sintezo. Vsaka sinteza pa jc neke vrste kompromis. Razen tega je portret navezan bodisi na naročilo ali vsaj namenjen posamezniku, odnosno ožjemu krogu-Ker pa je pri nas naročil malo in je st'* kar, ki se mora preživljati s svojo urne -nostjo navezan na čimskorajšnjo prodaj svojih del, se s portretom le malokdo intenzivneje ukvarja.« _ ... Ali imate kakšne večje načrte za burijo bodočnost. • ... »Zanima me nekaj problemov, ki bi.im rad rešil. Razen tega se moram pripraviti na razstavo v okviru Umetnostncft tedna, na razstave v Beogradu, Zaffre in drugod. Načrtov imam torej dovo1 _ • Sicer pa v zadnjem času sploh veliko t ■-lam. Brez resnega dela ni napredka m sl manj poti do višjega cilja.« Poslovili smo se od našega mlaci . mojstra, njegova dela pa bodo govori javnosti na razstavi sama dovoli jasi ^ glasno. Gospodarstvo Mariborska mestna Dodjetja Med velik napredek, ki ga je doživel | kazal, da je bil avtobusni promet v našem Maribor po osvobojenju, moramo šteti mestu nujno potreben. Podjetje ima sedaj zlasti tudi mestna podjetja, moramo šteti združena pod enotnim vodstvom in predstavljajo premoženje okoli 100 milijonov 22 novih ali dobro ohranjenih avtobusov, ki uporabljajo za pogon zemeljski plin. Mestni avtobusi so prevozili doslej že dinarejev. Sem spadajo mestno elektriško okoli 10 milijonov potnikov, podjetje, Mestna plinarna, Mestna klavni-. Pogrebni zavod je nastal leta 1869 kot ca, Avtobusni promet, Pogrebni zavod, zaSehno podjetje, mestna občina ga je pa Mestno kopališče, Mariborski otok, Pro- J prevzela leta 1911. Ustanovila je tudi dajalna mestnih podjetij, Premoženjska j ]astn0 delavnico za krste, ki je bMa leta uprava in Gradbena uprava. ( j030 medermzirana. Podjetje ima svoj Najvažnejše je gotovo med vsemi Me- avtofu^gon in osebni avto. Tudi mrtvaš-stno elektriško podjetje, ki je bilo ustanov niča na Pobrežju je bila v zadni'h letih preurejena in prilagodena novim potrebam. Povprečno oskrbi Mestni pogrebni ljeno meseca oktobra 1. 1920 in je opravilo od takrat do danes ogromno delo elektrifikacije Maribora in okolice. Podjetje ima zavod, ki je edini v Mariboru, okoli 800 skoraj 60 transformatorskih postaj z učin-' do 850 pogrebov na leto. kom 12.000 kilovatnih amperov, a omrežje znaša nad 180 km. Uporaba toka je 11. septembra. Na spomladanskem velesejmu bodo sodelovale vse važne panoge oforta in industrije, jesenskemu pa bo priključenih več posebnih gospodarskih in kulturnih razstav. g Uredbo o ustanovitvi industrijske zbornice v Zagrebu je izdal ministrski svet z vrsto gospodarskih ukrepov. g. Gostilničarska pivovarna v Laškem bo slavnostno otvorjena 7. dec., ko se bo obenem vršil občni zbor družbe. g. Velesejem v Milanu. XX. prireditev milanskega velesejma bo od 12. do 27. aprila 1939. Za posetnike velesejma in za razstavljalce bodo dovoljeni veliki popusti na železniških tarifah. g Dražba vseh vrst krzna divjadi v Ljubljani bo 23. januarja 1939. Pošiljke naj bodo naslovljene na »Divja koža«, Ljubljana — Velesejem. Borzna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2388.66—2403.25, Berlin 1757.53—1771.4L Bruselj 738.65—743.71, Curih 996.45— 1003.52, London 205.36—207.72, New York 4361—4397.32, Pariz 115.47—116.90. Praga 149.93—151.03, Trst 230.19—233.27. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 461—463, 4% sev. agrarji 59 bi, 4% agrarji 59.50 bi., 6% dalm. agrarji 87.75, 6% begi. obv. 89 bi., 7% stab. pos. 95.50—96.50, 7% inv. pos. 98.50 bi, 7% Blair 90-90.75, 8% Blair 93.50—94.5P. Delnice: Narodna banka 7350, Trbovlje 185—200. $Bort Mednarodni nogometni rezultati Italija:Francija 1:0 (1:0). Tekma je bila Mestno kopališče je v obratu že od leta 1890. v poslopju v Kopališki ulici in znašala lani 24,500.000 kilovatnih ur. Pod- ' jma sedaj 23 kabin za parne in 23 za jetje je doslej investiralo že čez 17,000.000 kadne kopelji. Kopališče obišče 70 do 80 , oa^™,n* 'L’ niia din. Tako je Maribor eno najbolj elektrifi- tisoč kopalcev na leto. Sedaj ima svoje HOKEJ NA LEDU Ostmarka:Nemčija 2:2 (1:1, 0:0, 1:1). Svica:Češkoslovaška 3:1 (2:0, 0:1,1:0). Švicarji so sigufno zmagali, povratna tekma bo 19. t. m. v Pragi. ciranih mest v kraljevini. Mestna plinarna je bila ustanovljena kopališče tudi OUZD. Kopališče je bilo pred nekaj leti prenovljeno, a sčasoma s. V Wembleyu bo 12. in 13. t m. pr* venstvo Anglije v umetnem drsanju na ledu. Naslov prvakinje brani miss Ceci- leta 1902. kot zasebno podjetje. Mestna i bo gotovo treba misliti na gradnjo nove-občina jo je prevzela šele med vojno in j ga, večjega in bolj modernega. jo dvignila ter modernizirala po osvobo-jenju. Vendar so ji razne ovire sprečevale da bi se še bolj razvila in šele sedaj bodo napravljene nove naprave, ki bodo te ne-dostatke odstranile. Sedaj ima plinarna nad 1.700 odjemalcev. V gospodinjstvu se porabi plina 51%, v obrtu 28%, v industriji pa 21%. Lani je producirala 960.000 kub. m. plina. Njeno omrežje meri 41 km. Mestni vodovod je bil zgrajen 1. 1901 za skoraj poldrugi milijon zlatih kron. Leta 1934. in 1935. je pa občina zgradila še pomožni vodnjak na Teznem, tako da da sedaj ob normalnem stanju vsak dan okoli 12.000 kub. 111. vode, kar popolnoma zadostuje za mestne potrebe. Toda že v bližnji bodočnosti bo zgradila občina novo vodovodno napravo, da bo mesto preskrbljeno tudi v bodoče z zadostnimi količinami. Podjetje predstavlja vrednost okoli 12 milijonov dinarjev. Mestna klavnica je bila zgrajena leta 1902, a se je po osvobojenju znatno razširila in modernizirala. Lani je bilo v njej zaklanih okoli 5800 glav goveje živine, 100 ovac in koz, 10.000 svinj in okoli <100 konj. S klavnico je združena tudi hladilnica in izdelovalnica umetnega ledu. Sedaj je na razpolago 61 hladilnih, celic in zraven je še velika solilnica. Mestna občana je investirala v to podjetje po osvo-boj enju skoraj 7 milijonov din. Klavnica is aktivna in v vsakem oziru vzorna Mariborski otok je najlepše kopališče na prostem v Jugoslaviji. Zgrajeno je bilo pred 7 leti po najmodernejših kopalnih in športnih načelih in predstavlja mari- 6:2 (3:2). Pred 15.000 gledalci je zmagala Češkoslovaška. To je bila poslednja tekma za _ „ , , . . , dr. Benešev pokal, ki si ga je osvojila 11'a Colled£e’ ^“™^^ska^™ češkoslovaški. Tablica tekmovanja je sledeča: češkoslovaška Jugoslavija Romunija 4 4 4 15:3 3:9 4:10 Pariz:Budimpešta 3:5 (0:1). Medmest- borsko znamenitost. Kopališče obišče na tekma v Parizu se je končala z zma-povprečno na leto nad 80.000 kopalcev in g0 Madžarov. tam se prirejajo tudi športne tekme. Na Dunaj:Berlin 2:0 (1:0). V medmestni otok vodi most, ki je sedaj železen, do tekmi Dunaj :Berlin so bili Dunajčani te-njega je bila zgrajena cesta, promet pajkom cele tekme izrazito boljši nasprot-oskrbujejo mestni avtobusi. Na razpolago njk. ima 120 kabin in 660 omaric. Ko bo pre- Severno-vzhodna Francija:Luksemburg ložena sedanja cesta k Dravi, bo kopališče še mnogo pridobilo. Prodajalna mestnih podjetij, ki posluje sedaj v pritličju magistrata na Glavnem trgu, ima na razpolago vse elektriške potrebščine in naprave za kuhanje s plinom, ogrevanje itd. Prodajalna je bila prej združena z mest. elektriškim podjetjem, od lani pa je samostojna. Premoženjska uprava oskrbuje mestne stanovanjske in druge hiše, ki so bile zgrajene večinoma po osvobojenju, da se je odpomoglo velikemu pomanjkanju stanovanj. Vrednost teh zgradb znaša 4:1. Tekma se je odigrala v Saint-Etien- 11CU. Češkoslovaško prvenstvo. Radi meddržavne tekme z Romunijo so se vršile samo tri prvenstvene tekme za državno prvenstvo, ki so se končale s senzacionalnimi rezultati, ker so favoriti izgubili proti zadnjim na tabeli. Rezultati: Plzenj: Bratislava 7:1, Bata:Šleska Ostrava 3:1, Židenice:Liben 2:2. PRVENSTVENI NOGOMET NA PRAZNIK Kot edina prvorazredna prvenstvena tekma bo v četrtek srečanje Rapid:ČŠK mnoge milijone. Samo delavska kolonija* . ". i ? ' ,.6 . . J. iA7 k; °b 14. na igrišču Rapida. Sodu bo ss. g. Magdalenskem predmestju ima 147 hi- šic. Jančič. K tekmi se še povrnemo jutri. Gradbena uprava se precej krije z mest sp0RTNI KLUB »ZEMUN« USTANOV- kinja, njene najopasnejše konkurentinje pa bodo svetovna prvakinja miss Taylor, miss Jagger ter miss D. Walker. — V moški konkurenci brani naslov prvaka Sharp, poleg njega imajo največ izgledov na prvo mesto Tomlins in Yates. Strokovnjaki pravijo, da bo to tekmovanje prineslo mnogo tehničnih novosti v prostem drsanju in v skokih. gaji Partije z „Avro" turnirja Španska otvoritev. (11. kolo v Rotterdamu 22. nov.) Beli: dr. Aljehin Črni: S. Flohr 1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lbo, a6 4. La4, Sf6 5. 0—0, Le7 6. Tel, b5 7. Lb3, d6 8. c3, Sa5 9. Lc2, c5 10. d4, Dc7 11. Sbd2, 0—0 12. Sfl, Lg4 13. dxe5, dxe5 14. Se3, Le6 15. De2, Tfe8 16. Sg5, c4 17. b4, cxb3 p. 18. Sxe6, fxe6 19. axb3, b4 20. cxb4, Lxb4 21. Ld2, Lxd2 22. Dxd2, Sc6 23. Dc3, Db6 24. Ld3, Sd4 25. b4, Tec8 26. Sc4, Tab8 27. Ta5, Dxb4 28. Dxb4, Txb4 29. Sxe5, Sb3 30. Txa6, Sc5 31. Tel, T4b8 32. Lc4, Kh8 33. Sf7+, Kg8 34. Sd6, Tc7 35. Ta6al, Kf8 36. e5, Sg4 37. Tel, gS 38. Ta3, Sh6 39. Tf3+, Kg7 40. Tg3, g4 41. Ii3, Kh8. Partija je bila tu prekinjena. Še isti dan pa je Flohr telefonski sporočil dr. Aljehinu, da preda. nim gradbenim uradom. Ta uprava je iz-vrševalka načrtov, ki jih izdeluje urad v LJEN Po dolgih pogajanjih je končno le prišlo do fuzije zemunskih klubov Sparte in Za- Frančiškanski ulici. Razen tega je v na- .................... _ čelu ustanovljena tudi strojna uprava. Na ška v SK »Zemun«. Kakor je znano, se Avtobusni promet je popolnoma nova ■ vsak način pa je nujna potreba, da usta- jj0ge na ta način zavarovati Sparta pred ^stanova. Kmalu po osvobojenju je mest- 1 novi občina v okviru svojih podjetij čim- jzpadom iz nacionalne lige. Izgleda pa, na icoo un7nio nn prej še lastno Mestno zastavljalnico! n je bilo čutiti potratnost, nepreračunano veliko-p°teznost, ki je odkrivala nepremišljenost in primitiv-1,0st. človek je čutil, da je tam vse prenaglo raslo in razvoj ni korakal s tempom zgodovine. V Angliji, kjer je bil razvoj počasnejši, organičnej-j1, Pa bilo vse bolj utemeljeno in zgrajeno na trdnih 'adicijah. V človeški družbi je gotovo malokatera stvar smotrno urejena in popolna, kakor je angleški dyor, Pa tudi vse boljše hiše so v Angliji na enak na-Cll> urejene po zakonih tradicije. Po tej Angliji mi je !'o vedno hudo. To razpoloženje je uspavalo le ne-restaiio moje prizadevanje, premagati vse težkoče in •p ojevati vse boje. da koristim svoji iiovi domovini, o mi je tudi prepovedovalo, jokati se po izgubljenem adostnem raju. Zreti nisem smela nazaj, gledati sem morala naprej. V Angliji me je mučila le misel, da se moram vrniti v »dom«, ki še ni v resnici moj. Ob tej misli se je krčilo moje srce in v oči so mi silile solze. In dasi sem se proti temu čustvu borila z vsemi silami, me je nekega dne obvladalo. Šla sem s kraljico Aleksandro na izprehod po šandringshamskih tratah. Obšla me je nenadoma neizmerna želja, da bi padla na kolena in poljubila tla svoje rojstne domovine in z njimi vso Anglijo. Moje srce je trepetalo od bridkosti. Moja teta me je nekaj časa opazovala, potem me je pa prijela za roko in me vprašala: »Ali ti je ta domovina tako ljuba?« »Da, ljubim jo,« sem odgovorila, »in mučno je tako zelo ljubiti.« Lahko smo drugod patrioti, lahko delamo in ljubimo, se prilagodimo in izvršujemo svoje dolžnosti, kakor-nam jih je Bog določil, toda svoje roistne domovine ne moremo nikoli pozabiti in nič na svetu ne more uničiti korenin, s katerimi smo vanjo priraščeni. V Angliji sem tudi dobila povabilo za obisk h knezu in kneginji Plessovi v Nemčiji, kamor sem šla leta 1906. Tja sem odšla, ne da bi prosila strica za dovoljenje, ki mi ga gotovo ne bi bil dal. Potovala sem v družbi svoje sestre Sandre in svoje sestrične, grške prestolonasledniee Zofije. Daisy Plessova je prenesla v svojo novo domovino angleški običaj, sprejemati cele množice gostov. Njena rezidenca je bila vedno polna in vladalo je tedaj tam nenavadno gostoljubje, kakršnega v sedanjih skromnejših časih sploh nikjer ni več. Posebna Daisyna lastnost je bila, da ni bila nikoli točna, kar je povzročalo njenemu prusko točnemu možu večkrat hude preglavice. Bila je tam zbrana takrat tudi družba odličnih jez- decev, med njimi se spominjam zlasti sira Johna Hamiltona. Jahali smo tudi k nemški vojski, ki je bila tedaj na vajah v okolici Breslave. Vaje so se zaključile z veliko parado v mestp. Pri tej paradi smo se vozili v kočiji in oblekla sem si svoje najlepše oblačilo. Pa tudi Daisy in Sandra sta se oblekli tako, da je kneginja dejala, da bomo zasenčile vso veličastje cesarja Viljema in njegovega spremstva. K paradi je prišla tudi cesarica, ki je jezdila v belem kroju s trioglatim klobukom na glavi nekaj korakov za cesarjem na visokem, črnem konju. Zvečer po paradi je bila v hotelu, kjer se je nastanil cesar s spremstvom, zabava. K nam so prišli mnogi znanci, da nas pozdravijo, med njimi prestolonaslednik in njegovi bratje ter princ Max Fiirstenberg, Samo bratranec Viljem nam ni posvetil nobene pozornosti. Moja okolica je to hudo kritizirala, toda mene ni prav nič motilo. V tistem času nisem napravila drugih zanimivih potovanj, ker sem za to dobila le malokdaj dovoljenje. Toda leta 1908. smo le dobili dovoljenje za potovanje v Rusijo k poroki moje sestrične Marije, edine hčerke strica Pavla, ter pozneje leta 1910. v Berlin k proslavi rojstnega dne cesarja Viljema. V Petrogradu smo stanovali pri stricu Vladimirju in teti Miecheni, ki sta po odmiku carja Nikolaja II. in carice v samoto Carskega Sela igrala v prestolnici važno vlogo. Car Nikolaj II. se je le redkokdaj še pokazal v Zimski palači. Živel je v krogu svoje družine popolnoma sam zase in s tem razbil širši rodovinski krog, kar je postalo pozneje zanj tako usodno. V trenutku potrebe ni imel nikogar več na svoji strani. (Dalje sledi.) Naročajte po pošti s pomočjo naših katalogov, ki jih dobite brezplačno Zftht«v§ite nas brtzpl^ni Ustilo* ^ Du* 3S.» |s B 7 Skodelic« W zn ■>rt •'a W Di* 26.----------- B 2 (Umit . ra M vino, v različnih barvah B6 Gamitu- ^ ra *» kom- §; D S Garnitura aa bala kava, >a * oicb B i GarBlmia xa fruo kava, lep« Jckorirann B 3 Garnitura ca voda «H piva, v ur livnih karvah B I Garnitura i S ja na mesec prejema« v upravi ali po poSti 10 din, dostavljen na dora 12 din. Oglasi po ceniku Uredništvo In nprava: Maribor, Kopališko ul. 6. Telelon uredništva In up it. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409. n^sedišža VINO, KRI IN LJUBOSUMNOST Oktobrsko nedeljo lani, ko je zavrel mošt, je prišla v Šalamtmkino krčmo v Št. Lovrencu na Dravskem polju mlada in črna ciganka. V krčmi je bilo precej vaščanov. Ciganka je sedla, pobrenkala po citrah in zapela. Do razprave na sodišču ne bi prišlo, če se ne bi ženi Ivana Kranjca zazdelo, da se moževe oči obračajo za ciganko. Še vse več, mož bi se naj začel celo »dobrikati« ciganki. Tega poštena ženska ni mogla prenesti. Ko so se odpravili vsi malce vinjeni iz krčme z neko družbo, je ostala žena sama od zadaj in se kujala. Tudi besede ni spregovorila. Moževo »dobrikanje« jo je grizlo. Do doma je bilo vse dobro. Ko pa žene dolgo ni hotelo biti v hišo, je Kranjc zdivjal in začel lomiti stole. Služkinja je zbežala, ker je vedela, da bo prišlo do pretepa. Takrat sta stopila v hišo Šte-fančičeva dva brata, ki sta s svojo materjo spremljala Kranjca proti domu in ga začela miriti. Ali zdaj je Kranjc še huje pobesnel. Z odprtim nožem je navalil na Pavla Štefančiča in ga ranil. Pavel pa mu je iztrgal nož iz rok in ga krvavo obdelal; kakih 9 krat ga je zabodel. Pri krvavem delu mu je pomagal tudi brat Franc. Zaradi tega sta prišla tudi oba brata pred sodišče. Ko je njuna mati videla, kaj počenjata, je zbežala iz izbe; tudi na sodišču se je starka odpovedala pričevanju. Kranjc se je izgovarjal, da ni ranil Pavla Štefančiča. Pavel bi si naj razrezal roko, ko je razbijal šipe. Tudi trdi, da ni res, da bi se »dobrikal« kaki ciganki. Razprava je pokazala, da je Franc zakrivil več kakor Pavel ter je zaradi tega obsojen Franc Štefančič na 4 mesece, Pavel pa na 3 mesece strogega zapora; dočim je bilo kazensko postopanje proti j Kranjcu izločeno. X Ligo proti poljubom so nedavno ustanovili na Kitajskem. Člani te lige trdijo, da je poljub »importiran« na Kitajsko in da potemtakem nima ničesar skupnega s kitajskim narodom in njegovimi navadami. Soto/sfvo Mariborski predavatelji na Teznem Niz prosvetnih večerov tezenskega Sokola. Tezensko sokolsko društvo pripravlja za zimsko sezono vrsto prosvetnih večerov, ki bodo pritegnili tudi sokolske prijatelje in tako ustvarili prijetno družabnost na Teznem. Vsak mesec bo tak prosvetni večer s pro&yetno-zabavn m sporedom. Zanimivemu predavanju bodo pridružene razne glasbene, recitacijske in zabavne točke. Prosvetni odsek tezenskega Sokola je že napravil načrt teh večerov in določil teme predavanj ter naprosil predavatelje. Zanimivo je, da bodo predavali odlični mariborski predavatelji. Prof. dr. Dolar bo govoril o Mariboru in severni meji ter orisal vse važnejše dogodke našega obmejnega mesta. Dr. Travner bo predaval o vražah in narodnem blagu. Učitelj Ledinek s Teznega bo obravnaval vzgojno vprašanje. Novinar dr. Vatovec bo govoril o razgledu po svetu z zunanje političnega ozira. Zanimivo bo tudi predavanje no- Več 100. zadovolinili poslušalcev je nabavilo ta io prejšnji mesec pri nas aparat EIia.