GLAS LJUDSTVA Številka 7 Nov nož ostro reže. Tl^ Letnik 47 Cena 10,— šil. (60,— SIT) petek, 17. februar 1995 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Anton Gallob naslednik Tomaža Ogrisa. Dosedanji ravnatelj ljudske šole v Straji vasi Tonči Gallob bo od 1. marca 1995 dalje profesor slovenščine na pedagoški akademiji. To funkcijo je opravljal Tomaž Ogris, dokler ni postal inšpektor za dvojezične ljudske in glavne šole. S 1. 1. 1996 pa bo nasledil dr. Feiniga v funkciji vodje manj-šinskošolskega oddelka. Nemški pregovor Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Odločilen korak k skupnemu Novi NSKS po nedeljskem občnem zboru odprt za vse Slovence - 2 Politika Politika 3 Janko kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Oberwartske posledice „Umor štirih Romov v Ober-wartu in bombni napad v Štinacu sta pretresla temelje 2. avstrijske republike." Take in podobne izjave smo v zadnjih dneh pogostokrat slišali, zlasti še prejšnjo soboto na pogrebu neonacističnih žrtev v Oberwartu. Najvišji predstavniki avstrijske države so krvavi napad na Rome obsodili z vso odločnostjo in poudarili svoje spoštovanje do narodnih manjšin. Njihove izjave niso bile prazno govorjenje, bilo je videti, da so resno zaskrbljeni. Vendar ne samo zaskrbljeni. Opazili smo pri njih tudi zbeganost. Ne morejo si prav razlagati, kje so res dejanski vzroki neonacističnega terorizma, čudijo se, zakaj naenkrat sledijo desnoradikalnim besedam tudi desno-teroristična dejanja, sprašujejo se, kako je danes v Avstriji kaj takega sploh še mogoče. Na žalost pa je le redko kdo izmed njih pripravljen spoznati bistvo problema. Ena teh redkih izjem je 2. predsednik avstrijskega državnega zbora dr. Neisser. Na žalni seji Centra avstrijskih narodnosti je samokritično opozoril na manjšinskopoli-tične zamude avstrijskih oblasti. Podprl je v celoti „Ober-wartsko izjavo" CA N in obljubil, da bo v dunajskem parlamentu „primerno ukrepal. Poleg dr. Neisserja je ob tej priložnosti tudi zvezni predsednik dr. Klestil podkrepil tezo, da je treba omogočiti narodnim manjšinam posebne pravice. Ostali politiki niso bili tako dosledni. Še vedno nočejo razumeti, da je treba iskati globje vzroke neonacističnega nasilja predvsem v uradni politiki sami, njenem permanentnem omalovaževanju fa-šistoidne miselnosti in trajno mačehovskem odnosu do manjšinskih pravic. Naravnost šokantno pa je bilo npr. slišati deželnega glavarja dr. Stixa, ki se je na žalni seji in ob krstah umorjenih Romov z vso resnostjo vprašal: Zakaj ta umor ravno na Gradiščanskem, ko pa je gradiščanski model sožitja vzoren za vso Evropo. Kdor se tako hvali, namesto da bi bil pripravljen samokritično priznati, da je na Gradiščanskem sožitje mirno le tedaj (zato), kadar (ker) narodne skupnosti ne vztrajajo pri svojih upravičenih zahtevah, ta se iz zločina v Oberwartu ni ničesar naučil. In vendar: Kakor so na eni strani romske žrtve nadvse tragične, pa hkrati pomenijo veliko priložnost. Priložnost za Rome, a tudi za vse ostale avstrijske narodne skupnosti — kar se tiče učinkovitejšega reševanja njihovih odprtih vprašanj. Zanimanje in pozornost javnosti, predvsem večjega dela medijev, je za manjšine trenutno veliko. Prav tako njihova simpatija. To pa lahko narodnim skupinam samo koristi. Kajti izkušnje učijo: če mediji ne kažejo zanimanja, so politiki za še tako upravičeno manjšinsko zahtevo gluhi. Srce me boli, ko moram to dejstvo ugotavljati ob umorih štirih Romov. Zato toliko bolj upam, da njihove žrtve niso bile zaman — in da se vsi zavedamo svoje odgovornosti. Romi, umorjeni od neonacistov, so za našo narodno skupnost mučeniki. RUDOLF SARKÖZI, predsednik Kulturnega društva avstrijskih Romov Center avstrijskih narodnosti (CAN) je bil ob tragičnih dogodkih na Gradiščanskem Romom v veliko oporo. To je dokazala tudi žalna seja v Oberwartu, kjer so sprejeli pomembno izjavo v zaščito narodnih manjšin. Piše Janko Kulmesch V Oberwartski izjavi zahtevajo avstrijske manjšine temeljni zakon o narodnih skupinah. Vseboval naj bi vse državne in mednarodne zakone in konvencije glede manjšinske zaščite, hkrati pa dodatna določila, ki naj bi bistveno zboljšala položaj narodnih skupnosti. Poseben pouarek dajejo avtonomiji — v smislu aktualiziranega predloga FUENS z 12. 5. 1994. Nadalje zahtevajo avstrijske narodne skupnosti zajamčene manjšinske mandate v zakonodajnih telesih. CA N zagovarja model, po katerem bi zajamčeni manjšinski poslanec bil izvoljen v deželni zbor na podlagi dveh glasovnic ali pa prednostnega glasu. Prav tako jasno zahteva CA N javnopravno zastopstvo narodnih skupnosti, pri čemer je treba upoštevati specifične pogoje v posameznih zveznih deželah. Zvezna vlada naj zato sklene temeljna določila, ki bi omogočila deželam ustanovitev javnopravnih manjšinskih zastopstev. Posebno pozornost pa posvečajo avstrijske narodne skupnosti v svoji Öberwartski izjavi tudi vprašanju desnega terorizma, ki bi moralo v večji meri zaposlovati tudi mednarodne ustanove. CA N poziva Avstrijo in njene evropske partnerje, da ukrepajo proti desnemu terorizmu načrtno in dosledno. Hkrati zahtevajo moderno evropsko pravno ureditev v zaščito narodnih skupnosti. Neisser. Na žalni seji je — poleg predsednika CA N Karla Smolleja, ki je prebral Ober-wartsko izjavo — spregovorila vrsta najvišjih predstavnikov avstrijske države, Gradiščanske in Južne Tirolske. Predsednik državnega zbora dr. Heinz Fischer k Oberwartski izjavi ni zavzel stališča, je pa to toliko bolj jasno storil 2. predsednik dunajskega parlamenta dr. Heinrich Neisser. Spontano jo je podprl in predlagal nadstrankarsko parlamentarno skupino, ki naj bi izdelala konkreten zakonski predlog. Obljubil Predsednik CAN Karel Smolle prebral Oberwartske izjavo. je, da bo v parlamentu sam sprožil ustrezno pobudo. Solidarnost. Z Romi pa se nista solidarizirala samo CAN in podpredsednik južnotirolske SV P dr. Frasnelli (več o tem v posebnem članku na strani 3), temveč tudi vsa slovenska narodna skupnost na Koroškem. Enotna lista je organizirala prevoz z busom v Oberwart, pogrebnih svečanosti in žalne seje CAN pa so se udeležili v glavnem slovenski občinski odborniki. Mdr. selski podžupan Nanti Olip, predvsem pa tudi Pliberčani in Globašani z mestnim svetnikom Fricem Kumrom-Črčejem na čelu. Pliberčani so z Romi še posebej tesno povezani, saj so jim pred dvema letoma namenili v Vogrčah (na predvečer pred 26. oktobrom) posebno prireditev v znamenju prijateljstva in solidarnosti. Navzoča pa sta bila na žalni seji in pogrebu tudi predsednik sosveta dr. Marjan Sturm in podpredsednik mag. Marjan Pipp. V Oberwartu se je dr. Frasnelli pri Romih javno opravičil za diskriminacijo, ki so jo doživeli s strani Južnih Tirolcev. Sedaj naj ga bi njegova stranka kaznovala. Protest NSKS, EL in CAN Bo Frasnelli zgubil vse funkcije v SVP? Kaj je „corpus delicti“ dr. Fras-nellija? V imenu njegove stranke je spregovoril naslednje besede: „Wir Europäer müssen wissen, daß Rechtsextremismus, Fremdenfeindlichkeit und Rassismus nur gemeinsam erfolgreich bekämpft werden kann. Trotz einiger Vorschläge des europäischen Parlamentes ist von seiten der Regierungen der Mitgliedsländer bisher nicht das Notwendige an Maßnahmen ergriffen worden. Die EU und ihre Mitgliedsländer müssen die europaweite Bekämpfung des Neofaschismus und Nationalismus zu einem zentralen Schwerpunkt der Politik der nächsten Zeit machen. Staat, Gesellschaft, Parteien müssen Minderheiten schützen. Tut dies der Staat? Tut dies mein Vaterland? Tut dies die Internationale Staatengemeinschaft? Was bleibt uns Minderheiten, die wir Frieden wollen, als die Hoffnung, daß am 1. Februar dieses Jahres mit der Unterzeichnung des Rahmenabkommens für den Schutz nationaler Minderheiten am Sitz des Europarates in Straßburg vielleicht ein weiterer wichtiger Schritt getan worden ist. Die Ermordeten von Oberwart sind Mahnung an die Regierungen Frankreichs, Griechenlands, der Türkei und Bulgariens, ihren sinnlosen Widerstand gegen wirksamen internationalen Rechtsschutz von Minderheiten aufzugeben. Kaum eine Volksgruppe — den Toten sind wir’s schuldig, daß wir es offen aussprechen — wurde und wird so stark abgelehnt wie Roma. Jahrhundertealte Vorurteile brechen aufs Neue durch. Vergessen scheint der traurige Höhepunkt des nationalsozialistischen Wahnsinns, die Verfolgung und Vernichtung von über fünfhunderttausend Roma und Sinti. Nun werden Sie aufs neue Opfer von Menschenrechtsverletzungen und mörderischen Aggressionen: sind wir uns unserer Verantwortung für die Situation der Roma bewußt? Diese Frage bleibt! Für eine unentschuldbare Roheit und Entgleisung in Südtirol im Jahre 1993, bitte ich die Internationale Gemeinschaft der Roma um Vergebung.“ NSKS, EL in Center avstrijskih narodnosti so javno protestirali proti odločitvi vodstva SVP in izrazili svojo solidarnost z dr. Frasnellijem. SVP-Vizeobmann si[li vor SeneTÄ ktirc 1993 in' Balk" blirgenlKnAischcn Oben^o^ Antrag von der Name Mz ■ aber schon du? «Mil«» ÄSÄ: slEEE meinschalt e der SalZ| um Öch au« droht. Demnach Was bat t'raJ'LagV Die Antili Oberwart der Obwort darauf be gestern mannstellvertreler wäre also . U11V,„„ APA d'e^n SM Vre OTI. damaligen AU WeU ge- iert und i" di= | so A,z geschickt hat. 'orl verstehen mußte aul was FrasnelU abgespielt habe. m«iler Lan- Diegestr'^wp sollte die dcsleitung derb EraJc Gemüter beigem [assungs-eabMpdJnd Äu- »er Fms- Veil, issfcsrsfcK Der Fras- losen irme;'“ •weieir mtschul-nelh hatjlci^ ^ ^ Worl m- meiut war u ^ er eine '•«ST— beeindnickeri in dieser schriftlich ^'“dsgericht der Sache das Schieo^ l"»em-‘ÄnentkgUefn digt, n°ch hat 1 Dolomiten (Bozen), 14. 2. 1995 Minister Thaler v pogovoru s koroškimi Slovenci: „Dobri odnosi z Avstrijo so za RS strateškega pomena“ Novi zunanji minister R Slovenije Zoran Thaler je koroškim Slovencem dal jasno vedeti, da je glavni interes RS vključitev v EU in da zato za dobre odnose z Avstrijo ni nobene alternative. Je pa tudi poudaril, da je „položaj koroških Slovencev za Slovenijo izjemno pomemben“. Pri tem upa v prvi vrsti na Dunaj, ki je v nasprotju do Celovca „bolj odprt". V vsebinskem oziru vidi največje težišče in možnosti na medijskem področju. Konkretno je omenil vprašanje pretvornikov in obljubil, da se bo „v najkrajšem času sestal z odgovornimi pri RTV Slovenija". Poleg vprašanja medijev je slovenski zunanji minister v svojem pogovoru omenil še avstrijsko državno pogodbo in njen 7. člen, „na katerem bo Šlovenija vztrajala" in to tudi v primeru, da pride do bilateralnega sporazuma med Slovenijo in Avstrijo. Zadevo glede deželnozbor-skega mandata in skupnega zastopstva je ministru Thalerju obrazložil podpredsednik NSKS dr. Pavle Apovnik. Prav tako je poudaril, da bi moralo nujno priti do avstrijsko-slo-venskega sporazuma o kulturnem sodelovanju. Apovnik: „Za nas je tak sporazum pomemben zlasti jz pragmatičnega razloga. Če je kaj v njem zapisano, potem je za to olajšano tudi financiranje." Nadalje je dr. Apovnik seznanil ministra Thalerja o najnovejših napadih FPÖ na Dvojezično TAK zaradi njenih učencev iz Slovenije. Predsednik ZSO dr. Sturm je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi nazadovanja slovenske narodne identitete in jezikovne kompetence, poslovodeči tajnik EL Bernard Sadovnik pa je pohvalil državnega sekretarja dr. Venclja in Rudija Merljaka, ki se „s srcem zavzemata za koroške Slovence". —Kuj— 4 Oberwart v slikah Žalost, solidarnost, vztrajnost.. Društvo Roma prosi vse bralke in bralce NAŠEGA TEDNIKA, da pomagajo s primernim finančnim darom olajšati težave družinam, iz katerih izhajajo žrtve neonacističnega bombnega napada. Pomoč je namenjena predvsem petnajstim mladoletnim otrokom. Hvala za pomoč! Številka konta: 461 560534 pri Bank Austria; BLZ 20151 Pogreb Karla Horvatha (22), Erwina Horvatha (18), Petra Sarközyja (27) in Josefa Simona (40) je bil pretresljiv. Tisoči žalnih gostov, med njimi tudi koroški Slovenci, so jim izkazali zadnjo čast. Vsa Avstrija je lahko videla solze žene, otrok, sorodnikov. In vendar se bodo uresničile besede, ki jih je na žalni seji CAN spregovoril Rudolf Sarközi, predsednik Kulturnega društva Romov; „Ne damo si vzeti zaupanja v demokracijo in vere v mirno sožitje vseh ljudi v državi, katere državljani smo.“ Slike: NT/Fera Glas iz domače vasi FRLOŽEV LUKA Saj pravim, ko bi bil Bog svet tako ustvarjal, kakor avstrijske oblasti iščejo bombovce iz Celovca in Oberwarta pa od drugod, svet še danes ne bi stal. Organizacijsko preoblikovanje Narodnega sveta naj spravi novo življenje med koroške Slovence in Slovenke. Da bi se tudi le-ti odločili za to novo življenje, ne pa spet koj za staro odmiranje! Predsedstvo izrednega občnega zbora Narodnega sveta koroških Slovencev Novi NSKS: Odprt za vse Slovence — od duhovnika pa do socialista „Od Narodnega sveta je preostalo samo še ime, je dejal predsednik dr. Matevž Grilc. Novi NSKS je odprt za vse koroške Slovence — od duhovnika pa do socialista. Zato vabi vse koroške Slovence, da soodločajo v pluralistično sestavljeni organizaciji. Pripravil Janko Kulmesch Novi NSKS ni vezan na nobeno ideološko ali strankarsko politično pripadnost. Odločitev nedeljskega občnega zbora za to je bila jasna — soglasna. Enako tudi glede volilnega sistema: maja in junija bodo imeli vsi koroški Slovenci možnost izvoliti zbor narodnih predstavnikov in predsednika NSKS v obliki tajnih in neposrednih volitev (več o tem na straneh 6/7). Ko smo že pri predsedniku: napoved dr. Matevža Grilca na koncu občnega zbora, da na naslednjih volitvah zanesljivo ne bo kandidiral za predsedniško mesto, je v javnosti vzbudila veliko presenečenje in ugibanj. Vprašujejo se, kaj je dolgoletnega predsednika NSKS privedlo do te odločitve. Grilc je to zadevo razčistil že na občnem zboru samem in dan pozneje na tiskovni konferenci. Njegova utemeljitev se glasi: „Meni gre resnično za skupno organizacijo in ne za neki boj za oblast. Zato sem se tudi odločil, da ne bom kandidiral za predsednika.“ Sicer pa je soglasna odločitev nedeljskega občnega zbora odločilen korak k skupnemu zastopstvu. Pravila novega NSKS se glede namena in usmerjenosti članstva ne razlikujejo od pravil ZSO. Obe organizaciji vidita svoj namen v zastopstvu koroških Slovencev in njihovih pravic na političnem, kulturnem in gospodarskem področju — obe organizaciji gradita svoje članstvo na pluralizmu. „Novi NSKS je odprt za vse koroške Slovence, od duhovnika pa do socialista. Merodajno je edinole zavzemanje za narodne interese in za ohranjevanje narodne identitete,“ tako dr. Grilc. Zato je občni zbor v resoluciji ponovno pozval ZSO, da „preveri svoje stališče in izrabi ponudbo NSKS za sooblikovanje skupnega zastopstva koroških Slovencev — in da se vključi v široko gibanje za uveljavitev demokratičnih načel v manjšini sami“. Občni zborse je v minuti molka spomnil tudi romskih žrtev in v posebni resoluciji poudaril solidarnost in podporo Romom. Prav tako se je v posebni resoluciji spomnil 50-let-nice konca 2. svetovne vojne in 40-letnice podpisa ADR Izrazil je svoje spoštovanje vsem žrtvam nacifašizma, ki so bili pregnani ali so padli v uporniškem gibanju. (Glej tudi strani 6/7) REKLI SO: „Kako težko je sodelovati z nekom, kateremu rečemo subjekt, subjekta pa ni. To je tako, kakor da bi vsi v dvorani hkrati govorili, a ne veš, koga bi poslušal. Čestitam Narodnem svetu, da je krenil na to pot in mu želim obilo sreče. Pozdravljam, da se je odrekel ideološki ožini in da je zanj merodajno slovenstvo. Pozivam Zvezo slovenskih organizacij, da pomaga ustvariti demokratično, pluralistično predstavništvo. To je dobro tudi za Slovenijo." DR. PETER VENCELJ, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu „Izredni občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev je sklenil to, kar so leta 1989 zahtevali že slovenski občinski odborniki. To pomeni nov začetek. Pozivam Zvezo slovenskih organizacij, da se zaveda: merodajna je narodna identiteta!“ ANDREJ WAKOUNIG, predsednik Enotne liste „Koroške Slovence je bremenil ideološko motivirani konflikt, ker smo v 1. republiki izključevali ljudi levoliberalnega mišljenja. Današnji občni zbor NSKS pomeni pozitiven korak naprej, ker se je odločil za odprtost in pluralizem. V perspektivi bo omogočil eno organizacijo.“ DR. MARJAN STURM, predsednik Zveze slovenskih organizacij „Prišel sem na občni zbor, da vidim, kako pripravljate demokratizacijo na Koroškem. Tudi mi v Italiji razmišljamo o skupni organizaciji.“ DR. KARLO DEVETAK, podpredsednik SKGZ (Trst) med ljudstvo!" „Jamranje ni na mestu, temveč je potrebno razmišljati, kako narediti bolje. Uspeli bomo, če bomo znali ljudi motivirati. Vsi sedimo v skupnem čolnu — zato morajo pomagati v centrali vse pisarne. Treba je iti ven EK. SV. FRIC KUMER Kaj hoče Narodni svet? Težišča delovanja Narodnega sveta, ki jih je izdelal podpredsednik dr. Pavle Apovnik, Sprememba organizacijskih struktur Narodnega sveta koroških Slovencev bi ostala brez trajnega učinka, če ne bi hkrati tudi vsebinsko ojačili in poglobili našo dejavnost. Cilj naših integracijskih prizadevanj mora biti uveljavljanje interesov celotne narodne skupnosti. V tem smislu moramo utrjevati in izgrajevati mehanizme sodelovanja narodneskupnostivšolskih svetih, v posvetovalnih g remijih za pospeševanje kulture in izobraževanja odraslih in nadaljevati konstruktivno delo v Sosvetu pri Uradu zveznega kanclerja. Prednostni cilj prizadevanj Narodnega sveta in drugih organizacij koroških Slovencev, zlasti Enotne liste, ostane ureditev zastopstva koroških Slovencev v deželnem zboru. Spodbujati moramo doslednejše uveljavljanje narodnostnih, zlasti jezikovnih pravic narodne skupnosti v celoti kakor tudi po- Zbor narodnih predstavnikov, ki bo štel 60 članov, je najvišji organ novega NSKS. Izvolil se bo v dveh krogih. Kako bodo potekale volitve prvega kroga? Volilni red za novi NSKS predvideva 20 volilnih okrožij. Vsako volilno okrožje ima določeno število kandidatskih mest; volilno okrožje Pliberk-Suha npr. 22 (glej zemljevid volilnih sameznikov. Pri tem mora biti Narodni svet iniciativen, posameznikom pa mora nuditi vsestransko pomoč. Posebno skrb moramo posvetiti slovenskemu jeziku, učenju slovenščine in odpravi jezikovnih deficitov. V ta namen bo moral Narodni svet dejavno podpirati prizadevanja organizacij, društev in posameznikov, ki delujejo na tem področju. Pri skrbi za ohranitev in razvoj slovenskega jezika na Koroškem imajo posebno odgovornost časopisi, radio in televizija. Nadaljevati moramo prizadevanja za razširitev slovenskega radijskega in televizijskega programa v ORF-g, hkrati pa tudi biti vključeni v procesu nastajanja privatnih radijskih in televizijskih ustanov. Za ohranitev in razvoj slovenskega jezika na Koroškem je posebnega pomena tudi možnost sprejema televizijskih oddaj iz Slovenije, zato moramo nadaljevati prizadevanja za končno okrožij). Kdo bo zasedel kandidatsko mesto v posameznem volilnem okolišu, odločajo izključno volile! iz okoliša v 1. volilnem krogu. Volilec uresničitev te zahteve. Narodni svet je že doslej opravil pomembno delo kot član Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti in se v sodelovanju s to važno organizacijo narodnih manjšin zavzema za učinkovitješo zaščito manjšinskih narodnih skupnosti z mednarodnimi konvencijami. Da bomo pri tem dosegli boljše rezultate, je potrebna solidarnost vseh narodnih skupnosti in uskladitev njihovih želja in zahtev. Da sodi še tesnejša povezava s slovensko narodno skupnostjo na avstrijskem Štajerskem, v Italiji in na Madžarskem med teži-ščne naloge Narodnega sveta, je samo po sebi razumljivo. Enako velja seveda tudi za povezanost s Hrvati, Madžari, Čehi, Slovaki, Romi in Sinti v Avstriji. Romom izrekamo ob nepopisno gnusnem terorističnem napadu preteklo nedeljo naše globoko sočutje ob smrti štirih rojakov torej lahko predlaga toliko kandidatov, kolikor je predvidenih kandidatskih mest v njegovem volilnem okolišu. Kot potrjeni veljajo tisti kan- in našo solidarnost v njihovi borbi za osnovne manjšinske pravice. Koroški Slovenci smo z velikim zadoščenjem spremljali osamosvojitev Slovenije in povezovali s tem zgodovinskim dogodkom tudi pričakovanje, da bo imel pozitivne učinke tudi za nas. Zdaj, ko se je polegla prva evforija, izražamo željo, da bi suverena slovenska država izoblikovala državniški odnos do Slovencev, ki kot manjšinske narodne skupnosti živijo v Avstriji, Italiji in na Madžarskem in nam pomagala ohraniti slovensko kulturo in slovenski jezik v specifičnih pogojih. Naš odnos do nemško govoreče večine v deželi se naj ocenjuje po dejanjih in ne z modnim negativnim etiketiranjem (usmerjenost v izolacijo, segregacijo ipd.) Narodni svet je dal odločilni impulz za nov dialog na najvišji ravni s tem, da se je didati/tke, ki so dosegli največ glasov (v Pliberku npr. prvih 22) in so kandidaturo tudi sprejeli. Potrjeni kandidat z najvišjim številom glasov je Volitve novega Narodnega sveta Informacije, pojasnila, termini Osrednja volilna komisija (11 članov) Predsedstvo^ (11 članov) Tajništvo T I Zbor narodnih predstavnikov (60 članov) i Finančni Kontrolni j odbor odbor sodišče 20 občinskih odborov 1 T 20 občinskih volilnih komisij Število kandidatnih mest za posamezne volilne okoliše je vpisano meje volilnih okolišev meje občin Skupno število kandidatnih mest za volitve v zbor narodnih predstavnikov: 180 Organizacijska zgradba (leva grafika) novega NSKS: kot je iz prikaza razvidno, bodo v prihodnje delovali — poleg zbora narodnih predstavnikov, osrednje in občinskih volilnih komisij — tudi občinski odbori NSKS. Njihova območja delovanja se ujemajo z volilnimi okoliši. Volilni okoliši (gornja grafika) so začrtani s krepko linijo. Številke v okoliših predstavljajo število delegatskih mest, ki so določena za posamezne okoliše. Podpredsednik NSKS dr. Pavel Apovnik je poleg podpredsednika mag. Marjana Pippa in osrednjega tajnika Franca Wedeniga bistveno sodeloval pri pripravi izrednega občnega zbora. odločil za formiranje Sosveta pri Uradu zveznega kanclerja, Narodni svet je in bo vedno dosledno podpiral samostojne liste za občinske volitve, na katerih kandidirajo koroški Slovenci in Slovenke, ki v občinskih svetih že desetletja dokazujejo, da je vključevanje narodne skupnosti v večinske strukture možno in pod pogojem, da nastopamo kot organizirana skupnost, tudi smiselno in učinkovito. Katoliški avtomatično izvoljen v zbor narodnih predstavnikov. Med ostalimi kandidati (vseh jih je 160) pa se izbira v 2. volilnem krogu. Kako bodo potekale volitve v 2. volilnem krogu? Od 160 kandidatov iz 1. volilnega kroga se izvoli 40 v zbore narodnih predstavnikov (20 namreč jih je bilo izvoljenih že v 1. volilnem krogu). V 2. volilnem krogu lahko vsi koroški Slovenci izbirajo med kandidati s celotnega volilnega področja (npr. voli-lec iz Pliberškega okoliša voli lahko tudi kandidata iz kakega rožanskega ali ziljskega okoliša). Koliko od teh 160 kandidatov lahko nakriža v 2. volilnem krogu? Največ 40. Kako se voli predsednik novega NSKS? Kandidati za predsednika morajo svojo kandidaturo pri osrednji volilni komisiji v Celovcu najaviti. Za to morajo predložiti najmanj 50 podpornih 'zjav. Tudi volitve predsednika so že v 1. volilnem krogu. Če kandidira za Predsednika več kandidatov in v 1. volilnem krogu nihče od njih ne dobi sbsolutne večine (to je nad 50 % oddanih veljavnih glasov), se o predsedniku odloča v 2. volilnem krogu. V 2. volilnem krogu lahko kandidirata Samo tista dva kandidata, ki sta v 1. volilnem krogu dobila največ glasov. dom prosvete v Tinjah, ki ga je Narodni svet vedno podprl in ga bo tudi v bodoče, je postal hiša dialoga med manjšino in večino na Koroškem, ko tukaj še nihče ni poznal „multikulturalnosti“, „interetničnosti" in podobnih modnih in zavajajočih etiket. Narodni svet je odprt za dialog in sodelovanje z večinskim narodom, je za integracijo, če jo moremo sooblikovati in sousmerjati kot organizirana skupnost. Kdo sme voliti (aktivna volilna pravica)? Vsi avstrijski državljani slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki do 31.12. 1995 izpolnijo 15. leto. Ti morajo pred najmanj enim članom volilnih komisij izjaviti, da se hočejo udeležiti volitev, in biti sprejeti v volilni imenik. Volilne imenike vodijo posamezen občinske volilne komisije. Kaj, če hoče nasprotnik koroških Slovencev priti v volilni imenik? Občinske volilne komisije imajo možnost, da odklonijo vpis v volilni imenik. Če pa nekdo misli, da je bil po krivičnem odklonjen, se lahko priloži pri osrednji volilni komisiji v Celovcu. Kdo lahko kandidira (ima pasivno volilno pravico) za zbor narodnih predstavnikov? Vsakdo, ki ima tudi aktivno volilno pravico. Morajo pa tudi podpisati izjavo, v kateri se priznavajo brez pridržkov k slovenski narodni skupnosti in so voljni izpolnjevati naloge in dolžnosti narodnih predstavnikov. Kdaj bodo volitve? Kako izgleda z ostalimi volilnimi termini? 1. krog bo meseca maja, 2. krog meseca junija. Natančni volilni koledar bo določila in objavila osrednja volilna komisija, ki bo prvič zasedala najkasneje 3. marca 1995. Dr. Matevž Grilc na občnem zboru: Zakaj se NSKS tako vneto zavzema za skupno zastopstvo? Izhajamo iz načela, da je narodna identiteta vrednota. V tem dejstvu seveda ni možen kompromis s tistimi, ki odklanjajo narodno identiteto in so mnenja, da se koroški Slovenci razlikujemo od nemško govorečih Korošcev le še potem, da obvladamo pač dva jezika. Kdor zreducira narodnostno problematiko zgolj na jezikovno vprašanje, to se pravi na vprašanje komunikacije v neki regiji, ta seveda zavestno jemlje v zakup, da bo tisti jezik v regiji, ki ga govori manj ljudi in ki ima manjšo mednarodno pomembnost, izumrl. Multikulturalnost je problem nemško govoreče večine. Kako resno jemljejo prav največji zagovorniki multikulturalnosti med nemško govorečo večino ta pojem, pa vidim v tem, da se je le redkokateri posameznik od tistih, ki najbolj kričijo, naučili tudi slovenščine. O prostite mi izraz, ampak najbolj bedast argument proti skupnemu zastopstvu je govoričenje o pluralizmu. Jasno je, da smo koroški Slovenci različno ideološko ali tudi strankarskopolitično usmerjeni, saj smo odraz avstrijske družbe. Prav tako jasno pa je, da imamo koroški Slovenci kot pripadniki narodne skupnosti skupne interese, ki niso odvisni od ideologije ali od strankarsko-politične pripadnosti. Kdor tega ne razume, nikoli ni razumel načela o demokraciji. V avstrijskem parlamentu, v koroškem deželnem zboru sedijo pripadniki različnih strank, in kljub temu skupno zastopajo Avstrijo, če gre za vseavstrijske interese, skupno zastopajo Koroško, če gre za vsekoroške interese. Mi pa moramo skupno zastopati slovensko narodno skupnost na Koroškem, če gre za interese koroških Slovencev. Posebno se čudim prav nekaterim predstavnikom ZSO, ki že desetletja poudarjajo nadstrankarsko, češ da zastopa od duhovnika pa do komunista vse koroške Slovence. Danes pa, ko slovenski narod to želi, tega naenkrat noče več. Tudi v Sloveniji imam včasih vtis, da ni prav nič interesa na močni skupni organizaciji. V Sloveniji nekateri razmišljajo takole: Slovenija ima težave s Hrvaško in z Italijo, nikakršnih težav pa noče z Avstrijo. Če bi slovenska narodna skupnost imela eno samo močno organizacijo, bi seveda ponovno in na novo formulirala zahteve nasproti avstrijskim oblastem. V tem trenutku se bi Slovenija morala odločiti ali za koroške Slovence in proti Avstriji ali za Avstrijo in proti koroškim Slovencem. Če pa je narodna skupnost razdvojena, se ji te dileme ni treba bati. O e se je na Koroškem vzdušje res tako zelo zboljšalo, potem morajo to dokazati konkretna dejanja. Že leta se koroški Slovenci borimo za zajamčeno zastopstvo v koroškem deželnem zboru, za nekaj, kar velja v vrsti evropskih držav, vendar brez vidnega uspeha. Prav ob 75-letnici plebiscita bi Koroška lahko dokazala, da ji gre res za izboljšanje odnosov do slovenske narodne skupnosti in bi stranke spremenile volilni red tako, da bi koroškim Slovencem bil zajamčen vsaj en zastopnik v deželnem zboru. Pri tem nas ne morejo zavračati s formalizmom. Element manjšinske politike mora namreč biti, da imajo pripadniki manjšine prednosti nasproti večinskemu narodu, če je njihova enakopravnost resno mišljena. Zvezni predsednik dr. Klestil je na včerajšnjem pogrebu poudaril to tezo, ki bi jo zakonodajalec z ustreznim ustavnim zakonom moral hitro uresničiti prav v vprašanju zajamčenega mandata. Iz „Oberwartske izjave" pa razberemo, da to ni le zahteva koroških Slovencev, ampak vseh avstrijskih narodnosti. Zato upravičeno pričakujemo, da pride v najkrajšem času do za koroške Slovence sprejemljive rešitve glede zastopnika v deželnem zboru. 8 Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO Prof. Brežjak slavil s prijatelji 70. rojstni dan Ob začetku leta je prof. mag. Franc Brežjak slavil svoj 70. rojstni dan v krogu sorodnikov na svojem domu na Blaznici. V soboto, 11. februarja, pa je svoje najožje prijatelje, ki večinoma prihajajo iz Roža, povabil na slavje k Miklavžu v Bilčovs. V prijetnem ozračju so jubilantovi prijatelji obujali spomine. Brežjakov „stari prijatelj“ Tevž Wieser je hkrati z resnimi in humornimi besedami orisal pot podjunskega kmečkega fanta od gimnazijskih let do abiturientske-ga tečaja na celovški trgovski akademiji, ki ga je uspešno vodil in tako pripravil pot drugi javni srednji šoli koroških Slovencev. Posebno izpostavil je Brežjakovo odlično gospodarjenje pri celovški Posojilnici, ki je pod njegovim vodstvom razcvetela. Prof. Brežjaku sta čestitala tudi bivši bilčovški župan Hanzi Ogris in komercialni svetnik Franc Gasser. Kom. sv. Gasser se je prijatelju Francu Brežjaku med drugim zahvalil za strokovno pomoč in za nasvete pri ustanovitvi in obratovanju firme. Slavje je kajpada trajalo do jutranjih ur, saj je jubilant poskrbel za bilčovške specialitete. Pred nedavnim je obhajala rojstni dan Travdi Kowatsch iz Kazaz. Iskreno čestitamo ter vse najboljše tudi v prihodnje! Na Reki pri Št. Jakobu slavi osebni praznik Hanzi Sereinig. Člani društva upokojencev Št. Jakob slavljencu iskreno čestitajo ter želijo obilo Božjega blagoslova, predvsem pa trdnega zdravja. Prisrčnim čestitkam društva upokojencev Št. Jakob se pridružuje uredništvo NT. Okrogji rojstni dan je obhajala Jožica Stornik iz Lobnika pri Železni Kapli. Ob tem jubilejnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem zdravja in tihe osebne sreče! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači! Na Metlovi je slavila rojstni dan Doroteja Komar. Pevci cerkvenega zbora iz Kazaz, župnik Zer-goji ter zborovodja Mucher slavljenki iskreno čestitajo ter kličejo na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Naslednje voščilo je namenjeno Herbertu Boinigu iz Vidre vasi, ki obhaja rojstni dan. Vse najboljše in da bi se mu izpolnile vse skrite želje! 30. pomlad slavi Zdravko Smrtnik iz Dvora pri Šmihelu. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem osebnega zadovoljstva! Čestikam Našega tednika se pridružujejo vsi domači! V domu Caritas v Železni Kapli slavi 85. rojstni dan in god Foltej Miklau. Za ta visoki dvojni praznik prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga^ zdrava in milosti polna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo znanci iz Lepene in Železne Kaple. Na Brodu pri Ledincah je slavila 70-letnico življenja Rozalija Zeichen. Vse najboljše, zdravja in tihe osebne sreče ji ob tej priložnosti želijo vsi domači ter uredništvo Našega tednika! Danes obhaja 40-letnico poslovodja Posojilnice-Bank Pliberk Joško Nachbar iz Vidre vasi pri Pliberku. Slavljencu iskreno čestitamo, želimo obilo poklicnega uspeha ter mnogo zadovoljstva in sreče v krogu najdražjih! V Selah praznuje te dni rojstni dan Veronika Dovjak. Želimo vse najboljše, mnogo osebne sreče ter dobrega počutja v krogu domačih. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vse kolegice in kolegi Mohorjeve, ki kličejo Veroniki same sončne dni! Na Selah ob Klopinjskem jezeru praznuje okroglo obletnico življenja dolgoletna_ cerkvena pevka Fini Kapus. Člani domačega cerkvenega zbora prisrčno čestitajo ter se ji ob tej priložnosti zahvaljujejo za dologoletno zvesto sodelovanje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Rojstni dan je obhajala tudi Milka Kolenik iz Čirkovč pri Pliberku. Vse najboljše in še na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta! 60. rojstni dan_ in god obhaja Juli Lapusch iz Št. Janža. Za ta lepi življenjski jubilej prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! V Selah obhajata osebni praznik Hanzi Mak, po domače Jagr z Borovnice in Joža Oraže s Ko- Osebni praznik Ingrid Zablatnik Te dni je obhajala 40. življenjski jubilej prizadevna občinska odbornica Enotne liste Bilčovs Ingrid Zablatnik. Prihaja iz Gornje Avstrije in je zato tem bolj presenetljivo njeno aktivno zavzemanje za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Solidarnost zanjo ni le fraza — v slovensko narodno skupnost se je dobro vžive- la, ker je bilo zanjo od vsega začetka jasno, da se nauči jezik, ki ga govorijo ljudje v njeni okolici. S trezno in stvarno argumentacijo v številnih razpravah ji je uspelo pridobiti ugled in spoštovanje občanov, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Občinski odbornici želimo ob okroglem življenjskem prazniku vse najboljše, predvsem pa še mnogo elana pri njenem vsestranskem delu. ta. Obema ob njunih osebnih praznikih iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Mileni Gröblacher iz Škocijana, Margareti Hobel iz Spodnjih Vinar in Matildi Gregorič iz Podjune pri Globasnici. Vsi člani društva upokojencev Podjuna želijo slavljenkam vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebne sreče. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Kršni vasi pri Št. Lipšu je pred nedavnim obhajal 72. rojstni dan Hanzej Setz. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Naslednje voščilo je namenjeno Kovarjevi Mojci iz Beljaka, ki obhaja rojstni dan. Iskreno čestitamo in vse najboljše! V Vogrčah slavi 85. rojstni dan dolgoletna farovška gospodinja Julijana David. Za ta visoki osebni praznik ji vsi farani prisrčno čestitajo ter želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam se pridružujeta župnik Vinko Zaletel in uredništvo Našega tednika! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Feliksu Buchwaldu iz Nonče vasi, Mariji Gradišnik iz Rinkol, Antoniji Krištof iz Doljne vasi, Albinu Tomiču iz Šmihela in Matildi Lut-nik z Blata pri Pliberku. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo ter kličejo še na mnpga zdrava in milosti polna leta! Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Tilka Gregorič iz Podjune pri Globasnici je te dni obhajala 68. rojstni dan. Želimo obilo zdravja in osebnega zadovoljstva! Te dni obhaja 50-letnico gospa Erika Muri s Čezave. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam NT se pridružujejo tudi Gorjanci in EL Kotmara vas. Čestitamo Kristlnu Lajčahar- ju, pd. kotmirškemu Marinjaku, za 73-letnico in Jozanu Kaiserju iz Šentkandolfa za 72-letnico. Oba slavljenca naj obhajata rojstni dan zdrava, dobre volje in zadovoljna. Mi jima tudi želimo vse najboljše. Dr. Franc Wutti, Borovlje DOPUST od 20. 2.-26. 2. 1995 9 Rož — Podjuna — Zilja Gradbeni veleprojekt v centru Železne Kaple Privatnik gradi v Železni Kapli neposredno pred občinskim uradom veliko stavbo, v kateri bodo nastala stanovanja, kavarna in trgovine. Pa tudi pošta naj bi tu našla nove poslovne prostore. Projekta se je lotil privatnik, namreč gradbeni mojster inž. Kurt Schubel, ki investira v ta projekt okrog 25 mio. šilingov. Na tlorisu 600 kvadratnih metrov bo v treh etažah na voljo 2.400 kvadratnih metrov zazidane površine. V načrtu je 18 stanovanj (stanovanjska površina med 35 in 80 kvadratnih metrov), ki jih bo možno dobiti tako v najem kakor tudi kot lastniško stanovanje. V pritličju nove zgradbe naj bi dobila poleg kavarne in trgovin tudi pošta svoje nove prostore za poslovanje. Realizacija projekta bo prav gotovo pozitivno učinkovala na poživitev centra, ki bo s tem postal še bolj privlačen. Gradbeni mojster Schubel se je medtem že lotil gradnje in klet je medtem dokončana. Gradbena dela naj bi bila zaključena še letos, ključe za stanovanja pa želi predati najkasneje decembra tega leta. Občina se lahko veseli, ker bo tako problem glede stanovanj v Železni Kapli nekoliko omiljen. KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS) vabi na praktični tečaj OBREZOVANJE SADNIH DREVES (obrezovanje = osnova pridelka in kakovosti sadja) Vsebina tečaja: I. Teorija: • zakaj sploh obrezujemo • obrezovanje mladih dreves (vzgojne oblike) • obrezovanje rodnih dreves (zamenjava starega in zverižnega rodnega lesa z mladim) • obrezovanje starih dreves (pomlaje- vanje, znižanje krošenj) • čas obrezovanja različnih vrst sadnih dreves II. Praksa - obrezovanje v sadovanjaku: sobota, 18. februar: 1. Št. Jakob v Rožu; teorija: regionalni center Št. Jakob; praksa: pri družini Franc Janežič Čas: 9.00-12.00 h 2. Bilčovs/Želuče; teorija: gostilna Ogris (pri „Miklavžu“); Praksa: pri družini Weber, Želuče Čas: 14. -17. h sobota, 25. februar: 1. Sele-Fara; teorija: kulturni dom, Sele; praksa: pri družini Pepe O raže; Čas: 9.00-12.00 h 2. Železna Kapla; teorija in praksa pri družini Dolinšek, Plaznica; Čas: 14.00-17.00 h Referent: Dl Ernst DRAGASCHNIG, Kostanje Prireditve podpira Posojilnica-Bank/ Zadruga-market Kmetje podpirajo mladinsko delo Tradicionalni Kmečki ples SJK v Vogrčah zelo dobro obiskan. Obisk učiteljic iz Argentine in Avstralije na Koroškem Na vabilo Krščanske kulturne zveze so se v četrtek, 9. februarja, mudile v okviru izobraževalnega seminarja učiteljice iz Argentine in Avstralije na delovnem obisku na Koroškem. Ogledale so si, kako poteka pouk na naših šolah. Obiskale so Mohorjevo ljudsko šolo in otroški vrtec „Naš otrok“, nato so si ogledale lutkovno predstavo „Jajce“. Kratek vpogled v koroško kulturno, politično in splošno situacijo je nudil Mirko Bogataj, vodja slovenskega oddelka pri ORF. Po ogledu Vetrinjskega polja in Gospe Svete je sledilo srečanje z domačimi pedagogi v Mladinskem centru na Rebrci. Dr. Miha Vrbinc je seznanil učiteljice z novimi učbeniki, Franc Kukoviča pa je v imenu Pedagoškega združenja podaril precejšnje število knjig, s katerimi so imele učiteljice posebno veselje. Pretekli konec tedna se je pri Florijanu v Vogrčah ponovno zbrala velika druščina, da z okoliškimi in drugimi kmeti preživi zabavne urice ob glažkih žlahtne in tudi manj žlahtne kapljice na tradicionalnem Kmečkem plesu Skupnosti juž-nokoroških kmetov. Med direndajem na plesišču, ob mizah in šanku so gosti vsrkavali še ape-titni vonj svežih kmečkih izdelkov, ki jih je bilo mogoče dobiti s srečo pri srečolovu. Kmetje zares znajo privabiti goste iz vseh poklicnih vej. Tudi duhovščina je rad viden gost na vseh mogočih in nemogočih veselicah. Baje se spoznajo na vino in so včasih pripravljeni dati to in ono priporočilo. Na sliki Fric Kumer-Črčej, pliberški župnik Ivan Olip, kazaški Florijan Zer-goj in Hanzi Mikel. Da se ne pozabi: veselica je seveda trajala do prvega mukanja in cviljenja v bližnjih hlevih, pač malo čez polnoč. Zadnji kmet na veselici je bil . . .Uredniška tajnost! Šel pa je ob . . . Uredništvo se oprošča, ker kmetu noče škoditi. P.S.: Del dobička (5000,- šil.) od srečolova je SJK predala predsedniku Katoliškega kulturnega društva Vogrče Pepeju Polesnigu za mladinsko delo. 10 Reportaža Kmetijstvo 11 EU in Ml Serija NAŠEGA TEDNIKA Zakon o prometnem davku je temeljni zakon, v prvi vrsti za „tu-zemstvo" in „tretjo deželo“, in že vsebuje dokončno pravo EU na tem področju. S pristopom Avstrije k EU se j je pojmovanje ozemlja spremeni-' lo. Do sedaj smo poznali tu-zemstvo in inozemstvo. Odslej pa razlikujemo med tuzemstvom, ostalim skupnim ozemljem in tretjo deželo (npr. Slovenija). Ta opredelitev je pomembna za carinjenje in obdavčenje. Prometni davek znotraj EU Tako imenovano UID-številko (Umsatzsteuer-Identifikationsnummer) potrebuje vsak podjetnik, ki se udeleži notranje trgovine, da poslovnemu partnerju dokaže svoj status podjetnika (UID številko dobijo podjetniki pri pristojnem finančnem uradu). Na tej osnovi se nakup proizvodov | obdavči po pravilih prometnega davka na notranjem trgu EU. Da finančni urad lahko neobdavčene uvoze in izvoze korektno obdeluje, mora vsak podjetnik četrtletno oddati pri pristojnem finančnem uradu seznam vseh zunanjetrgovinskih poslov. V seznamu je treba navesti vse poslovne partnerje, njih UID številko in promet. Inštitut za pospeševanje gospodarstva WIFI pri avstrijski gospodarski zbornici nudi podjetnikom brezplačno svetovanje v zadevah novega prometnega davka. Strokovnjak pride na željo do štiri ure v vaše podjetje. Točnejše informacije dobite pri: WIFI Österreich, Wiedner Hauptstraße 63, 1045 Dunaj, dipl. inž. Helmut Buxbaum, tel. 92/ 501 05-3056; fax: 92/ 502 06-241 Seveda pa se lahko obrnete tudi na tajništvo Slovenske gospodarske zveze (Jozej Pi-cej), ki vam lahko posreduje ustrezne informacije in podlage, (tel. 0463/5088 02). V vseh vprašanjih prometnega davka pa se lahko obrnete tudi na deželno finančno direkcijo v Celovcu pod tel. številko 0463/539-20802 (mag. Peter Waldhauser). Mirko Hudi se že dolga leta ukvarja s tehniko in elektroniko Po bombnih atentatih so zato kriminalisti postali pozorni tudi na njegovo delo. Pri hišni preiskavi je Mirko Hudi opazil, da so kriminalisti nesposobni in delajo površno. „Varnostne oblasti so nesposobne in delajo površno“ Pogovarjala se je Heidi Stingler Naš tednik: Širši javnosti je znano, da se že dolga leta temeljito ukvarjaš s tehniko in elektroniko. Po bombnem atentatu pred Rennerjevo šolo si zato imel hišno preiskavo. Mirko Hudi: Nekaj tednov po bombnem atentatu v Celovcu je kriminalna policija pri meni doma preiskala hišo, in to brez vsakega pismenega naloga za preiskavo. Prišlo je 10 kriminalistov in dva žandarja, preiskava pa je trajala deset ur. Ko sem opazoval njihovo delo, sem takoj videl, da med njimi ni strokovnjaka. Niso razumeli ničesar. Vrhu tega so delali tudi zelo površno. Niti mojega imena niso napisali korektno in so iz Gott-frieda naredili Siegfrieda — verjetno so mislili na „Sieg heil“. Nekaj stvari iz moje delavnice so vzeli s sabo, in čeprav je raziskava medtem že zaključena in je tudi že napisano poročilo, mi policija mojih stvari do danes ni vrnila. Vprašujem se, zakaj si policija jemlje pravico razpolagati z mojimi stvarmi, in še huje, kdo danes morda uporablja moje ideje. Zakaj, misliš, so raziskave varnostnih oblasti bile do danes neuspešne in ni uspelo priti storilcem na sled? Kot rečeno, je to po eni strani nesposobnost in površnost tako imenovanih strokovnjakov. Drugi vzrok vidim v tem, da so bila vprašanja ministrstva zastavljena javnosti tako, da storilcem seveda ni možno priti na sled. Na primer samo to, da so spraševali po črni kovinski plošči, material pa niti ni bil opisan. Je bila plošča lakirana s čopičem (s kakšnim lakom), je bil na plošči črn spray ali lak? Tako kot so bila vprašanja postavljena, so bila nepomembna. Delo je bilo torej površno in zato ni uspelo ničesar najti in je vprašanje, ali imamo opravka z nesposobnimi kriminalisti ali se to dela načrtno. Vsiljuje se vprašanje, ali je policija sploh zainteresirana, da javnost pomaga pri tem, da se storilcu pride na sled. Največji problem pa je gotovo v tem, da v prvih urah po atentatu ni prišlo do raziskav in so tako storilci imeli dovolj časa, da izginejo. Zgleda, da tudi to ni bilo slučajno . . . Edino pomembno vprašanje prebivalstvu je bilo to, kdo se ukvarja s takimi izrazi. Gre namreč za besedni zaklad, ki ga v povojnem času ni bilo. Ta točka je bila v redu. Misliš, da je prebivalstvo pripravljeno pomagati najti storilce? Dvomim. Bombni atentat na Rome je bil po mišljenju večine naperjen itak samo proti „ciganom", ki menda kradejo, se potepajo okoli, itd. In tudi ne dvomim o tem, da je pri policiji marsikdo, ki nima prevelikega interesa, da se storilcu pride na sled. Pri nekaterih imam celo občutek, da bi najraje ploskali, če pride do takega atentata. Torej so varnostne oblasti na desnem očesu slepe? Za vse tega ne bi trdil. Že samo 1 % pa zadostuje, da se podpira in omogoča delo nemško-nacionalnih sil. So si bombe v Celovcu in na Gradiščanskem po sistemu podobne? Da prihajajo storilci iz istih krogov, je zame jasno. Bomba pred Rennerjevo šolo je bila po tehniki še dosti bolj primitivna kakor na Gradiščanskem. Vgrajeni so bili drugi deli, sistem konstrukcije oz. princip pa je bil isti. Koliko znanja je potrebno, da kdo lahko zgradi tako bombo in Vsiljuje s>rašanje, ali je policija sploh zaesirana, da javnost pomaga em, da se storilcu pride na1- MIRKO HUDL je to tehnično mojstrska konstrukcija? Potrebnega jezelo veliko strokovnega znanja in je zame jasno, da je za tem cela skupina ljudi in ne posameznik. Bomba na Gradiščanskem je bila zgrajena po senzorskem sistemu. Ce torej poteče določen čas, lahko zadostuje dotik, da ta eksplodira. Torej je to bil popolnoma elektronski sistem, ki je do zadnjega izpiljen in je to bilo delo specialista. Bomba v Celovcu je bila zgrajena sicer po istem sistemu (z budilko), vendar še vse bolj primitivno. Kako je storilcem bilo možno priti po eni strani do strokovne literature in po drugi strani do bri-santnega streliva TNT? Priti do literature o digitalni elektroniki ni problem. Sicer tam ni opisano, kako se zgradi bomba, vendar je tehnologija skrita v drugih tehnologijah in je samo vprašanje logike, kako to preneseš. Glede Streliva TNT pa sem prepričan, da izvira od vojaščine, kjer je tudi relativno enostavno priti do njega. Sam sem bil pri vojakih in vem, da 90 % perso- nale podpira nemškonacionalno mišljenje. Torej je tudi razmeroma enostavno priti do takega streliva. To tudi zato, ker nihče ne more kontrolirati, koliko streliva so vojaki porabili pri vojaških vajah. Rezerva za črno pot je torej zadostna. In kakšna je tehnologija pisemskih bomb? Ta je cenejša kakor poštna znamka in je treba obvladati le najosnovnejše znanje elektronike. Policija je v zadnjih tednih svarila ne le slovenske organizacije, ampak tudi posamezne slovenske družine v Podjuni, naj so bolj pozorne . . . Deloma so to gotovo alibi-dejanja, tako da ima prebivalstvo vtis, da policija nekaj dela. Po drugi strani pa verjetno ni možno povedati, kdo bo naslednja žrtev, ker bombni atentati niso naperjeni le manjšincem, ampak vsem, ki ne mislijo nemškonacionalno. Ogroženih je torej veliko. Hvala za pogovor! Kmetijstvo: pospeševanja v EU i dei Vsak kmet ve, da so smernice za pospeševanja v EU popolnoma nove. Točnejših informacij pa žal doslej na Koroškem ni bilo možno dobiti. Pripravila H. Stingler GAP-premije za splošno ureditev znašajo: žito in koruza oljne rastline (Ölsaaten) beljakovinaste rastline oljni lan (Öllein) opustitev površine (Stillegung) hmelj (Hopfen) podpora se določi letno znova Pogoj: 1.500 do 2.000 rastlin na ha šil. 3.925.-/ha 6.208.-/ha 5.669.-/ha 7.588.-/ha 4.971 .-/ha 1993:6.256,- lan (Flachs) konoplja (Hanf) 10.493.-/ha 10.618.-/ha egresivna izravnavalna plačila ( 1995:100%, nato padajoče) Produkt šil./ enoto izravnavalno plačilo S pomočjo štajerske kmetijske zbornice nam je uspelo priti do natančnih informacij, ki jih na željo posredujemo brezplačno tudi našim bralcem. Brošuro .. Pospeševanje kmetijstva v EU" lahko naročite pri Našem tedniku. 10. Oktober-Straße 25/3, 9020 Celovec, tel. 0463/ 51 25 28. V brošuri so zbrane smernice za vsa pospeševanja in so natančno opisani tudi pogoji, pod katerimi kmet lahko pride do subvencij. Novi pospeševalni programi za kmetijstvo v EU so: - premije za kulturne rastline in živali - degresivne premije za prehodno dobo štirih let - premije za kmetijstvo, ki je usklajeno z naravo - izravnavalna plačila za gorske kmete in kmetije v neugodnih legah K temu pridejo še: - investicijske podpore, v prvi vrsti za rejo prašičev in perutnine - regionalni pospeševalni programi - pospeševanja produkcijskih skupnosti - pospeševanja mladih podjetnikov in - ureditev za predpokojninsko dobo. GAP-premije in degresivna izravnavalna plačila za kulturne rastline 7a katere kmete je to zanimivo? Za kmete, ki - sadijo žito, koruzo, oljne rastline in beljakovinaste rastline - imajo mlečne krave, krave dojilje (Mutterkuhhaltung) in ovce z jagnjetom - imajo bike ali vole Pri splošni ureditvi mora kmet upoštevati: - koliko površine je treba pustiti neobdelane (Flächenstillegung), če ima kmetija več kot 17,45 ha površine za obdelovanje - katera varianta je za kmetijo najboljša Pri živinoreji se mora kmet odločiti med premijo za živino in /ali GAP-premijo za silažno koruzo oz. površino, na kateri ima žito Kmetom, ki imajo manj kot 17,45 ha kmetijske površine (Basisfläche), ni treba opustiti določene površine. Najmanjše površine za GAP-premije: • Najmanjša površina: 0,3 ha posamezne rastlinske kulture • Opustitev površine: 0,3 ha, najmanj 10 metrov široko Nadaljni nonoii za prejem GAP-premii 1995: pšenica, rž, koruza krmilno žito durum beljakovinaste rastline opustitev proizvodnje površine s surovinskimi proizvodi mleko/ tona sadje zelenjava krompir hmelj semensko blago plemenske svinje pitovni prašiči perutnina oljni lan - GAP-kulture morajo biti vseja-ne do najkasneje 15.5.1995 - žito, koruzo je treba negovati do cveta - oljne rastline je treba kultivirati do cveta, najkasneje do 30. junija - isto kakor za oljne rastline velja tudi za beljakovinaste rastline - žetev ni pogoj za prejem GAP-premije - površino kmet ne sme na novo obdelati pred 16. julijem 1995. Če ima kmet več kakor 17,45 ha površine, a se kljub temu noče odločiti za opustitev določenih površin, lahko naredi prošnjo, da ga pristojni urad prizna kot malega proizvajalca (Kleinerzeuger). V tem primeru mu ni treba opustiti proizvodnje na določenih površinah, vendar dobi v tem primeru GAP-premijo le za 17,45 ha površine. Opustitev proizvodnje (Flächenstillegung): Ponoji za podporo pri opustitvi proizvodnje: - gnojila in škropila niso do- šil. 3.100,-2.400,-6.000,- 2.400, -1.000,-2.000,- 820,- 20.000,- 20.000,- 6.000,- 8.500,- 4.300,- 1.400, -80,- še odprto 3.600,- puščena (Düngung und Pflanzenschutz) - zemljišča kmet v času od 15. 1. do 31.8. ne sme koriščati (kmet pa krmilo lahko koristi po 31. avgustu, nekatere rastline celo prej, npr. raps od 15. julija naprej) - kmet se mora obvezati, da bo najmanj dve leti sam obdeloval površino. na kateri je opustil proizvodnjo Pomembni termini: 15. 3. 1995 kmetje dobijo formular za prošnje do 30. 4. 1995 je treba oddati prošnje pri kmetijski zbornici do 15. 5. 1995 je treba oddati prošnje pri AMA 16. 5. - 16.6.1995 zakasnjena oddaja formularjev (krajšanje GAP-premije za 1% dnevno) po 16. 6. 1995 se prošnje ne upoštevajo več do 30. 9. 1995 odklonitev prošnje, sicer pa se upošteva Naslednjič bomo bralce informirali o pospeševanjih EU za živinorejo. Prešernov dan v Celovcu Ob drugih kulturnih prireditvah v Bilčovsu, Železni Kapli in Kotmari vasi je bil višek praznovanja slovenske kulture vendarle slavnostni večer v Celovcu v velikem javnem studiu ORF. Ansambel „Drava“ je blestel s celovečernim programom. Piše Alojz Angerer Vse tri osrednje kulturne organizacije koroških Slovencev (KKZ, SPZ in DSPPP) so se letos odločile, da prepustijo oblikovanje večera trenutno najboljši glasbeni mladinski skupini, ki na svojstven način goji slovenstvo na Koroškem. Ansambel DRAVA je blestel s celovečernim programom pod geslom Vse je pesem. Kljub temu, da je bila predstavitev že prej pri Cingelcu na Trati in kaseta večini že znana, je elita koroških Slovencev napolnila dvorano. Ni pravega praznika brez praznovanja in zunanja oblika je vendarle podoba notranjega vrednotenja vsebine praznika, tokrat narodnega kulturnega bogastva. Člani ansambla (Roman Verdel, Bruno Petri-schek, Tone Boschitz) so letos, deloma zelo posrečeno, uglasbili pesmi sodobnih domačih pesni- kov in vokalno-instrumentalna skupina je z duhovito povezavo spletla venec zvočne lirike. Kljub različnemu okusu poslušalcev so ene bolj izzvale navdušenje publike kot druge, na primer PIŠČAL (Milka Hartmann, Bruno Petrischek), ČE SE NATANKO (Janko Messner, Roman Verdel), NARODNA (Fabijan Hafner, Bruno Petrischek), DELAVSKA (France Merkač, Roman Verdel) in OČI (Gustav Januš, Tone Boschitz). Kulturno raven prazničnega večera pa je že v prvem delu določil govornik, pesnik in vodja slovenskega gledališča v Trstu, Miroslav Košuta. Z izbrano poetično govorico je orisal trenutno mesto slovenske kulture med vzhajajočim bleskom prvega navdušenja nad lastno državnostjo in negotovo prihodnostjo materialističnega hlastanja po višjem standardu. Opomnil je Slovenijo, da „imamo pravico in dolžnost zahtevati zase tudi skrb matične domovine, vsaj skrb, čeprav bi od nje smeli pričakovati celo ljubezen“. Rotil pa je tudi vse zamejske slovenske skupine, da je skupna skrb vseh: „naša prihodnost“, trajanje slovenske besede in misli, sklep: z odločnostjo vztrajati. Na ljubljanske sestanke sem prihajal iz Trsta in tam smo izkusili med drugim, da življenje v demokraciji ni isto kot govorjenje o demokraciji, da manjšina ostane v slehernem režimu manjšina, da je pod navideznim deviškim obličjem toliko opevane Evrope cinični obraz preračunljive in včasih na moč perverzne stare pohotnice. Ampak sanja se je razbohotila in zgodil se je čudež. Slovenstvo se je zapisalo z veliko začetnico, kakršne ni poznalo morda niti v pijanih vizijah nesmrtnega Prešerna. Zdaj pa me včasih obide sum, da je nekdo med veliko mašo v cerkvi kradel, med igranjem orgel in pritrkavanjem zvonov pobral denar od nabirke, takoj po povzdigovanju izmaknil monštranco. Kako je pri vas, dragi rojaki, ne vem natanko, a zdi se mi, da slutim resnico, ki ni dosti drugačna' od naše. Nekaj se sicer spreminja, prav zadnji čas, zaenkrat predvsem v obljubah. Bodi pa s tega mesta pove- dano v Ljubljano, v vašem in mojem imenu: narod, ki ne varuje svojih manjšin, ki jih ne bodri in ne utrjuje, izpostavlja nevarnosti tudi samega sebe, svojo integriteto in svojo suverenost. Ne gre le za vprašanje dolžnosti, zvestobe, kulture in kar je še takega, gre za preživetje celotne skupnosti. Ne gre za vprašanje odmiranja udov na obrobju, ampak za zaščito vsega narodovega telesa. Naša prihodnost pa je bolj kot od Dunaja ali Rima in Budimpešte, bolj kot od Ljub- ljane, odvisna predvsem od nas samih. Od nas, ki še zmeraj ne V( znamo najti skupnega jezikajn ampak žlobudramo ideološke^; ali svetovnonazorsko spačenžv narečja, polna svojilnih zaim-p kov: moje društvo, naša stran-rr ka, moje imetje, moje zaslugčp in tvoja krivda, tvoja preteklost n in njihov greh ... p Kaj pa prihodnost, naša prihodnost? V takem razpoloženju štejemo za pomemben I dosežek, tako v Celovcu kot v ■ Trstu in Gorici, če združen 0 proslavljamo ta 8. februar. Koli-S ko pa nas je, da si dovoljujemoL vztrajati v luksuzu razcepljeno-2 sti? S težavo se uveljavljajo = med nami tudi prebliski dru- ^ gačne miselnosti, resnici nac ljubo so pobude za skupno na-5 stopanje vse pogostejše, iskre-1 nega dialoga pa je kljub vsemu c premalo, zakaj v tej igri čas go- s tovo ni naš zaveznik. (Ddvisno je torej predvsem i od nas. Od nas, ki vse bolj sa- j moumevno občujemo nemški ali italijanski, ker je udobnejše, ker smo kulturni in je do soseda prijaznejše, ker je praktično. Za dober dan je na zobni pasti nemški ali italijanski napis, na poti v službo ali iz službe, v gostilnah, kinodvoranah, avtobusih sama tuja go- Moje društvo, tvoja preteklost... Kaj pa prihodnost, NAŠA prihodnost? Iz slavnostnega govora Miroslava Košute na celovški Prešernovi proslavi Kultura Slovenski kulturni praznik na Dunaju_ Amaterji profesionalno organizirali prireditev Slovenci na Dunaju so praznovali letošnji Prešernov dan v palači Ferstel, v eni najlepših dvoran v centru mesta. V programu z naslovom „Renesansa Prešernove besede“ so nas vrhunski strokovnjaki vodili od čitalnic preko romantike v 20. stoletje. KQTMARA VAS Prešernov spomin in lutkarska predstava V spomin pesniku Francetu Prešernu so v Kotmari vasi priredili na slovenski kulturni praznik v sredo, 8. februarja, krajšo proslavo. Marija Vrečar je pripravila podobe iz Prešernovega življenja in izbrala nekaj pesnitev. Društveni mešani oktet je olepšal proslavo s pesmimi iz Prešernove roke. V nedeljo, 12. februarja, so Kotmirčane obiskali lutkarji z Ziljske Bistrice. Število otrok od blizu in daleč je napolnilo društveno sobo. Žareče oči so napeto gledale in sledile dogajanjem na zeljnem listu. Kar prekratka se je otrokom zdela živahna igrica, zato pa so bili potem nagrajeni s tem, da so si smeli ogledati lutke. Najlepša hvala Ziljankam in Ziljanom za prijetni obisk. Pa naj še kdaj pridejo, vedno jih bojo v Kotmari vasi prisrčno sprejeli. vorica, do večera, ko ti po zad-‘njih novicah iz televizorja ^zaželijo lahko noč v nemščini, žv italijanščini. Od nas, ki se lT|am družine manjšajo in ' dianjšajo, da le v redkokateri sPri preštevanju njihovih članov rabiš vseh pet prstov ene roke. Dragi Doktor, s katerim se danes spominjamo vseh drugih naših velikih in manjših : umetnikov pa tudi znanih in neznanih kulturnih delavcev, mi j gotovo ne bi zameril, da nisem govoril o „mokrocvetečih rož-i cah poezije", ker je bila moja skrb posvečena prav njim in temu, kar jim omogoča, da ne °venejo: trajanju slovenske besede in misli, za ljubezen odprtemu svetu, človeku, lepote žejnemu. Kar je bilo rečenega, te prikipelo iz želje, da bi stva-htve slovenskega genija brali tudi v prihodnjem tisočletju, pa ne samo v začetku njegovega Prvega stoletja. Brali z nezmanjšano ljubeznijo in 'stim globokim užitkom na kranjskem, a tudi v Rožu, ^°djuni, Zilji in prek Kanalske doline tja do Miljskih gričev. Piše Staža Černič Samospevi (Marjan Trček ob spremljavi Andreja Jarca), recitacije (Polde Bibič in Veronika Drolc), romantični trio (mandolina V. Hrovat, kitara I. Saje, harfa B. Prinčič) in Slovenski pihalni kvintet (A. Grčar, S. Arnold, V. Trampuš, S. Vavh in D. Rošker) so prepletali svoje glasove s prelepim okoljem v umetniško doživetje, ki bi bilo v čast tudi kulturnemu središču naše prestolnice. Program je popestrila akademska folklorna skupina „France Marolt“, ki je ob začetku večera ogrela občinstvo in se ob koncu od njega poslovila; dopolnili sta ga projekcija videofilma z naslovom Panorama Slovenije in razstava sodobne slovenske arhitekture, ki jo je predstavila DESSA (delovna skupnost samostojnih arhitektov). Pod arkadami palače je bila najprej pokušnja slovenskih vin, na kateri je Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo predstavila 21 slovenskih vin, skupaj z lično vinsko karto in zelo lepo publikacijo o Sloveniji in njenih vinorodnih področjih v treh jezikih (nemško, angleško in francosko); po koncu programa so prireditelji povabili obiskovalce na zakusko s slovenskimi specialitetami, med katerimi je seveda kraljevala potica. Dvorana, ki premore 400 sedežev, je bila polna. Prominenca. Prireditev je bila v vseh pogledih široko zasnovana: častna pokrovitelja sta bila kulturni minister RS g. Sergij Pelhan in predsednica avstrijske stranke zelene alternative dr. Madeleine Petrovič. Večera so se udeležili člani slovenskega veleposlaništva na Dunaju z veleposlanico dr. Katjo Boh na čelu, predstavniki več avstrij- skih strank, kulturni atašeji Japonske, Švedske in Nizozemske ter direktor japonskega kulturnega centra. Med častnimi gosti smo opazili predsednika Slovenske izseljenske matice dr. Juraka, predstavnike vseh slovenskih organizacij, ki delujejo na Dunaju, predvsem pa dr. Ludvika Bratušo, župana občine Ljutomer —- občine, ki je pokrovitelj Slovenskega kulturnega društva Ivan Cankar že vsa leta od njegove ustanovitve naprej. Ob zaključku prireditve je dr. Bratuša izročil predsednici društva simbolično darilo kot priznanje za njeno večletno uspešno delo. Osrednji del prireditve je odprla predsednica društva mag. Milena Simič, ki je pozdravila vse navzoče, se zahvalila sponzorjem, ki so s svojimi prispevki omogočili organizacijo prireditve, in povabila k besedi kulturnega ministra RS g. Sergija Pelhana. Naj navedemo nekaj misli iz njegovega nagovora! „Slovenci smo med mnogo številčnejšimi in ekonomsko močnejšimi narodi v srednjeevropskem prostoru obstali prav zaradi svoje zavezanosti kulturi; namesto vojske nas je varovala kultura in prav ona nas je slednjič izoblikovala v samozavesten narod. Kultura pa je tudi vedno iskala povezave s svetom, ki nas je obdajal, iz njega ni samo črpala, ampak ga je tudi bogatila. Zato ni slučaj, da je naša navezanost na Dunaj tudi danes raznovrstna in globoka ... “ Osrednjo kulturno prireditev Slovencev na Dunaju je organiziralo Slovensko kulturno društvo Ivan Cankar na amaterski ravni. Kako jim je torej uspelo profesionalno pripraviti tako kvalitetno prireditev? Pred nekaj leti je že izgledalo, da delovanje društva počasi ugaša. Vendar je novi predsednici Mileni Simič uspelo, da je v kratkem času zbrala okoli sebe ekipo mladih, profesionalnih in prizadevnih sodelavcev, ki vsi skupaj in vsako leto prirejajo vrsto tradicionalnih prireditev, s katerimi povezujejo na Dunaju živeče Slovence in predstavljajo Slovenijo njihovim domačinom. Proslavo slovenskega kulturnega praznika so letos priredili že osmič. Vedno je bila prireditev na višini, vendar je letošnja po širini in kvaliteti gotovo najboljša. NOV veter. Projekt je vodila gospa Barbara Gangl, kateri je uspelo pridobiti vrhunske izvajalce, pa tudi vrsto sponzorjev. Brez izdatne finančne pomoči ministrstva za kulturo in slovenskih kulturnih organizacij, Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo ter podjetij Casino Austria, Slovenica in Sava Kranj, ki se jim je pridružilo še 37 avstrijskih in slovenskih institucij in podjetij, izvedba take prireditve seveda ne bi bila možna. In brez tima izvrstnih sodelavcev tudi ne! Pri izvedbi projekta je sodeloval magister kulturnega menedžmenta Ciril Ogorevc, izredno lepo vabilo je pripravila dipl. ing. arh. Helena Kovač in prav tako lepo dekoracijo ing. text. design Mojca Vovk. Zakusko je pripravil Jure Kopasič, velik del slovenskih dobrot so prispevale Slovenke, ki živijo na Dunaju (ali njihove mame, od katerih so nekatere prav zato priromale v avstrijsko prestolnico . . . ). Sodeč po odmevih med gledalci in obširnem poročilu, ki ga je objavil najbolj čitani avstrijski dnevnik Kronen Zeitung, je bila prireditev v celoti dostojen prispevek k promociji Slovenije na Dunaju. Zgornje Posočje — jedro evropske regije Mohorjeva zalozba je predstavila novo knjigo, Soški protokol, sad znanstvenih pogovorov med strokovnjaki iz Italije, Slovenije in Avstrije o položaju in razvoju meddržavnega področja, ki je jedro in vzor za evropsko regijo: Zgornje Posočje, Kanalska dolina, Ziljska dolina. V kateri dolini prebiva človek, ki govori slovensko, misli nemško in je italijanski državljan? Ali kateri govori nemško, misli slovensko in je avstrijski državljan? Če še ne veste odgovora, vzemite v roke knjigo Soški protokol, in spoznali boste srce tistega področja, ki ga znanstveniki obravnavajo kot idealno evropsko regijo. Tu se mešajo narodnosti in jeziki, državljanstva in kulture, in vendar najdemo tu regionalno identiteto. Ljudje se sporazumevajo, trgujejo med sabo, izmenjavajo različna mnenja, nikakor pa ne razumejo, zakaj jih ločijo državne meje. Posledica teh je namreč, da so vse omenjene doline, vsaka za svojo državo, obrobne, zapuščene, pozabljene in zaostale pokrajine, ki iščejo skupaj izhod iz trenutne zagate in skupno pot v boljšo prihodnost. Izdajatelja Soškega protokola Andrej Moritsch (levo) in Guddmund Tributsch To je bilo izhodišče Soških pogovorov, seminarja strokovnja- kov. Ti so iz zgodovinsko-poli-tičnega, socio-geografskega, Novosti Slovenske matice SM je najstarejše slovensko znanstveno društvo ter predhodnica Univerze in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. S svojimi knjižnimi izdajami, z redno znanstveno dejavnostjo v obliki znanstvenih in strokovnih srečanj ter z leposlovnimi izdajami vrhunskega izbora opravlja tudi danes pomemben del nalog slovenske kulture in znanosti. Zadnja zbirka obsega tri knjige, od katerih sta dve posredno ali neposredno posvečeni Ljubljani, tretja pa tokrat publicistu, odvetniku in politiku, ki si je vse življenje prizadeval, da bi med Slovenci različnih nazorov, mišljenj in pogledov vladala strpnost. Pogled v preteklost, ob lanskoletni 850-letnici prve omembe Ljubljane v pisnih virih je SM izdala knjigo z naslovom Ljubljanska knjiga. Andrej Inkret je izbral in uredil lite- rarne zapise, ki se navezujejo na slovensko prestolnico. Ob tem izboru je jasno videti, da je Ljubljana začela delovati kot nacionalno središče šele v 2. polovici prejšnjega stoletja. Naslednja knjiga, ki je povezana z Ljubljano, je delo dr. Vladimirja Ribariča in nosi naslov Potresi v Sloveniji. Letos namreč mineva 100 let od znamenitega ljubljanskega potresa. Slovenska prestolnica je po njem doživela korenite spremembe v urbanističnem in arhitekturnem pogledu in tudi v mišljenju Ljubljančanov se je marsikaj spremenilo. Ljubljanski potres pa ima še en pomen: po njem je Avstroogrska začela postavljati po vsej državi potre-somerne postaje — seveda je bila prva namenjena Ljubljani (1897). Ribaričeva knjiga pa ne predstavlja le ljubljanskega potresa, temveč daje pregled potresnih delovanj skozi preteklost na celotnem slovenskem ozemlju. Prav podrobno in nazorno opiše npr. tudi t. i. beljaški potres leta 1348. „Moje mnenje o položaju“. Tretja knjiga pa so Udetovi članki in pisma iz časa med 1921 in 1944. Lojze Ude je vedno delal v interesu slovenskega naroda in ne trenutne politike. Bil je pokončen mož z lastnim mišljenjem: sodeloval je z OF, a je bil hkrati tudi njen kritik: bil je v partizanih, a si je prizadeval delovati proti bratomorni vojni; delal je na Inštitutu za narodnostna vprašanja, katerega pa je moral zapustiti, ker je glasno kritiziral tedanji odnos uradne slovenske politike do problema koroških Slovencev. Ob tej knjigi se utrne misel: O, da bi bilo še več takih pokončnih mož! Še dve znanstveni razpravi. Konkretno gre za objavi doktorskih disertacij Hermine Jug-Kranjec in Andreja Vovka. Prva se je ukvarjala s pomenskostjo zgodovinskega romana Ivana Preglja Bogovec gospodarskega in kulturnega zornega kota o tej temi razpravljali leta 1993 v Bovcu. Zgodovinarji (Andreas Moritsch, Lucio Fabi, Tomaž Budkovič, Branko Marušič) so se spominjali krvavih spopadov predvsem v prvi svetovni vojni na soški fronti, za katerimi brišemo še danes boleče sledi. Geografi in sociologi (Vladimir Klemenčič, R. Gary Minnich, Karl Podlipnig) so se dotaknili problema obmejnosti, gospodarskega razvoja in regionalnega sodelovanja. Kulturniki (Celso Macor, Alojz Rebula, Nikolaja Kravanja) so opevali duhovne lepote te alpske krajine. Z izdajo v knjižni obliki smo dobili dragoceno domoznansko delo, ki ga bodo z zanimanjem prebrali tudi prebivalci širšega okolja. Obenem je knjiga priročnik za politike in znanstvenike, ki jim je zaupana skrb za nadaljnji razvoj regije v osrčju prostora Alpe-Jadran. Knjiga je izšla v nemščini in slovenščini pri Mohorjevi založbi v Celovcu: A. Moritsch/G. Tributsch (Izd.) Soški protokol, 290 strani, šil. 385,—. Jernej, drugi pa je svoj dolgoletni študij posvetil portretu slovenske narodnoobrambne šolske organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda (DCM) med letoma 1885 in 1918. Vovko nam predstavlja problematiko boja za slovensko šolstvo v deželah s pretežno slovenskim prebivalstvom. DCM (ustanovljena v letu, ko so slovanski narodi proslavljali 1000-letnico smrti sv. Metoda) so ustanovili kot odgovor na raznarodovalno delovanje društva Deutscher Schulverein na slovenskem ozemlju. DCM je ustanavljalo privatne vrtce in osnovne šole ter skrbelo, da se najmlajši rod ne bi ponemčil. Tudi na Koroškem je delovalo to slovensko društvo, ki pa je ustanovilo le eno šolo — v Št. Rupertu pri Velikovcu. Sprva nadstrankarska DCM na Koroškem ni prav dobro uspevala: v prvem obdobju ne zaradi konkurence sorodnih društev, po letu 1907 pa ne, ker so v vodstvu zapihali izrazito liberalni vetrovi, kar pa pretežno politično katoliško usmerjenim koroškim Slovencem nikakor ni ugajalo. mag. Mojca Jenko Mnenja 15 Adrian kert Jezik je živ Komentiranje jezikovnih napak je nekaterim zabaven konjiček, drugim pa lahko koristen pouk. Odvisno od komentarja. Slovenski radpo-pravljam J. M., po poslanstvu pisatelj, rad vneto išče jezikovne napake v besedilih, s vsebino katerih, in morda tudi s pisci, se ne strinja. Ker popravlja tudi tam, kjer ni kaj popraviti, ga očitno v prvi vrsti zares ne motijo toliko jezikovne hibe, in tako vsaj v jezikovnem pogledu prav toliko posiljuje jezik, kolikor to očita piscem. Pri zagriženem iskanju napak je skoraj podoben bež-cu, ki mu je lastni jezikovni občutek s šibo za petami, češ kaj mi nadevaš železni oklep, kljub temu pa kot purist pred seboj že premetuje druge stavke, da bi še našel kaj, nad čimer se lahko posmehljivo poroga. Morebiti si še ni uzavestil (da bi se potem zavedal), kakšno škodo dela jeziku, ker mu skuša vzeti najznačilnejši značilnosti, pestrost in mnogoličnost. Zdi se, da hoče jezik zapreti v vakuumski prostor, kjer bi ostal statična, trdna, skratka nespremenljiva snov, ki svojega ne da in tujega noče. V svoji zagnanosti, čeprav pisatelj, očitno ne spozna, da je jezik neke vrste živ organizem, ki se s časom in potrebami uporabnikov spreminja, pravzaprav dopolnjuje, njegove različne zvrsti pa v posebnih okoliščinah omogočajo poseben način izražanja. Naj bo torej dopuščen tudi publicistični jezik, čeprav se včasih spotikamo obenj. Tednikov in vestnikov večinoma pač ne gre pisati v povsem knjižnem jeziku in novinarjeva naloga ni pisati jezikovno brezhibno, ampak kar se da dobro informirati (oboje bi bil ideal). Za prvo je dosti pisateljev, ki se trudijo za brezhiben in lepo očiščen knjižni jezik. Vendar, koliko pristne slovenščine bi pravzaprav še ostalo, če bi zares odstranili vse neizvirne izraze, vsemogoče evropizme in amerikanizme? Včasih se mi slovenščina prav zasmili, ker se zdi, da je en sam nemški in hrvaški kalk, poleg tega minuciozno omejena na formulo: ena stvar = en izraz. J. M. vidi uresničitev najlepše slovenščine v govoru slovenske kmetice in kmeta in bi kar linčal vsakogar, kdor tega ne verjame. In kdor temu oporeka, se naj ne čudi, če se bo lepega dne znašel pod vislicami jezikovnega rablja. Besede so slovensko slovenske samo takrat, kadar prihajajo iz ust slovenske kmetice ali kmeta (Poslušajte kmeta od tam pa tam, kako bi on rekel temu in J. M. vidi uresničitev najlepše slovenščine v govoru slovenske kmetice in kmeta in bi kar linčal vsakogar, kdor tega ne verjame. In kdor temu oporeka, se naj ne čudi, če se bo lepega dne znašel pod vislicami jezikovnega rablja. nemški jezik in izobrazba pritihotapila tudi v kmečki sloj. Prišli sta bi- in multikulturnost, pa se je še kmet navadil „nezgravžnega“ uporabljanja kalkov in drugih tujih izrazov, ker je slovenske pozabil ali v zmešnjavi ni več vedel, kateri je pravilno slovenski. Tako se je hočeš nočeš sam nekako demitiziral kot merilo in se postavil na eno raven z drugimi, s tem pa slovenskemu jeziku najbrž napravil ogromno škode, kajti jezikovno šolani filologi, lektorji in nenazadnje seveda novinarji so zgubili edini neovrgljivi vir preverjanja čistosti in pravilnosti jezika, v katerem govorijo, pišejo in druge učijo. Kaj zdaj? Kje naj še dobimo slovar, ki bi bil izpod peresa od skrotovičene izobrazbe in razvoja še neo-griženega kmeta? Morda J. M. pozna kraj, kjer živijo ljudje s pristno, neomadeževano slovenščino izpred petdeset ali sto let ali še prej. O zlati časi, ki niste dopuščali dveh izrazov onemu - pa še prav ima včasih.) Pika! To je nenapisano pravilo! Zakaj ga pravzaprav še ni kdo zapisal?Tudi veliki Slovenec Fran Levstik je v svojem jezikovnem in literarnem programu sredi prejšnjega stoletja, ko je bila slovenščina ravno dobra za kmete in kmetje niso imeli priložnosti izobraževati se pa tudi nemški niso znali, postavili za merilo preprostega, podeželskega človeka. Kljub temu to merilo v učnih knjigah do dandašnjega ni bilo upoštevano, čeprav bi kaj tako pomembnega spadalo že verjetno pod staro pravdo. Le do danes je minilo poldrugo stoletje in v tem času sta se za poimenovanje ene stvari, ko so zaradi pristne enoličnosti jezika in neiznajdlji-vosti človeka še vplamtela prerokovanja, kdaj lahko kdo kaj kako pove, in so jezikovni inkvizitorji čarov-nic/ke jezika neusmiljeno postavljali na grmado! Naposled je izobrazba ljudem tako zmaličila razum, da jim nič ni več mar, saj niti ne spoštujejo več starih jezikoslovnih spomenikov, kakršen je Slovenski pravopis iz 50. let. V svoji nenasitni sli po raziskovanju in razvijanju so izdali nove, posodobljene jezikovne slovarje; pač ne prizanašajo jezikovnemu dogmatiku, kdaj pa kdaj se celo požvižgajo na njegov nostalgični odnos do jezika. Niti 50-leta niso zadržala jezikovnega razvoja in tudi tretje tisočletje temu ne bo kos. Cicero se gotovo obrača v grobu s svojim ,o tempora, o moreš'. PISMO BRALCEV Izjava ZSI Bivši slovenski izgnanci izražamo globoko zaskrbljenost zaradi nevarnega naraščanja desno-ekstremističnega in neonacističnega nasilja v Avstriji, ki je po bombnih atentatih v letih 1993 in 1994 svoj dosedanji krvavi višek doseglo minuli teden na Gradiščanskem, kjer je protimanjšinsko divjanje terjalo štiri človeška življenja. Poudarjamo svoje ogorčenje in obsodbo tega zločina, prizadetim narodnostnim skupnostim pa zagotavljamo solidarnost in vso moralno podporo. Letos demokratični svet praznuje 50. obletnico zmage nad naci-fašizmom in njegovim zločinskim režimom. Toda v Avstriji se morajo preživele žrtve nacističnega nasilja in pripadniki različnih manjšin že spet bati za svojo varnost, za svoje življenje. Tragični dogodki na Gradiščanskem opozarjajo, kako majhen je korak od govorice besed do govorice dejanj. V tej zvezi pa ne smemo prezreti, da je geslo „Romi nazaj v Indijo“, ki razkriva duhovno ozadje zločinskega atentata na Gradiščanskem, po svoji izpovedi zelo podobno na Koroškem udomačeni nacionalistični krilatici „Horuk čez Ljubelj". Krivci proti-manjšinskih napadov zato niso le neposredni storilci — velik del krivde pade tudi na vse tiste, ki hujskajo proti manjšinam ter ščuvajo na narodnostno in rasistično mržnjo, kajti s tem ustvarjajo ozračje za najrazličnejše izpade in napade. Koroški Slovenci in posebej bivši slovenski izgnanci, ki smo bili v dobi nacističnega nasilja kakor Židje, Romi in mnogi drugi zapisani uničenju, zato z vso odločnostjo pozivamo pristojne v deželi in državi, da se končno zavejo svojih dolžnosti. Do današnjih razmer je namreč moglo priti samo zato, ker je Avstrija vse doslej neodgovorno zamujala v premagovanju svoje nacistične preteklosti. Odgovornost za to pa nosijo tako politični dejavniki kakor pravosodne in predvsem varnostne oblasti, ki vsa desetletja po vojni zapirajo oči pred pojavi neonacizma in omalovažujejo nevarnost desničarskega ekstremizma. Takojšnje odločno ukrepanje proti temu razvoju je potrebno toliko bolj, ker naraščanje neonacističnega terorizma v Avstriji povzroča zaskrbljenost tudi v mednarodni javnosti, kjer naši državi grozi nevarnost, da bo utrpela nepopravljivo škodo na svojem ugledu. Ukrepajmo sedaj, da ne bo spet prepozno! Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu T PETEK, 17. februar Kulturna obzorja A SOBOTA, 18. februar Od pesmi do pesmi -od srca do srca T E D NEDELJA, 19. februar 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (Janko Krištof) 18.10-18.30 Dogodki in odmevi E N PONED., 20. februar Ob občnem zboru poli-tično-upravne akademije: Kdo bo komu pomagal s čim? V TOREK, 21. februar Partnerski magacin: RIO - Kristus nad Brazilijo. Potopis. (M. Bogataj) R A D 1 SREDA, 22. februar Društva se predstavljajo Večerna: 21.04-22.00 srednjeevropski obzornik ČETRTEK, 23. februar Rož - Podjuna - Zilja U PETEK, 24. februar Kulturna obzorja NEDELJA ti • 19. febr. 1995, 13. PONEDELJEK, 20. februarja 1995 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 • Sklep izrednega občnega zbora o prenovi Narodnega sveta koroških Slovencev - korak k skupni organizaciji koroških Slovencev ali „Zbor narodnih predstavnikov“, ki bo še poglobil vrzel med osrednjima organizacijama. • „Slovenci se spoznavamo ob slovenskem kulturnem prazniku“ -kulturni ustvarjalci Krškega na Koroškem. • Z rožanske Žingarice na vrh enega najuspešnejših podjetij Avstrije -ddr. Erhard Schaschl. • „Ko mi je zgorelo sonce“ - poetično geslo razstave del Rudija Benetika v prostorih Posojilnice-Bank Borovlje. • „Hrepenenja“ - razstava najnovejših likovnih čustvenih podob Ivana Klariča. • 8. smučarski pokal treh dežel v Št. Janžu. Športni in prijateljski dogodek. RADIO/TV» PRIREDITVE ________Zvezna gimnazija in________ Zvezna realna gimnazija za Slovence OBJAVA Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: 1. Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se prične v ponedeljek. 20. 2. 1995, in traja do torka, 28. 2. 1995. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16. ure, ob petkih do 13. ure. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 2. Sprejemne izpite bo treba delati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: 5. in 6. julij 1995. 3. V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebnem sprejemnem izpitu. 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen. 5. V okviru šolske avtonomije bo Slovenska gimnazija ponudila v šolskem letu 1995/96 takim dijakom, ki bodo pri posebnem testu pokazali ustrezno telesno usposobljenost, športni razred s povečanim številom telovadnih ur (namesto 4 ure 6 ur). 6. Upoštevajoč uradno avstrijsko šolsko politiko, ki priporoča dodatno učenje tujih jezikov, bo v enem izmed prvih razredov v telovadnih urah poskusno in za eno leto uveden ruski učni jezik. Didaktična spoznanja v svetu, zlasti v Kanadi, kažejo, da je tako imenovano „potapljanje v jezik" (total Immersion) zelo koristno pri spoznavanju in osvajanju tujih jezikov. Evropa bo čedalje bolj dvo- in večjezična. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pišete na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Celovec/Klagenfurt. dv. sv. dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Višja šola za gospodarske poklice v St. Petru OBJAVA Vpisovanje v Višjo šolo za gospodarske poklice in v Gospodinjsko šolo bo letos od 20. do 28. februarja. Gospodinjska šola je smiselna alternativa k politehničnemu letniku in je močno življenjsko orientiran zaključek obveznega šolanja. Zato daje poseben poudarek praktičnim predmetom: računalništvu, obdelavi besedil, kuharstvu in strežbi, gospodinjstvu, predelavi tekstilij. Višja šola za gospodarske poklice vodi v petih letih do mature in s tem odpre pot na Pedagoško akademijo in na vse univerze. Ko poklicno izobraževalna šola pa seveda tudi omogoča neposreden vstop v poklicno življenje v gostinskih, trgovinskih, bančnih, pisarniških ipd. službah. Po uvedbi šolske avtonomije pa ima izobrazbena smer poseben poudarek na turizmu in gostinstvu. Pogoji za sprejem: Uspešno zaključena 8. šolska stopnja na ljudski šoli, glavni šoli ali gimnaziji. Vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za Višjo šolo sprejemni izpit, ki bo na šoli v sredo, 5. julija 1995. Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti ali po telefonu. Tiskovine za prijavo so na voljo v šolski pisarni, ki je vsak dan odprta od 8. do 15. ure, v sobotah do 12. ure, ali pa pri poklicnem svetovalcu na vaši šoli. Izpolnjene prijavnice oddajte osebno ali pa jih pošljite na šolski naslov vsaj do 28. februarja 1995. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od ravnatelja potrjen prepis. Naslov: Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter 25, A-9184 Št. Jakob tel. 0 42 53 / 27 50, faks 27 50 15 dr. Janko ZERZER, vodja šole Petek, 17. februar ŠT. JAKOB V ROŽU Igra: Lumpacivagabund (Johann Nestroy) Gostuje: Gledališka skupina SRD Št. Janž Kraj: farni dom, Št. Jakob Čas: ob 20.00 Prireditelj: SRD Rož BILČOVS Srečanje ob kulturnem prazniku Kraj: v avli ljudske šole v Bilčovsu Čas: ob 20.00 Sodelujejo: MoPZ „Svoboda“ iz Brestanice pri Krškem, Ženski oktet Brestanica, kantavtorica Stanka Magur, mešani in moški zbor „Bilka“, Bilčovs Slavnostne besede: Toni Schellander Po koncertu bo pri Miklavžu družabno srečanje z našimi gosti iz Krškega! Prireditelj: SRD Bilka RADIŠE Filmski večer Film mladje Koroške dijaške zveze bo predstavil sledeče filme: „Govorice - das Gerücht“, „Karavanke“, „Še upanje“ in „Job“ Kraj: Kulturni dom na Radišah Čas: ob 19.30 uri Po predstavitvi filmov je pogovor z igralci in z vodjem projekta Miho Dolinškom Sobota, 18. febr. ŠT. PRIMOŽ Od Pliberka do Traberka Kraj: v kulturnem domu Danica v Št. Primožu Čas: ob 19.30 Nastopajo: MoPZ Šenta-nelski pavri, Pevskp-instru-mentalna skupina,Žvabek, MoPZ Gozdar iz Črne, MePZ Danica Prireditelj: SPD Danica ŠT. JAKOB V ROŽU Lutkovna igra: „Na zeljnem listu“ Gostuje: lutkovna skupina SPD „Zila“ Kraj: farni dom v Št. Jakobu v Rožu Čas: ob 15. uri Prireditelj: SPD „Rož" Nedelja, 19. febr. ŠT. JAKOBU V ROŽU Pustovanje upokojencev Kraj: farna dvorana v Št. Jakobu Čas: ob 14. uri Prireditelj: Društvo upokojencev Št. Jakob GLOBASNICA Igra: Sluga dveh gospodov (Carlo Goldoni) Nastopa: Gledališka skupina SPD Gorjanci iz Kot-mare vasi Kraj: farna dvorana v Globasnici Čas: ob 14.30 Prireditelj: SKD Globasnica BILČOVS Lutkovna igra: „Na zeljnem listu“ (Philip Watsh) Kraj: pri Miklavžu Čas: ob 11.00 Gostuje: lutkovna skupina SPD „Zila“ Prireditelj: SPD „Bilka" Sobota, 18.2., 20.00 SVEČE PUST S KOČNO Kraj: pri Adamu Za ples igra: Trio Drava Petek, 24.2., 19.30 VOGRČE PUSTNIJA Kraj: pri Florijanu Prireditelj: Katoliško kulturno društvo Vogrče ŽELEZNA KAPLA PUSTNA PRIREDITEV Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Čas: ob 19.30 uri Spored so pripravili (sedaj ko berete vabila seveda še vadijo) igralci, režiserji, komedijanti, glasbeniki, plesalci, govorniki, pesniki, pevci, scenaristi, osvetljevalci, aksesoarci... Vabi: SPD (seveda Po Domače) „Zarja” Sobota, 25. 2. 19.30 VOGRČE PUSTNIJA Kraj: pri Florjanu BRDO Lutkovna igra: „Na zeljnem listu (Philip Watsh) Gostuje: lutkovna skupina SPD „Zila“ Kraj: v farovžu na Brdu Čas: ob 15. uri Nedelja, 26. 2. 14.00 RADIŠE OTROŠKI PUSTNI PLES Kraj: Kulturni dom Prireditelj: SRD Radiše SELE PUSTOVANJE Igra: „Krišpin in Fridolin“ (Hans Engler) Nastopa: Gledališka skupina iz Podlipe Kraj: farni dom Čas: ob 14.30 uri Prireditelj: KPD Planina Po igri pustovanje ŠMIHEL PUSTOVANJE ZA OTROKE Kje: dobimo se v Šmihelu na farovški gurici Kako: vsi pusti s pokruvavkami Kdaj: pustna nedelja vabi vse otroke in vse pustnjoke ob 14. uri Pričakuje vas pustni Juri PUSTNI KOLEDAR PRIREDITVE / RAZNO Strokovna kmetijsko gospodinjska šola v St. Rupertu v Velikovcu sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejema za šolsko leto 1995/96 učenke v STROKOVNO KMETIJSKO GOSPODINJSKO ŠOLO. V šoli je pouk v obeh deželnih jezikih. Šolo lahko obiskujejo dekleta že v 9. letu obveznega šolanja. Pogoja za sprejem sta dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. Ob danih pogojih dobijo učenke državno podporo! Namen šole je predvsem poglabljanje dosedanje izobrazbe. Šola pa je nadvse primerna tudi za dekleta, ki si želijo ustanoviti lastno družino in zato razširiti in poglobiti znanje v šivanju, kuhanju in vodstvu gospodinjstva. Pri poučevanju gleda šola predvsem na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnem delu, in na razne tehnike na likovnem področju, zato se dekleta usposobijo tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva in kmečkega turizma. Šola daje tudi dobro podlago za uspešnejši uk v različnih poklicih. Obvezni predmeti: verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, politična vzgoja, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, nega otrok, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti, računalništvo, ekologija. Za šolo se lahko prijavite vsak čas! Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole, 9100 Völkernarkt, Klosterstraße 2 tel. 0 42 32 / 38 96 Dvojezična zvezna trgovska akademija Šola z evropskim izobraževalnim profilom Izkoristite prednosti Dvojezične trgovske akademije. Naša šola nudi: učencem/kam posredujemo, kot druge trgovske akademije, solidno ■ gospodarsko in • splošno izobrazbo Značilnosti Dvojezične zvezne trgovske akademije: • bilingvalni pouk (nemščina, slovenščina) ■ pouk tujih jezikov (angleščina, italijanščina) • mednarodna šolska partnerstva • gojimo stike s šolami in podjetji v prostoru Alpe-Jadran Najboljša izobrazba za menedžerje z znanjem slovenščine - strokovnjaki za evropske države s slovanskimi jeziki. Absolventi naj že v šoli spoznajo, kako važno je znanje jezika za osvojitev zaupanja inozemskega poslovnega partnerja. Po 5 letih izobraževanja naša šola omogoča: • maturo • pravico do študija • obratne usposobljenosti Sprejemna pogoja: Zaključek 4. razreda glavne šole ali gimnazije. Uspešen zaključek sprejemnega izpita. Prijave od 20. do 27. februarja 1995. Sprejemni izpit dne 6. julija 1995 Prijavnice dobite v ravnateljstvu Dvojezične zvezne trgovske akademije, 9020 Celovec, Trg prof. Janežiča 1. Več informacij pod številko 0463 / 38 24 00 Mag. Maja AMRUSCH-HOJA, voditeljica šole RAZNO ŠT. JAKOB SREČANJE MLADINSKIH IN GLEDALIŠKIH SKUPIN sobota, 18. februarja ob 15._uri v farnem domu v Št. Jakobu v Rožu Na zeljnem listu (Philip Watsh) Ziljska lutkovna skupina „Pike“ Mentorstvo: Tine Varl Režija: Rihard Grilc LOČE Plesni tečaj (za začetnike in napredujoče) Vodi: plesna šola Gre-gej Krištof Pričetek: z začetkom marca Kraj: pri Borovcu v Zg. Borovljah Prispevek: 600,- do 700,- šil. na osebo (po dogovoru) Prireditelj: SPD Jepa-Baško jezero Prijave sprejema: Joško Wrolich, tel. 0 42 54 / 29 95 CELOVEC „Storilci, žrtve, pomoč“ - Šolidarnostna prireditev za otroke ubitih Romov Kraj: Volkskino v Celovcu Čas: v četrtek, 23. 2. 1995 Ob 18. uri: film „Halga-to“, krstna projekcija v Avstriji (po romanu F. Lainščka „Namesto koga roža cveti“) Ob 20. uri: Koncert Harri Stojka (glasba Romov in Sintov) Pokrovitelj: deželni glavar Christof Zernatto Prireditelji: ORF-studio Celovec, Kleine Zeitung, Mohorjeva založba Prost vstop! CELOVEC Politično upravna akademija vabi na ROŽEK ijjjJUk občni zbor, v petek, 17. februarja 1995, ob 19. uri v Tischlerjevi dvorani Slomško- Galerija Rožek Šikoronja AunfflfA vega doma, 10.-Oktober-Straße 25/III Odprtje razstave Dnevni Zdenka Huzja- red: 1. Pozdrav 2. Izvolitev predsednika občnega zbora 3. Izvolitev zapisnikarja občnega zbora 4. Poročilo predsednika Odprto: do 26. 2. 5. Poročilo tajnice od srede do ne- 6. Poročilo nadzornega odbora delje od 15. do 18. ure 7. Izvolitev novega predsedstva PUAK 8. Izvolitev nadzornega odbora 9. Razno .< KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU I :<•] :>>1 PESMI SLOVENSKIH “ SKLADATELJEV NA TUJEM nedelja, 5. marca 1995, ob 14.30 v Domu glasbe v Celovcu Mešam pevski zbor Pevskega društva Sele • Mešani pevski zbor ..Jakob Petelin Gallus". Celovec • Mešam pevski zbor iz Podgore. Primorska • Moški pevski zbor SPD .Trla", Žllara vas • Moški pevski zbor SPD „Bilka". Bilčovs • Dekliški zbor Kulturnega društva Skocijan • ViSarski kvintet. Ukve v Kanalski dolini GLOBASNICA TENIS PLES Kraj: gostilna ŠOŠTAR Čas: sobota, 18. 2. 95, ob 20.00 Igra: Kärntnerland Express PUSTNA SOBOTA - FASCHINGSAMSTAG 25. FEB. 95 20.00 PLES A K TRESORKNACKFJk im JllB NAGRADA JHB 1().(K Gostilna - Gasthaus ŠOŠTAR Globasnica / Globasnitz I Za ples Igra ansambel I I Es spielen für Sle die I melos! 20.00: Otvoritev pl... (Mlada Podiuna) Live-pre.ent.cij. himne SAK Igra ..Tresorknacker" ^ k MfiHSBlHB 5)© 63 _V 7LJ JAJd v soboto, 18. februarja, od 9. do 16.30 Dan čebelarjev v Tinjah z izobraževalnim programom Predavatelja: prof. Edi Senegačnik in dr. Jure Senegačnik v petek, 24. februarja, od 18. do 20. ure Predavanje: Vzreja poletnih rož Predavatelj: Matthias Tschin-kel, Celovec v četrtek, 2. marca, od 9. do 17. ure Dan duhovne obnove za žene: Kje in kako lahko najdem notranje zadovoljstvo? nem. Voditelj: dekan Leopold Silan, Pokrče v soboto, 4. marca, ob 19.30 Veliko življenje se zrcali v vsakdanjem življenju - osebna zgodovina kot izkušnja smisla Predavateljica: dr. Erika Horn, G raz od sobote, 4. marca, ob 14.30 do nedelje, 5. marca, do 16.30 Priprava na zakon, nem. Voditelj: Jože Kopeinig Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik od nedelje, 5. marca, od 18. ure do srede, 8. marca, do 13. ure Duhovne vaje za starše duhovnikov, redovnikov in redovnic, teologov, diakonov, ve-roučiteljev in veroučiteljic, nem. Voditelj: žpk. Georg Pichorner od ponedeljka, 6. 3., od 18. ure do četrtka, 9. marca, do 13. ure Duhovne vaje za Živi rožni venec Delaj - moli - praznuj Voditelj: dekan Leopold Kassl, Bilčovs IMPRESUM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/III. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 420,-; Slovenija 2500,- SIT; ostalo inozemstvo 700,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,-šil.; Slovenija: 60 SIT. 18 Sport Napovedi Skakanje v Zahomcu Športno društvo Zahomc prihodnjo nedeljo, 19. februarja, prireja finale avstrijskega in koroškega Industrijskega kupa za skakalce. Udeleženci (šolarji I in II, mladinci I in II, juniorji ter splošni razred) bojo skakali s 50- in 75-metrske skakalnice. Start je ob 10. V soboto pred tekmo je od 13. do 15. ure ofi-cialni trening. Rožanski otroški pokal Prihodnjo nedeljo, 19. februarja, DSG Sele namerava prirediti slalom, ki bi štel k Božanskemu otroškemu pokalu. Vendar trenutno zaradi ne-zimskega vremena slabo kaže in štart še ni zagotovljen. Če se ne bo ohladilo, tekme ne bo mogoče izvesti. Organizatorji upajo in so štart napovedali za 10. uro. Uro po koncu tekmovanja bo počastitev zmagovalcev. Dogodki Daniel Užnik si je po padcu v Kranjski gori spet opomogel. Po enotedenskem počitku zaradi nalomljenega prsta na roki je prejšnjo soboto v Berchtesgad-nu v veleslalomu postal 7. Pretekli torek pa je v slalomu v Garmisch-Partenkirchnu, kjer se je pomerila elita avstrijskega, nemškega, italijanskega in slovenskega naraščaja, šlo za Fis-točke. Rainer Schönfelder (2.) in Daniel Užnik (3.) sta zasedla zopet odlični mesti. Naslednji teden bosta tekmovala na avstrijskem prvenstvu naraščaj-nega kadra ÖSV v Innerkrem-su. Prejšnjo soboto se je v Bačah v Raiffeisnovem pokalu pomerila elita avstrijskih šolarjev. Šentjanžana Andrea Kru-schitz in Martin Sleik sta v svojih skupinah zasedla zelo dobro 4. mesto. Okrajno smučarsko prvenstvo šolarjev v Podnu: Deklice II: 1. Christina Sche-riau (Šmarjeta); 2. Stefanie Fritz (Borovlje): Fantje II: 1. Norbert Juch (Borovlje); 2. Mark Pucher (Borovlje); Šolarke I: 1. Carina Lausegger (Borovlje); 2. Christine Michent-haler (Borovlje); Šolarji I: 1. Mario Plasch (Borovlje); 2. Fridl Mak (Borovlje); Šolarke II: 1. Caroline Just (Borovlje); 2. Birgit Ogris (Borovlje); Šolarji II: 1.'Christof Just (HTL Borovlje); 2. Florijan Mak (Borovlje); Mladinci: 1. Wolfgang Brommer (HTL Borovlje). Najhitrejša dneva: Carina Lausegger in Mario Plesch. TRENER ODBOJKARJEV SK AICH/DDOB V TEŽAVAH „Prilagodil sem se razmeram“ Branka Goloba, trenerja SK Aich/ Doba, po razočaranju nad neuspelim poskusom igrati za evropski pokal močno kritizirajo. V nekem koroškem dnevniku ga je igralec Hubert Schmerlaib hudo napadel, češ da je kriva metoda treniranja. Golob, trener z najvišjo licenco, z izkušnjami kot nekdanji igralec jugoslovanske reprezentance in trener slovenske mladinske reprezentance, te kritike odločno odvrača. V intervjuju za NT spodbija kritike in razlaga težave. Proti Gleisdorfu se je koleselj spet dobro zavrtel. Prepričljiva zmaga s 3:0. Kako ta sprememba? Golob: Trening se je najbrž obrestoval. Ekipa je preprosto dobro igrala in igralci so pokazali, kaj zmorejo s popolnim angažmajem. Ko bi proti Ennsu in Transverju igrali s to vnemo, je zmagovalec Dob. Novi igralec Schmerlaib te je v nekem dnevniku napadel in ti podtikuje pretežak in zastarel trening, ki da je pri nekaterih igralcih povzročil poškodbe. To drži? Golob: Po mojem je treba stvar popraviti. Dejstvo je, da sta se nam pridružila dva igralca, ki sta bila že pred tem poškodovana oz. si od starih poškodb še nista opomogla. Trening ni drugačen, kot ga imajo druga moštva. Treniram po deloma najnovejših in mednarodno priznanih metodah. Nekateri pa ne trenirajo s potrebno resnostjo. Kje je smisel za nakup poškodovanih igralcev? Golob: Pri tem so meni roke zvezane, ker je nove igralce angažiralo klubsko predsedstvo. Imena novih v odbojki na Koroškem niso neznana. Kolikokrat tedensko povprečno trenirate? Golob: Nekako trikrat, kljub temu je težko zbrati na treningih vse igralce. Večina trenira dvakrat. Treba se je pač prilagoditi tem razmeram in poskušati najboljše. Pri tako majhnem kadru si ne morem privoščiti prenapornih treningov, da ne pride do izpadov. Moštvo ima gotovo še rezerve. Kakorkoli že, treninge usklajam s situacijo, ki niti za trenerja niti za igralce ni najboljša, kajti nimamo optimalnih okoliščin za metodo treninga, kakršno si predstavljam jaz. Za zvezno ligo dva treninga nista veliko... Golob: Seveda ne. Zato pač pravim, da ima moštvo še nekaj rezerv, in treningi zrcalijo konstantnost v prvenstvu. Tako je povsem normalno, da izredno dobrim tekmam sledijo slabe predstave. Ko sem še sam igral v enaki ligi, smo trenirali po osemkrat na teden. Cilj si je treba postaviti dve tri leta naprej in se mu nato postopoma bližati. Del igralcev odkrito daje prednost poklicu in privatnemu življenju. Se to da uskladiti z ambicijami igrati za evropski pokal? Golob: Vse hkrati je verjetno težko uresničiti. Tekmovanje za evropski pokal je na zelo visoki ravni in zato je treba vložiti dosti napora. Nekateri se ne zavedajo, da smo že v pretekli sezoni boljše nasprotnike večkrat premagali samo z dobro taktiko. Letos nas ne podcenjujejo več, tudi to je treba upoštevati. Kako dolgo še misliš ostati pri Dobljanih? Golob: Moja pogodba velja do konca sezone. Kaj bo sledilo, ta čas še ne vem. Načelno pa sem pripravljen delati s fanti naprej. Hvala za pogovor. 8. Pokal treh dežel Veleslalom na šentjanških Rutah Veleslaloma na šentjanških Rutah se je minulo nedeljo udeležilo šest smučarskih klubov iz Koroške, Slovenije in Italije. Na štartu je bilo nad 120 tekmovalcev. Najboljša dneva sta postala Joži Partl in Brigitte Esel (oba ŠD Št. Janž). Skupni rezultat po moštvih: 1. ŠD Št. Janž 597 točk; 2. SK Portorož 426; 3. SK Devin 340; 4. DSG Sele 198; 5. Snežnik - Ilirska Bistrica 65; 6. ŠD „Mladina” Trst 25. Bambini: 1. Ricarda Rust (ŠD Št. Janž); 2. Sibilla Alessio (SK Devin); 3. Gregor Vodnjal (SK Portorož); 4. Tomo^KodeljaJSK Portorož); 5. De-siree Žnidar (ŠD Št. Janž). Otroci I, dekleta: 1.1. Michaela Mautz_ (DSG Sele); 2. Bianca Gentilini (ŠD Št. Janž); 3. Nadja Kuess (SD. Št. Janž). Otroci I, fantje: 1. Michael Sablatnig (ŠD Št. Janž); 2. Peter Stangl (SD Št. Janž); 3. Jaka Vad- njak (SK Portorož). Otroci II, dekleta: 1. Isabell Sablatnik (ŠD Št. Janž); 2. Nicole Starc (ŠD Devin). Otroci ll3 fantje: 1. Markus Maierhofer (ŠD St. Janž); 2. Roman Stingler (ŠD. Št. Janž); 3. Roman Kropiunik (ŠD Št. Janž). Šolarji I, fantje: 1. Fridi Mak (DSG Sele); 2. Marko Roblek ( DSG SeleJ; 3. Mario Gentilini (ŠD St. Janž). Šolarke II, dekleta: 1. Brigitte Esel (ŠD Št. Janž); najboljša dneva (46,27); 2. Andrea Kru-schitz (ŠD Št. Janž); 3. Katja Kropiunik (ŠD Št. Janž); šolarji II, fantje: 1. Martin Sleik ( ŠD Št. Janž); 2. Markus Slanschek (ŠD Št. Janž); 3. Florian Mak (DSG Sele). Mladinke I, dekleta: 1. Tatjana Zablatnik (ŠD Št. Janž); 2. Karin Kruschitz (ŠD Št. Janž); 3. Eva Moschitz ( ŠD Št. Janž). Mladinci I, fantje: 1. Niki Mak (DSG Sele); 2. Aljaša Paulina (SK Devin); 3. Tomi Puc (SK Portorož) Mladinke II, dekleta: 1. Sil- Brigitte Esel vana Oraže_ (ŠD Št. Janž); 2. Birgit Filipič (ŠD Št. Janž); 3. Breda Sosič (SK Devin). Mladinci II, fantje: 1. Aleks Prašelj (ŠD Mladina, Trst); 2. Robert Štrpin (SK Portorož); 3. Alen Puc (SK Portorož). Smučarsko veselje na Peci Z enovrvno krožno žičnico na družinsko smučišče Smučišče — v višini 2114 m — je idealno za začetnike kakor tudi za profesionalce. Smučarjem so na razpolago 4 vlečnice. Atrakcija je nedvomno 8 km dolga smučarska proga v dolino. Kdor želi izboljšati svoje smučarsko znanje, temu je na razpolago smučarska šola, za otroke pa tudi smučarski otroški vrtec. Na vse ljubimce tekaškega športa čaka 20 km dolga steza, v višini 1900 m pa 1,7 km dolga steza. V bližnjem turističnem centru Bistrica-Peca se vsak ljubitelj narave lahko sprehaja ali zabava s sankanjem ali z drsanjem po ledu. Informacije: Talstation Kabinenbahn Petzen telefon: (04235) 2246, fax: (04235) 407922 Enovrvna krožna žičnica in vlečnice delajo vsak dan! Smučarska proga v dolino je v dobrem stanju! Vsako sredo in vsak petek se lahko do 21. ure smučate tudi ob umetni osvetljavi in disco-glasbi. Na razpolago je tudi tekaška steza v dolini (20 km) in na vrhu (1,7 km)! Peca: Snega dovolj tudi v dolini! Neskaljeno veselje na progah čaka na vsakega smučarja. Zato skrbi enovrvna krožna žičnica s kabinami po 6 ljudi, 4 vlečnice in na novo narejena naprava za umetni sneg. Kot alternativa. A A A A AA AAAAAAAAAAAAA AA A A A A A /v Kärntner Bergbahnen und Bergstraßen Ges.m.b.H. Klagenfurt SCHI REGION SÜD Petzen • Hebalm • Klippitztörl • Koralpe • Weinebene • Salzstiegl • Hirschegg 8. POKAL TREH DEŽEL HOROSKOP TEDNA Prijateljska tekma na šentjanških Rutah Na povabilo Slovenske športne zveze je minulo nedeljo prišlo šest športnih klubov s Koroške, Slovenije in Italije na šentjanške Rute, kjer je Športno društvo Št. Janž priredilo smučarsko tekmo. Čeprav je bila konkurenca velika (saj je bilo na štartu več kot 120 tekmovalcev), je bilo srečanje prijateljskega značaja. Presenetljivo veliko tekmovalcev je prišlo tudi iz Slovenije in Italije, z njijmi vred pa tudi njihovi fan-klubi. Šentjanškemu klubu je tudi letos uspelo doseči najboljši skupni rezultat, tako da je ostal prehodni pokal v njihovih rokah (rezultate objavljamo na športni strani). Za brezhibno organizacijo tekmovanja je skrbel Hanzi Pscheider. Slika levo: V imenu Slovenske športne zveze je tekmovalce pozdravit predsednik Marjan Velik Slika spodaj: Zastopniki moštev s funkcionarji Športnega društva Št. Janž Jože Urank, pd. Kavh (vodnar) roj. 12. februarja 1927 Kreposti: premišljenost, zavzetost, dobrohotnost Slabosti: zamerljivost, malen-kostnost, občutljivost Z vašim dobrohotnim načinom vam uspe prepričati ljudi, da se zavzemate za dobro stvar. Tudi pod največjim pritiskom niste klonili, preživeli ste izse-Ijeništvo in po vrnitvi sejali slovensko samozavest. Pri tem vam je v oporo vaša globoka vera in zaupanje v Mater božjo, ki vam je v Medjugorju še okrepila vašo versko zavzetost. Vaš dolgoletni trud za preživetje slovenskega življa obrojeva sadove, saj vaši potomci že slovijo po Koroškem kot priznani kulturni delavci. Gotovo bodo tudi kmalu nadaljevali vaše politično delo v občini. Vaša modrost in vaše izkušnje jim bojo gotovo velika opora. Mira Grötschnig: Kot otroci smo doživeli predsodke proti ciganom. Strašili nas so pred njimi, češ, da jemljejo otroke. Predsodki so bili tudi v naši družbi vedno prisotni. Tudi danes imamo predsodke, ki privedejo do agresij. To se začne tam, . kjer nas moti drugačnost ljudi, čeprav to nobenega ne boli. Tega se moramo bolj zavedati. Pavli Krista Zablatnik: Janežič: Žalostno je, da Po bombnem mora priti do atentatu na Ro- bombnega me je po mo- atentata, da jem občutku ugotovimo, da postala solidar- tudi v Beljaku nost vseh živijo Sinti. Dej- manjšin z Romi stvo je, da te oziroma „ciga- narodne skup- ni” spet večja. nosti ne pozna- Vsak pripadnik mo. Čeprav manjšine se smo sami na- sedaj bolj za- rodna skupnost veda, daje tudi v manjšini, se on ogrožen. tudi sami radi Mislim, da poslužimo očit- naša generaci- ka: „Ti si cigan". ja skoraj nima Manj je pogo- predsodkov do vora, večja je ciganov, bolj je verjetnost, da to prisotno med ostanejo pred- starejšimi ljud- sodki neraz- mi in tam, kjer čiščeni. cigani živijo. So za nas Romi cigani? Pripravila Heidi Stingler Marinka Tschertou: Moramo priznati, da je tudi med koroškimi Slovenci živ predsodek proti „ciganom”. Manj med mlajšimi, bolj pa med starejšo generacijo. To si razlagam tako, da danes Romov (ciganov) v našem kraju ni več in je pravzaprav lahko biti z nekom solidaren, če je daleč proč. Včasih pa so „cigani” tudi za naše ljudi bili „črne ovce”. Prof. Marija Inzko: Včasih smo imeli predsodke do Romov ali ciganov, kot smo jih imenovali. Bili so na slabem glasu in ljudem je manjkal vsak čut pravičnosti, spoštovanja in tolerance. Danes ne hodijo več v naših krajih in tako se je tudi agresija do njih zmanjšala. Razumeti je treba, da so drugačni, do tega imajo vso pravico. Šimej Trießnig: Svoj čas so bili cigani stalni gostje naše družine. Moji starši z njimi niso imeli problemov in so jim vedno dali na razpolago prenočišče in tudi hrano. Verjetno ni bilopovsod tako. Ce so cigani kje ukradli kakšno kuro, potem zato, ker so potrebovali kaj zajesti. V primerjavi z današnjimi kriminalci pa so cigani „sveti”.