TRST, sreda 13. avgusta 1958 teto XIV. . Št. 192 (4037) PRIMORSKI DHEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini MONTECCHI št. *, II. nad. — TELEFON S3-J0S in J4-S3« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št II — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir— °CLAŠOV z ~ podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-62 — OGLASI; od 8. do 13.30 tn od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ' CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 350 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno lSS dm j- PoStnii tekoc^ račun: jaiMMinr« vsak mm višine v širkii enega stolpca: trgovski 80, tinančro-u pravni 130, osmrtnice 90 lir, — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tršaSkega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 31-938, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Eisenhi Začetek razprave o Srednjem vzhodu bo obrazložil načrte ZDA iower ga današnji seji glavne skupščine OZN DuIIesov razgovor z Gromikom in Hammarskjoeldova posvetovanja - Kairski radio ostro napada ameriško politiko in zahteva predvsem umik tujih čet prišel v m 12‘ — Predsednik Eisenhower je danes Uročil w..Yorlc- kjer bo jutri popoldne, kakor je stališče ■ameri*ki državni departma, osebno obrazložil svoip111 naort ZDA v zvezi s Srednjim vzhodom. \VashinOT Sovoru se bo Eisenhower takoj vrnil v Dul ta, 'v?11.*11 vodstvo ameriške delegacije bo prevzel Dul, ’ 1 J.e že v JSTew Vorku. varjal , -!e danes razgo- hiim J: britanskim zuna-LioydommuStrorl1 Selwynom v New vJS.Je Drišel danes obiskal ^neje pa je Ha mii■^,VjetskeSa zunanje- Gromika. »ku®šči~=°rVimi govorniki v l i daneS popoldne načrt aiki S7n « so vPisam predstav-Sovipt i ln S°v1etske zveze. ložiU dan® dele*a8i,ja j je po- tesoiucj vUšr»i?» ? katero poziva le, nai 'n Velike Britani-tv°je i .ne.mudoma umakneta danije. ^Libanona in Jorasa 't”.es°*ucija poziva glav-da n»i Hammarskjoel- skunini poskrb; za okrepitev libarul “Pazovalcev OZN v Pin° 0Pa?otuer, naj P°šl3e sku’ •ki na? K°Valcev v Jordanijo, »Sleriškiv. . nadzorovaii um.k Libanon in britanskih čet iz ložaj n>,a ln Srdani je ter po-žav». 0 mejah teh dveh dr- York zunanji minister JyvJL"d..I?rk med drugim iz-oK ? Jhcd diskusijo v it, «ka),r °?d nekatere ide-°dvisnos? Iiai se zagotovi ne-a°'akljiV(K)lnT ozemeljska ne-?Gije» o i Libanona in Jor-?! lziavn , yn Lloyd je tu- J?t\ v 8a sestanka organizi- !l ”■ ------- le «boij.°a. Prenehati nekate- p -i y - , — ■ ■ ■ miftu oi^nun.i r ,lru OZN- Zatem je 0 tr-v izjavil, da hi f »L . ^ TlrPnaVinli vi o lr n 1 o- Proti j Podaje)), naperje-jvloda i državam Srednjega » oblil- * Predstavljajo ne-radiu» ^naPa’da in vojne rdotn j' hodal je: »Ne ver->hko rešimo vsa Sredn enem “‘“"iega vzhoda * ablo n, samem zasedanju. •anjein r”?80 opravka z vpra-■* in j 'oanona jn Jordani e8a na^VPraaaniem «posred--fshti , a>> 'n moramo ob- Pada.» et o naravi tega na- hJrj*, aba*an^.e nekega časni V‘?*lske. Verjame v možnost -ho v *a napada na Jorda-a' ?, ,eru Huseinovega Bp ’ nt vp.- yd odgovoril: <^V2roča - r]amem; to mi ne R1? do]p 0“ene bojazni. Imel a?do Meira-f!ovor 7- R°SP° J« ,1Rla i,. !n ne verjamem, f 'o« namen napasti lfa^ske 'a. ministra Združene ^.*tae,„rfPub prišla v New Idi *U ,a.niio.) ^ ........... V0^a tmiPjellke in Iraka zl.Vna na,*ta ’-J"v“a, ua uu btp* anju -ua na sedanjem «&!?“ ttmiw''pi8ine OZN z“-djSklh čet . \meriških in an-^ s srednjega vzho- th\, s° mil1 .Združenih naro- kak‘]e Posa^,0* Urad vse vo-hS°r je meznih ba jr de!eRaci-;' Vorku. ži svoje stališče o raznih vprašanjih Srednjega vzhoda. Prav tako je gotovo, da bodo zunanji ministri, navzoči v New Yorku, imeli več zasebnih razgovorov, ki se bodo tikali tudi drugih vprašanj in ne samo Srednjega vzhoda. Hammarskjoeld je danes kosil skupno z Gromikom, zatem pa se je razgovarjal a Sel-wynom Lioydom. Kar se tiče ameriškega na-čr‘a, ki ga bo obrazložil Ei-senhower, se lahko domneva, da bo odražal misli, ki jih je Etsenhotver omenil na svoji zadnji tiskovni konferenci Glavne točke naj bi bile v glavnem naslednje: 1. Policijske sile OZN, ki naj bi ščitite države Srednjega vzhoda »pred nevarnostjo napada«. 2. Jamstvo OZN za sedanje meje na Srednjem vzhodu. 3. Komisija OZ C'&l».ga pred. ?*U * ‘n Niv«! .* lz Aten ‘h j. ?«Ja mi^fle se je za- !>. kie predsednrSk.eRa sveta il i* _ U5ec»OVal AMi\. ii ?eia mVn?zlJe se je za- % »ti lU ? Js n.'"' na „ . Jc *la pou- N^tovi^ svojem potova-sta a sedai Kol; i-o. °*°V0rib lie obve* Hdft, biinistr-i? Srškim in stiu ac Mili Pcedsed-blU i,ik°v n:i an Je na pod- staUšč’a a -s,eda-i bolj B ,f ebe brft 6 *** tui J seUr.eia, v,-«1, ciPr- *n Turčije Mac da bo brž ko bo ^ ^Ji?rratku v OlSH*: Bh tal s ^ ac Milli*n CksanS R?hnim ^dstavniki O*. \V;nI^lr*istrom *d*«dniuimom Di-'*,*,Hooi odbo- ra vrhovnih štabov ter s šefi vrhovnih štabov posameznih orožij. Kaj so se menili, ni bilo povedano, toda menijo, da so obravnavali obrambne probleme. Po razgovoru med Mac Mil-lanom ter voditeljem turško-ciprske manjšine dr. Kučukom jt le-ta izjavil, da turška skupnost na Cipru vztraja pri zahtevi za razdelitev otoka ter odklanja kot nesprejemljivo vsako drugo rešitev. Kučuk je tudi dejal, da je kritiziral britansko vlado, ker ni dovolj zaščitila življenja in lastnine ciprskih Turkov. Nadalje je Kučuk izjavil v nekem intervjuju, da bo predložil ciprskemu guvernerju načrt za oborožitev 10.000 Turkov na otoku, tako da bi se lahko ti branili pred »teroristi BOKA«. Kučuk je izjavil, da je pripravljen osebno jamčiti, da se orožje r.e bo u-porabljalo v druge namene. Se prej je Mac Millan sprejel predstavnika grške skupnosti. Po razgovoru je nikozij-ski župan Dervis izjavil, da je Mac Millanu objasnil grško »talilšče. Na vprašanje nekega novinarja je Dervis odgovoril, da ni ne optimist ne pesimist. Danes pa je Dervis poslal Mac Millanu telegram, v katerem govori o novi nevarnosti pred tajne turško organizacijo, ki grozi zasesti vse trgovine in hiše Grkov v turškem predelu važnejših mest. Dervis je zahteval nujne ukrepe za zaščito grških državljanov, preden bi bilo prepozno. Atenski politični listi so si enotni v mnenju, da je optimizem angleških voditeljev o Mac Millanovi misiji v Atenah brez podlage. Splošno prevladuje mnenje, da hoče londonska vlada na vsak način vsiliti Mac Millanov načrt ter pri tem sprejeti nekatere nebistvene popravke. 2al je Mac Millan šel na pot v Atene piše neki list, ne da bi imel dobro pripravljen in predvsem realističen načrt, ter je vztrajal, da bi se vzel njegov načrt, ki ga je grška vlada ter ciprska etnarhija kategorično zavrnila, za podlago razgovorov, pismo fr.ške vlade Mac Millanu pa je vendar jasno določalo skrajno mejo grškega popuščanja. Ce bi šla vlada čez to mejo, bi izgubila vsak moralni ugled pri Ciprčanih, ki se bore za svojo svobodo. Grški zunanji minister A-veroff je danes sporočil da je poslal navodila stalnemu predstavniku Grčije pri OZN, na' vključi vprašanje Cipra Takoj po sporočilu o vkrcanju dela ameriških čet je vodja opozicije Saeb Salam označil ta ukrep za le »simboličen« ter pozval svoje prijatelje na previdnost. Zahteva o-pozicije namreč ostane slej ko prej: odhod vseh okupacijskih čet. Danes zvečer Je zunanji minister Charles Malik odpotoval v New York na zasedanje glavne skupščine OZN. Znano je, da je libanonska opozicija že poslala na OZN svojo noto. v kateri zahteva, naj delegacije ne podpirajo Mali-kove kandidature za predsednika zasedanja, ker Malik sploh ne predstavlja večine Libanoncev. Zato je opozicija tudi sklenila, da bo poslala svojo delegacijo na zasedanje OZN Poleg delegacije opozicije bo baje v Nevv Yorku skušala nastopiti kot tretja še delegacija falange, to je desničarskega gibanja, ki podpira predsednika Šarnuna. V Bejrutu bi skoraj postal žrtev atentata tamkajšnji avstrijski veleposlanik, čeprav je skoraj gotovo, da on ni bil oseba, kateri bi kdo hotel škoditi. Ko je hotel vstopiti v svoj avto nekje sredi mesta, je opazil, da je na cestnem hodniku v bližini avtomobila neki nov kovček. Stvar se mu je zdela sumljiva in obvestil je takoj policijo, ki je kovček odprla in v njem našla eksplo- Nove spletke proti Iraku BAGDAD, 12. — Poslaniki štirih držav članic bagdadskega pakta, to je Velike Britanije, Pakistana, Irana in Turčije, so se danes sestali v turškem poslaništvu v Bagdadu. Britanski predstavnik je izjavil, da je šle za navaden sestanek v okviru rednega poslovanja. Navzoč je bil tudi a-meriški poslanik Gallman. Iraški vojaški guverner general Saleh je nocoj po bagdadskem radiu izjavil, da so nekateri »slamnati možje imperialistov začeli kovati zaroto proti iraški revoluciji«. Poudaril je, da bo revolucija nadaljevala svoj pohod, da doseže svoje smotre. Iraška vlada pa je danes objavila zakon za revizijo petletnega načrta za razvpj, pri katerem je zainteresiranih n-koli 5f> tujih podjetij, med katerimi so nemška, ameriška, francoska, italijanska, japonska in angleška podjetja. Zakon predvideva ustanovitev novega izvršnega organa, v katerem bodo ministrski podpredsednik in pet ministrov. Organ bo neposredno odvisen od ministrskega predsednika in bo ustanovil »vodil, ni ndbor za razvoj«. . —»»----- Odnosi ZDA - ZAR KAIRO, 12. — Minister za gospodarstvo in trgovino ZAR je sporočal, da so ZDA obnovile dobave naprav za grad-mo cest. ki so jih prekinile pred dvema letoma Ameriški poslanik v Kairu je včerai izročil vladi ZAR nujno pismo, ki ga je dobil iz Washinsftona V ameriškem poslaništvu nočejo niti potrditi niti zanikati te informacije ki jo je obiavil list »Al Ahbar« Kakor poroča kairski tisk bo ministrski predsednik in zuranji minister Saudove A-v dnevni red dela glavne j rabije prišel konec avgusta v skupščine OZN 14. avgusta. I Kairo na razgovore z Naser- jem. Kakor je znano, je ministrski podpredsednik ZAR maršal Amer imel v preteklem tednu več razgovorov s ministrskim predsednikom San dove Arabije Feisalom in i’ kraljem Saudom * ■ — Irak se bo udeležil konference o petroleju KAIRO, 12. — Ravnatelj oddelka za petrolej v Arabski ligi je ob svojem povratku iz Bagdada sporočil, da se bo Irak udeležil konference o arabskem petroleju, ki bo novembra v Kairu. V zadnjih letih je na,stal v delovanju arabske lige zastoj zaradi nasprotovanja iraške vlade politiki lige in Egipta. Predsednik prejšnje iraške vlade Nuri Saki je odklonil iraško udeležbo na konferenci o arabskem petroleju, ki je bila na predlog Egipta v načrtu leta 1956. Odsotnost Iraka in omahovanje Saudove Arabije je onemogočila, da bi Kuvait in Katar sodelovala pri pripravi enotnih pogojev za izkoriščanje petroleja v arabskih deželah. Konferenca je bila trikrat odložena, ker Arabska liga m bila gotova, ali se je Dodo u-deležile glavne arabske države proizvajalke petroleja. Po mnenju opazovalcev bo sedaj konferenca mogoča. Sporočili eo. da bodo na konferenco povabili tudi Iran. toda po mnenju opazovalcev iranska vla da vabila verjetno ne bo spre jela. Prav tako je bila povabljena tudi Venezuela. Arabski strokovnjaki so mnenja, da bo primerjanje metod, ki jih u-porablja Venezuela pri črpanju petroleja, dajanju koncesij in pri sklepanju pogodb z ameriškimi petrolejskimi družbami, velike važnosti za kritično proučevanje sedanjega položaja v tem pogledu na Srednjem vzhodu. Arabska liga je že dobila pristanek Kuvaita in Katarja. Tudi udeležba Saudove Arabije je že gotova stvar. Egipt se bo udeležil kot proizvajalec petroleja in tudi kot tranzitna država. Sirija m Libanon pa se bosta udeležila kot državi, po katerih peljejo naftovodi! SZ je sporočila, da bo T, zanimanjem sledila delu 'konference kot opazovalka. ' «» — F«rcign Office o konferenci najvišjih LONDON, 12. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je Velika Britanija mnenja. da je treba sedaj izključiti konferenco • n%jvišjih, ki bi bila omejena na Srednji vzhod. C* bi sklicali tako konferenco. bi morali na njej obravnavati najširša vprašanja. ki ločijo Vzhod od Zahoda V zvezi s pismom Hruščeva, ki je bilo objavljeno včeraj, je predstavnik izjavil, da se zdi, da to pismo pomaga k napredovanju stvari. V New Yorku sestanek Dulles - Murphy NEW YORK, 12. — Robert Murphy, Eisenhowerjev posebni odposlanec, se bo na povratku iz Pariza po svoji misiji na Srednjem vzhodu ustavil v New Yorku. Poročal bo Foatarju Dullesu, ki a« naha- ja v New Yorku, nakar bo nadaljeval pot v Washington, kot je bilo pravzaprav prvotno določeno, ter tam poročal Eisenhowerju. Med svojim bivanjem v New Yorku bo Dul-1?- stalno obveščal voditelje kongresa o razvoju dela glav ne skupščine in pa o sestankih. do katerih bo lahko prišlo izven zasedanja. Izjave francoskega zunanjega ministra Francija za sestanek petih kot «posebne komisij e» OZN De Caulle bo začel prihodnji teden propagandno potovanje po Airiki * Pinay o borbi proti inflaciji PARIZ, 12. — Francoski zunanji minister Couve de Murville je izjavil, da odobrava predlog bivšega ministrskega predsednika Faura, naj bi glavna skupščina OZN odobrila resolucijo, s katero bi pozvala predsednike vlad ZDA, SZ, Velike Britanije, Francije in Indije, naj se sestanejo kot «posebna komisija« skupščine, da proučijo vprašanja Srednjega vzhoda. Ce bi skupščina OZN odobrila tako resolucijo, bi Francija «proučila zadevo z največjo skrbnostjo«. Edgar Faure, ki je zastopal Francijo na konferenci najvišjih leta 1955 v žene- v . je dopisniku «United Press« izjavil, da bi samo s takim ukrepom preprečili, da bi s« razprava o Srednjem vzhodu v QZN spremenila v propagandistično tekmovanje med SZ in Zahodom, ki ne bi dala nobenega pozitivnega lezult.ata. Omenjeni predlog, je dej«! Faure. bi omogočil sklicanje konference na j višjih v okviru OZN in hkrati bi premagali sovjetske ugovore pioli zasedanju Varnostnega sveta, kjer bi bil navzoč tudi Cangkaj-škov predstavnik. Faure doidaja. da, če bi Moskva ta predlog sprejela, bi to kazalo težnjo, da >e izogne vplivu, ki ga izvaja nanjo Fe king. da ji prepreči pogajanja 7. Zahodom o Srednjem vzho- du. . . Faure je dalje izrekel pre pričanje, da bi konferenca najvišjih o Srednjem vzhodu lahko prinesla kaj koristnega. Finančni minister Antolne Pinay je dopisniku londonskega ((Financial Timesa« izjavil, da je bitka proti inflaciji njegova najvažnejša naloga in da bo mogoče to bitko dobiti ali zgubiti pred koncem leta. »Ce bomo dovolili ponovni pojav dviganja cen naslednjo jesen, je dodal Pinay, bomo varali delavce, kakor so bili prevarani v letih 1956-57; toda jaz ne bom ostal tu, da bi to delal.« Ko bo dosežena ustaljenost een. tedaj bo mogoče tudi zvišati’ mezde. Nato bi lahko bilo umestno, da bi franku dali realistični kurz in povzročili do-janski razmah francoskega izvoza. »Lansko razvrednotenje je bila katastrofa.« je nadaljeval Finay. »Razvrednotenje bi mo. ralo veljati kot nagrada za u-činkovito upravljanje financ države namesto da je izreden ukrep, ki naj zamaši luknje iadje, ki se potaplja.« Dopisnik »Financial Timesa« dodaja, da Pinay ni zanikal, da bo morda ob koncu leta potrebna dodatna pomoč iz tu-line, toda ta pomoč bi se morala zahtevati šele tedaj, ko bo notranje gospodarstvo postavljeno na trdno podlago Glede zunanje trgovine J« Pinsy izjavil, da namerava francoska vlada izpolniti obveznosti, ki jih je sprejela na podlagi rimske pogodbe in sporazuma o liberalizaciji GEEC. Dodal pa je, da bi zvišanje kontingentov, do katerih bi moralo v kratkem priti v okviru teh sporazumov, »pr-dstavljalo resno vpraie-rje«. Pinay je izrekel tudi »upanje in prepričanje«, da bo mo. ge če letos rešiti vprašanje področja svobodne trgovine. Pri tem pa ni prikrival svoje-gn nezaupanja do zadevne britanske politike. Izjavil je tudi, da se ni nikoli predvidevalo, da bi morala skupno tr» Žiče in področje svobodne izmenjave nujno začeti delovati istočasno. Dodal je, da je Velika Britanija privolila v koncesije, toda te se nanašajo na britanski načrt. Pripomnil je, da skuša Velika Britanija še vedno razširiti kontinentalna tržišča za svoje proizvode, to-df ne nudi tržišč za francoske kmetijske proizvode. “ «T idi prejšnja konferenca / «» -------------- BUENOS AIRES, 12. — Argentinski predsednik Frondiz: je včeraj sprejel jugoslovansko parlamentarno delegacijo ki je na obisku v Argentini. Fron-dizi se je več časa razgovarjal s člani delegacije, ki jo vodi predsednik odbora za zunanje zadeve zvezne ljudske skupščine dr. Aleš Bebler. Člani delegacije so obiskali tu. di parlament, kjer so se raz-govarjali z nekaterimi poslanci. -—-#»----- Smrtne obsodbe v Jordaniji AMAN, 12. — Vojaško sodišče v Amanu je danes obsodilo na smrt 13 oseb pod obtožbo, da so skušale organizirati oborožen upor proti jordanski vladi. Na smrt so obsodili še drugih 10 obtožencev, toda za 8 od njih so kazen spremenili na 15 let zapora zaradi njihove mladoletnosti; za ostala dva pa so kazen spremenili v dosmrtno ječo. Druga dva obtoženca sta bila obsojena na pet let prisilnega dela, dva pa sta bila oproščena. najvišjih, je pripomnil Faure, ki sicer ni dosegla smotrov, zaradi katerih je bila sklicana, je dala nekatere zelo konkretne in zelo koristne rezultate. pri čemer je treba kot posredno posledico upoštevati avstrijsko državno pogodbo in bolj liberalno, čeprav samo začasno, politiko do sate-l.tskih držav.« Tako bi po mnenju Faura tudi sedanja konferenca o Srednjem vzhodu, tudi če ne .bi privedla do sporazuma, omogočila vsaj »nevtralizacijo dozdevnega veta. ki ga je Peking nedavno izrekel proti udeležbi Hruščeva na takem sestanku«. Ce bi se na omenjeni konferenci o čem sporazumeli, bi predložili zadevna priporočila OZN; v nasprotnem primeru. pa bi sporočili, da se niso mogli sporazumeti. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da general De Gaulle ne bo neposredno odgovoril na zadnje pismo Hruščeva. Francoski poslanik v Moskvi ]c dobil nalogo, da sporoči sovjetski vladi, da je De Gaul-lt sprejel na znanje pismo Hruščeva in da se mu ne zdi potreben pismen odgovor. De Gaulle je namreč mnenja, da nima pomena nadaljevati dopisovanje, ker je skupščina sedaj začela razpravljati o vprašanjih Srednjega vzh©, da. Kar se tiče morebitne konference najvišjih. ki naj bi obravnavala številna druga vpra sanja pa je francoska vlada izročila 2. junija Gromiku spomenico, v kateri je predlagala način obravnavanja raznih načrtov dnevnega reda. De Gaulle bo v iredo 20. avgusta zvečer odpotoval na Ma. dagaskar. Prispel bo naslednjega dne v Tananarive, od tod pa bo odpotoval v Brazzaville. Poleg tega bo obiskal ir Abidjan, Konakry, 26. avgusta pa bo odpotoval v Dakar in od tu v Alžir. Stevenson in britje VARŠAVA. 12. — Po štiridnevnem privatnem obisku v Varšavi je bivši ameriški predsedniški kandidat Steven- •UIIIHIIIHiniMIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIHtlllltUIIIIIIUIIHIIIIIMIIHIIIIIIIIOIIIIIMIIIIHIIIHIIIIMIIIIIIMIItlllMIIIinilllllllltllllHIIHIIIIIIIIHIIIKIIIIMMIIIIU •tlllllllMIIIIIHIHHIIIIIIllllMlllllltllllllHIIIIIMIIMIlItllll tlllll III llllllllll lltlllllllllltl|||1||l„t«H IH Nova akcija v Maroku za umik vseh tujih čet Nadzorstvo nad francoskim vojaškim letališčem blizu Casablance RABAT, 12. — List »Al A-l;m» poziva danes maroško vlado, naj vodi ljudstvo v bitki za umik tujih čet iz Maroka List ponatiskuje uvodnik maroškega tednika «Sahara», ki omenja, da je maroška vlada večkrat zahtevala brezpo-goj li umik francoskih, španskih in ameriških čet iz Mareka. Nocoj »e je v Rabatu zvedelo, da »o ameriški ladji «A-frican Patriot« prepovedali, da bi izkrcala v maroškem pristanišču Sati tovor orožja. Predstavnik ministrstva za informacije ni hotel povedati, al. ni«merava maroška vlada piepovedati izkrcavanje nadaljnjih tovorov orožja za tuje čete na maroškem ozemlju. Nocoj je maroška policija začela izvajali nadzorstvo ob vhodu nekega vojaškega letališča v Maroku. Zdi se, da je ta ukrep prv korak v izvajanju nedavnega sklepa maroške vlade, da prepoveduje prihajanje francoskih čet v Maroko. Nadzorstvo so uvedli na francoskem vojaškem letališču v Čampa Cazes blizu Casablance Osem dni za Nautiiunom Se je ena ameriška podmornica preplula Severni tečaj Gre za podmornico Skate, ki ima hitrostni rekord podvodne vožnje od ZDA do Anglije ter rekord vztrajanja pod vodo Nautilus je včeraj prispel v Portland W ASHINGTON, 12. — Poročilo ameriške vojne mornarica je danes zvečer objavilo, da je še ena ameriška atomska podmornica, in sider Skate, plula pod polarnim ledom čez Severni tečaj. Poročilo obrambnega ministrstva pa navaja, da je podmornica Ska. ta odplula iz Connecticuta 30. julija ter dosegla Severni tečaj pod ledom ob 2.47 v torek. Uradno se misija te podmornice imenuje »misija raziska-vanja pod ledom«. Poročilo še dostavlja, da se je podmornica, potem ko je preplula Severni tečaj, dvignila v neko razpoko ledenega polja približno 60 kilometrov od Ječaja ter po radiu sporočila svoj podvig. Ni pa povedano, kam je Skate namenjen; domneva se, da je posebna naloga podmornice, da kolikor je mogoče preišče podmorski »kanal«, ki ga je odkril Nautilus in ki so ga pozdravili kot novo komunikacijsko pot z ene na drugo poloblo. Skate, ki je tretja ameriška atomska podmornica, opravlja svojo pot čez Severni tečaj osem dni za Nautilusom. Ta podmornica je bila splavljena maja 1957. Marca je postavila rekord podvodne vožnje iz ZDA do Anglije v 8 dneh in U urah. Dva meseca pozneje pa je zrušila rekord podvodne vožnje, ko je ostala 31 dni, 5 ur in 36 minut pod vodo. PORTLAND, 12. — Ameriška atomska podmornica Nautilu« je danes ob 14,20 prispela v pristanišče Portland v južno-zahodni Angliji. Ob prihodu v pristanišče ga je pozdravilo tuljenje siren vseh ladij, ki so Vkrcane v pristanišču, zvoki več godb ter tisoči oseb. Operacije pristajanja je vodil sam poveljnik Anderson, ki se je iz ZDA z letalom pripeljal v Anglijo, nato pa se je s helikopterjem vrnil na podmornico. Podmornico so v pristanišču pričakali britanski lord admiralitete grof Selkirk, glavni poveljnik Home Fleet adroi ral William Davis ter še drugi poveljniki in številni admirali, župan Portlanda, veleposlanik ZDA v Londonu Whitney in drugi. Ko se je podmornica ustavila je šel nanjo ameriški veleposlanik, ki je Andersona * posadko nagovoril in izročil odlikovanja. V poslanici, ki jo je britanski obrambni minister dal izročiti poveljniku Andersonu, je rečeno: «Odprli ste pot senzacionalnemu napred- ku za komunikacije v času miru. Kar se pa tiče vojaških perspektiv, so te očitne vsem.« Ko so se končale uradne slovesnosti, ki so jih milijoni Angležev lahko opazovali ob televizijskih aparatih, so lahko mornarji podmornice prišli na kopno. Teh 110 mladih ljudi s svojo zunanjostjo ne kaže ničesar, kar bi spominjalo na tako imenovane »morske volkove«. Mornarji, med katerimi so številni vsakovrstni tehniki, so radi odgovarjali na vprašanja. Neki častnik je pp-vedal da je prišla podmornica na površje samo deset morskih milj od točke, kjer bi pravzaprav morala priti po računih s pomočjo aparatov. Častnik je dostavil, da pač niso {ačunali s tolikšno točnostjo m so domnevali, da bo dovoljena pomota okrog 100 milj. WASHlNGTON, 12. — Atom. ska podmornica Seawolf skuša doseči nov rekord vztrajanja pod vodo. Podmornica je pretekli teden zapustila neko pristanišče vzhodnega obrežja ZDA in hoče ostati pod vodo vsaj 60 dni. Domneva se, da bi lahko napravila podmornica krožno pot okrog Zemlje ves čas pod vodo. son odpotoval danes i z Varšave v Zakopane na južnem Foljskem. Na vprašanje nekega poljskega časnikarja, ali misli tietjič kandidirati za predsednika, je Stevenson odgovoril; «Ne, ali 'se zavedate, kako trdo je življenje kandidata? Obriti se mora dvakrat na dan. To ni zame.« Steven-son bo ostal v Zakopanih en dan in nato bo skupno s svo-j-ma dvema sinovoma in z o-stalim spremstvom odpotoval v CSR. «»------- Joliot - Curie operiran PARIZ, 12. — Danes «o objavili. da je bil prof. Fredric Joliot-Curie po krvavitvi v želodcu operiran s pozitivnim izidom. Znani učenjak, ki je bil bolan že tri leta, je bil sedaj operiran, potem ko so ga v nedeljo spravili v bolnišnico zaradi nenadnega poslabšanja bolezni. Bolnik s« ni izven nevarnosti. Domneva se, da so lahko Joliot-Cu-riejevo bolezen deloma povzročili žarki, ki so nanj delovali v 30 letih raziskav na atomskem področju. Zvečer je vocLtvo bolnišnice sporočilo, da družina Juliot-Curie ne želi, da se izdajajo poročila o zdravstvenem stanju bolnika. ZDA nadaljujejo jedrske poizkuse W ASHINGTON, 12. — Ameriška komisija za atomsko e nergijo je davi sporočila, da so danes povzročili eksploz.ijo jedrskega naboja za rakete Vodljivo raketo z jedrsko glavo so izstrelili z oporišča na otoku Johnston v Tihem o-ceanu. Po računih strokovnjakov je eksplozija nastala v vi. šini 96.000 metrov. «« ------ Trije mrtvi med nevihto MERAN, 12 — Danes ponoči je razsajala huda nevihta nad dolino Venosta. Na hribu Naturno je Rio Chiesa nenadoma podrl nasip ter se zlil po pobočju proti neki hiši. S seboj je nosil prod, drevesna debla in podrl severni zid hiše ter takoj zalil spodnje prostore. Potem je porušil tudi južno steno, podrl hlev in se pognal naprej v dolino. V hiši je bilo tedaj pet oseb, toda živ' sta ostali samo dve blizu 70-letni sestri, ki sta spali v gornjem prostoru. Gospodinjo, njuno sestro, so našli nirtvo pod podrtinami, medtem ko pa sploh niso našli njene 32-letne hčerke in 4-letnega vnuka. Danes so ves dan iskali izginuli osebi, vendar brez u-speha. Materialno škodo cenijo na okrog 150 milijonov lir. VARESE, 12. — Tu je preteklo noč divjala silna nevihta, ki je podrla tudi neki stoletni hrast. Ta je pri padcu potrgal električni vod, zaradi česar je ves kraj ostal v temi. Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 28,5, najnižja 22,1, zračni tlak 1010,9, pada, veter 17 km, zahodnik, vlaga 68 odet., nebo 4 desetin* oblačno, morje lati no razgibano temperatura morja 28.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 13. avgust* Hipoliit, Tvrdko Sonce vzide ob 5.01 in zatone oo 19.18. Dolžim« dneva 14.17. U»* vzide ob 3.05 in zatone ob 17» Jutri, ČETRTEK, 14. avgusta Anastazija, Stazika Volltte terjntno proti honcn oktobra Oživljeno delovanje strank bližnjimi upravnimi volitvami pred KU ju sestai/ila kandidatoo listo, kateri načeluje dr. Marin Franzit, niso pa na njej: Bartoli, tajnik Delavske zbornice f\!ove!li, predsednik bege nazionale Harabaglia, predsednik AbLI IHasiito - Sestanek vodstva 1'SIII 19. dražba za gradnjo šole v Zgoniku Urad za javna dela je rur/-pisal 19. avgusta dražbo za' Sinoči je bila seja vodilnega edbora tržaške Krščanske re-mokracije, na kateri to razpravljali o predložitvi kandidatne liste KD na bodočih občinskih volitvah v tržaški občini. Po nekaterih vesteh je bila lista sestavljena že pred sestankom, za katerega pa se še ne ve, kaj so na njem sklenili. Lista, ki je bila predložena v razpravo, ne vsebuje takih i-men, ki bi lahko predstavljala presenečenje za tržaške politične kroge. Nekoliko bolj zanimivo je to_ da med 4M> imeni kandidatov ni imena bivšega tržaškega župana Bartolija, tajnika Delavske zbornice No-vellija, predsednika Lege Nazionale Harabaglie in pokrajinskega predsednika ACLI Masuta, za katere pravijo, da niso hoteli sprejeti kandidature. Nadalje je izostalo ime prof. Narcisa Scilisa, ki je bil izvoljen za poslanca, ter prof. Redenta Romana, ki ni bil vključen v seznam zaradi tega, ker o njegovem primeru še vedno razpravlja centralno razsodišče v Rimu, kamor se je prof. Romano pri.ožil ker so ga za dobo enega leta suspendirali iz stranke. Listi Krščanske demokracije naj bi po teh vesteh načeloval dr. Mario Franzil, ki je bil odbornik v prejšnjem občinskem odboru in iz česar bi se dalo sklepati, da se bo potemtakem potegoval tudi za mesto novega tržaškega župana. V ostalem so imtna demo-kristjanskih kandidatov ostala v glavnem nespremenjena, saj so na seznamu ostali bivši občinski svetovalci Ester Bastia-ni, Raimondo Visintin, Paolo Venjer, Teodoro de Rinaldini, Mario Franzil, Ugo Verza, Mario Del Conte Sergio Gasparo, Iginio Vascotto, Antonio Co-slovich, Nereo Stopper, Fausto Pecorarl, Mario Gridelli in Domenico Adovasio. Na nove so v seznam vključili nekaj imen, ki pa ne predstavljajo posebnega zanimanja, razen če izvzamemo novinarja Guida Botterija. ki je šef propagande demokrščanskega aparata. Končno naj še oovza-memo vest, da na kandidatni listi ni tajnika demokristjan-ske stranke Corrada Belcija. Prav ta pa je v zvezi z razpravo o kandidatni listi oziroma vključitvi kandidatov na seznam izjavil, da so vesti o imenih kandidatov nepopolne ali pa celo netočne zaradi česar lahko pride, potem ko bo Tajnik Belci je torej potrdil, da so vesti o demokrščanski kandidatni listi v glavnem točne, a je dopustil možnost nekaterih sprememb. Ni namreč izključeno, da so na včerajšnjem sestanku kandidatno listo spet nekoliko spremenili. Agencija «Giulia» je v Rimu zvedela, da bodo volitve v tržaški občini prav gotovo v letošnjem oktobru, razen če ne pride vmes kakšna tehnična zapreka. Medtem ko je teoretično še možno, da bi bile volitve lahko 5. oktobra, pa v Rimu menijo da je bolj verjetno, da bodo volitve kasneje, pri čemer je enako možno, da bodo drugo, tretjo ali pa četrto nedeljo v oktobru. Sinoči se je sestalo vodstvo tržaške federacije FSDI, na katerem - so razpravljali o sedanjem političnem položaju. V tej zvezi je vodstvo PSDI z zadovoljstvom sprejelo vest, da se bo v oktobru končal komisarski režim na občini in bo spet uvedena demokratična uprava. Vodstvo PSDI je nadalje sprejelo predlog tajništva, da se kongres socialdemokratske stranke, ki bi moral biti v septembru, odloži za po volitvah, ker bo z volitvami precej dela. Nadalje je bila imenovana enotna komisija, ki ji načeljuje prof. Lonza, da sestavi listo kandidatov za občinske volitve, ki jo bodo še v tem mesecu potrdile skupščine mestnih sekcij. gradnjo šole v Zgoniku. Solo bedo gradili 7 mesecev in bo stala 31.» milijona lir. Pri gradnji bo zaposlenih tudi 10 domačih delavcev. V zgoniški občini bodo čez dva tedna končali dela pri popravljanju poti Zgonik-Salež in čez kake tri tedne bodo u-redili cesto iz Gabrovca proti meji. —_«»------ Zaposleni v juliju Ob koncu julija je bilo zaposlenih na našem področju 88.361 oseb in torej 135 oseb manj kot v istem mesecu preteklega leta. V industriji, trgovini, obrtništvu ih bančnih ustanovah je bilo zaposlenih 64.135 oseb. v javnih službah pa 24.166 oseb. Sestanek pokrajinskega odbora Včeraj se je sestal pokrajinski odbor pod predsedstvom dr Franceschina in je razpravljal o nekaterih upravnih vprašanjih Paolo Šema novi tajnik tržaške federacije KPI Vidali je odstopil v skladu s sklepom CK KPI in ostane nadalje član odbora in tajništva federacije - Semilli novi glavni tajnik sindikata FIOM VČefajŠtija «L’Umt5» prinaša na tržaški strani krajše sporočilo odbora federacije in kontrolne komisije. Poročilo pravi med drugim, •Odbor federacije in kontrolna komisija so se sestali Z. avgusta 1958 pod predsed-stvojn tovarišice. Jelke Gerbec. Na sestanku je tovariš Vidali, tajnik naše federacije, obrazložil razloge, zaradi katerih je zaprosil, da 'zapusti mesto federalnega tajnika, da bi se lahko bolje posvetil1 parlamentarnemu delu v skladu s sklepom CK KPI, ki velja za vse tajnike federacije KPI, za direktorje dnevnikov in tajnike CGlh v znak spoštovanja nalog, ki so jih prevzeli od volivcev. Odstop so soglasno sprejeli, ker so menili, da so utemeljeni razlogi, ki jih je obrazložil tov. Vidali. Soglasno so sprejeli predlog, da ga zamenjajo s tovarišem Semo.s Poročilo zaključuje z voščili in ugotovitvijo da bo Vidali IIIIIIIIIIIIIIIIMHIMIIIMIIIIIIIIIIIIUIIMIIIIlUimuilllllllHIIIIIIIIIIIMIUIHINHIIIIIIIIIIIINIIIHIIItllllllllllllllllllHIIIIIIIIIItlllllllllllllltlHIlKlllllllllllNIIIIIItlMIIIIUIIIIIIIIIIIIUtllHIIIIIMIIIIIIinilinM Na obisKu po paviljonih koroškega velesejma Tržaški paviljon ni najbolje urejen vendar Je pritegnil š ostal še nadalje član odbora Glavni poudarek koroškega velesejma je na lesu, s čimer je zelo pomemben tudi za naše pristanišče - Z boljšo turistično propagando bi lahko pritegnili več Avstrijcev Te dni smo obiskali koroški velesejem v Celovcu. Kot smo pričakovali, je to v glavnem razstavišče lesa in lesnih izdelkov, ki . predstavljajo največje postavke* v vseh pogodbah, ki se sklenejo v okviru velesejma. Glavni poudarek je torej na lesu, in sicer pod geslom, s katerim se je Avstrija predstavila letos tudi na tržaškem velesejmu: «Holz im-mer mbdern« (Lčš je vedno moderen). Tako vidimo na koroškem velesejmu vse, kar je v zvezi z lesom. V številnih paviljonih, ki sq jih v glavnem vzele v zakup največje avstrijske nružbe in podjetja z lesom ter s stroji za obdelavo lesa, je razstavljen ves delovni proces, ki gre od trenutka, ko drevo požagajo, do njegove obdelave in končnega izdelka. Medtem ko so nekatera podjetja prikazala cele skladovnice izbranih debel ter rezanega lesa, so druga razstavila polizdelke, večina pa je prikazala predvsem gotove lesne izdelke. Ti se ne omejujejo lista KD 'uradno objavljena, I samo na parkete, okenske do sprememb in drugih imen. j oKvire, vrata, lesena stopni- iii mi m i imim mii ini m miiiHiti ih i iiiiiiiiiiiiiiihiiihiiiiiiimiiiiiu»i*ii*hmiiii»*i*miim»iiihiimiii Žrtvi dveh nesreč v zelo resnem stanju • v ■ • •• m m rsmir 1 in tajništva tržaške federacije KPI. Pokrajinsko tajništvo De. lavske zbornice GGIL je včeraj izdalo . naslednje obvestilo; elzvršni odbor pokrajinskega sindikata FIOM je na svoji seji 8. t. m. proučil pismo, t katerim je njegov glavni tajnik dr, Sema podal ostavko, ker je bil izvoljen na politično vodstvo federacije svoje strun, ke in mora zaradi tega posvetiti vse svoje sile tej nalogi. Izvršni odbor je soglasno smatral ,da ne more odkloniti ostavke tov. Seme. V prepriča, nju, da tolmači mnenje vseh tržaških kovinarjev, mu je izrazil vso svojo hvaležnost za njegovo delo pri vodstvu sindikata. delo, ki ga je opravljal več let z veliko sposobnostjo, predanostjo, navdušenjem in požrtvovalnostjo. Zeli mu dobro in uspešno delo v njegovi novi funkciji. Izvršni odbor je nato izvolil tov. Semillija za glavnega tajnika pokrajinskega sindikata FIOM.s Dosedanji pokrajinski tajnik zveze kovinarjev FIOM dr. Paolo Sema ki je bil izvoljen za pokrajinskega sekretarja tržaške federacije KPI, je 6 let deloval v tržaški napredni sindikalni organizaciji. Bil je podtajnik glavnega vodstva E-notnih sindikatov; pred tremi leti pa je bil izvoljen za glavnega tajnika Zveze kovinarjev FIOM. V tej zadnji dobi je razvil veliko dejavnost v o-brambo tržaških kovinarjev, kar je prišlo posebno do izraza v lanski dolgotrajni borbi de-avcev iz obratov CRDA in Arsenala. Zaradi tega je dobro znan med tržaškim delavstvom, zlasti med kovinarji. ramarskem drevoredu v smeri Grljana, ko je v bližini hišne številke 113 zavozil od strani v avto, last 27-letnega Giusep-pa Zinnattija iz Ul. Donizetti 3, ki je hotel prav tec{aj obrniti na levo. Zaradi trčenja je Rizzi padel z vtspe ter si pri tem poškodoval levo ramo, komolec in levi bok. S svojo vespo se je Rizzi odpeljal v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč *er ga s prognozo okrevanja v petih dneh odposlali domov. Večjo škodo sta utrpeli obe vozili. Pogled na tržaški paviljon koroškega velesejmu Delavca je stisnil železniški vagon k ograji - Nerodno je padel z vespe Do dveh zelo težkih nesreč je prišlo v teku včerajšnjega dne. Obe žrtvi nesreč se borita s smrtjo v glavni bolnišnici. Okrog 14,15 so pripeljali v glavno bolnišnico 36-letnega delavca Bruna Dragovizza, stanujočega v Ul. Lorenzetti št. 36, ki so mu ugotovili težite poškodbe na glavi, rokah in nogah in pretres možganov. 23-letni Roberto Latanzio, stanujoč v Domus Civica 7, ki ga je spremil v bolnišnico, je povedal, da sta bila oba zaposlena v bližini žitnega skladišča v Javnih skladiščih, ko je Dragovizzo po nesreči stisnil k ograji dvižnega mosta železniški vagon ki so ga prav tedaj tamkaj premikali. Dragovizza so sprejeli na ortopedski oddelek Njegovo stanje je zelo resno ter so si zdravniVi pridržati prognozo. Ob 20.30 pa so sprejeli v bolnišnico 3(J-letnega trgovskega pomočnika Luigija Bezzec-chija, stanujočega na Guar-dielli 1414, ki ima težek pretres možganov ter druge notranje poškodbe. Bezzecchi, ki je bil v globoki nezavesti, ni mogel povedati, kako je prišlo do nesreče. Za zadevo so se pozanimali agenti prometne policije, ki so izvedeli, da je bil Beziecchi nekoliko pred nesrečo v gostilni «Alle cave« na Guardielli. Okrog 20 je zapustil gostilno ter hotel s svojo vespo v mesto. Pri tem pa je tako nerodno padel, da se je močno udaril z glavo ob tla Tudi zanj so si zdravniki pridržali prognozo. «» . tudi iz drugih držav in celo iz Amerike Za primer Brune Carli se je pozanimal tudi vladni generalni komisar dr. Palamara ter z njim še pokrajinski zdravnijc dr. Nuzzolillo. Obrnila sta se na italijanski konzulat v Ženevi iri ta je preskrbel še nekaj tega zdravila. Včeraj zjutraj so sprejeli na prvem internem oddelku tržaške bolnišnice, kjer se Carli-jeva zdravi, telefonski poziv iz Švice, s katerim sporočajo, da bodo poslali z letalom na letališče Istrana pri Trevi-su še milijon enot bacitracina, ki bodo zadostovale za zdravljenje ubogega dekleta,, Tudi švicarski Rdeli križ jfc poslal /e nekaj tega zdravila. Včeraj zvečer pa je odpotoval iz Tista* policijski avjtfi. ki "bo sprejel na letališču v Istrani antibiotik ter ga’ bo' pripeljal v tržaško bolnišnice^ Pozno ponoči smo izvedeli, da so pr.peljali ob 6.13 večjo količino tako dragocenega zdravila z avtomobilom tržaške policije- Kljub hudemu nalivu so policisli vozili g vso brzino, ker se je zelo mudilo, saj se je stanje dekleta proti večeru poslabšalo in je bilo zelo resno. Zdravniki so takoj nadaljevali s kuro in upajo, da se jim bo sedaj posrečilo rešiti življenje dekleta Prispelo zdravilo za bolno dekle S policiiskim avtom so ga pripeljali z letališča Istrana Zdravstveno stanje 19-letne Biune Carli se je včeraj nekoliko izboljšalo. Carli jeva, ki *e zdravi v tržaški bolnišnici zaradi meningitisa, bo lahko ozdravela edinole, če dobi pravočasno zadostno količino ba-eitracina, ki ga pa v Trstu nimajo. Do sedaj so Ji zdravilo poslali že iz Švice in Anglije in s to količino zdravila so zdravniki nadaljevali z zdravljenjem vse do včeraj. Sedaj pa se je zvedelo, da pričakujejo nove pošiljke bacitracm* V predsobi je padla 70-letna Amalia Magnago por. Slama, stanujoča v Ul. Media 28, je bila včeraj doma i svojo vnukinjo 21-le no Mn rio Luiso Mercusa ko je po nesreči padla v predsobi ter si po vsej verjetnosti zlomila le eča in podobne tradicionalne izdelke, temveč tudi na številne športne artikle, kombinacije lesa in drugih tvarin, zložljive weekend hišice itd. Poleg tega je videti tudi množico strojev, ki so potrebni za obdelavo lesa, in sicer od ročnih in drugih žag, ki nadomeščajo drvarje pri podiranju dreves v gozdu, pa do velikih m modernih strojev, ki jih u-porabljajo mizarji in velika industrijska podjetja za predelavo lesa. S tega stališča je torej koroški velesejem izredno pomemben, saj predstavlja za Avstrijo nekako središčno točko v trgovini z lesom. V ostalem pa je koroški velesejem bolj reven, čeprav je že precej paviljonov, v katerih so razstavljeni razni artikli električne industrije, prehrambene industrije, predmeti široke potrošnje, na protein pa traktorji, stroji gradbene industrije, avtomobili itd Kot zanimivost naj tudi omenimo, da je precejšen del velesejma posvečen novi avstrijski vojski, ki kaže svoje orožje ter življenje in opremo avstrijskega vojaka. Poseben oddelek je posvečen »relikvijam« iz starih časov, kjer vidimo stare avstrijske uniforme, staro orožje, zastave itd. Na steni v tem oddelku smo videli tudi veliko ‘oljnato sliko, kako »regiment Maeočič napada nasprotnika v bitki pri -Oustorži*. Precejšen del prostora koroškega velesejma ba je name- .-.jen zabavi. Tu je nič koliko toboganov, avtomobilčkov na električni pogon, strelišč in podobnih zadevščin ter še več kioskov, v katerih prodajajo razne jedače in pijače. Središče tega zabavišča pa je o-gromna platnena dvorana, v kateri je prostora za več tisoč ljudi, in kjer ljudem postrežejo pri mizah z jedačo in piiačo. Velik godalni kompleks skrbi za dobro razpoloženje in kot smo videli, je bila ta dvorana ob dveh popoldne kljub vročini nabito pol- »talno vrtijo reklamne filme o Trstu. Na stenah je nekaj na. Sploh je obisk velesejma izredno velik, posebno še, če ga primerjamo z obiskom našega vo ramo. Sprejeli so jo na or-| tržaškega velesejma. V sobo- topedski oddelek, kjer bo morala ostati od 15 do 50 dni. Deske so mu padle na nogo Na oilopedski oddelek glavne bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 59-letnega delavca Albina Zalarja, stanujočega v Ul. Bonomea 209, ki ima zlomljeno levo nogo. Zalar je povedal, da je bil zaposlen pri razkladanju lesa na Lesnem skladišču pod Skednjem, ko mu je po nesreči padlo na nogo nekaj težkih desk, ki so bile naložene na tovorniku. V bolnišnici bo moral ostati 40 dni, tah in nedeljah se v njem tare ljudi, tako da se mora človek kar naprej prerivati kljub razmeroma velikem razstavnem prostoru in čeprav so paviljoni, ki so v glavnem platneni, ločeni drug od drugega. Na koroškem velesejmu sodelujeta le dve tuji državi, in sicer Italija in Jugoslavija, o-ziroma Trst in republiki Slovenija in Hrvatska. Trst ima tvoj paviljon nekako v središču razstavnega prostora in kot je videti tudi na naši sliki, bi zapustil vtis platnenega šotora kakega sezonskega bara, če ne bi bilo na njem velikega napisa «Trieste». V tem šotoru oziroma - paviljonu je majhna dvoranica, v kateri črnobelih slik ter dva velika barvna diapozitiva. Nič posebnega torej, da je dvoranica kljub temu vedno polna obiskovalcev. V treh dneh, odkar so odprli velesejem, je bilo razdanih že nad polovico vseh prospektov, kar kaže na veliko- zanimanje za naše mesto. Omenimo naj še, da so tržaški paviljon obiskali tudi avstrijski trgovinski minister dr. Bock, obrambni minister inž. Graf, finančni minister dr. Kamitz in zunanji minister Figi, poleg njih pa še generalni tajnik dunajske trgovinske zbornice dr. Korinek, ki se je v tržaškem paviljonu zadržal dalj časa. Sedaj pa nekaj kritik na račun našega paviljona. Praksa je menda že dokazala, da uživa tržaški paviljon nekako popularnost na koroškem velesejmu. prav zaradi tega bi bilo treba pomisliti na to, da bi naš paviljon spravili pod dostojnejšo streho in ga bolje opremili. Ker je v glavnem namenjen povprečnim obiskovalcem velesejma, to je ljudem, ki z našim pristaniščem in trgovino ter industrijo nimajo nobene »veze, bi moral biti večji poudarek na turizmu, predvsem v barvnih slikah našega Sesljana, Devina, GjTjsina in obgle spjoh, pa .tudi KTaaa in Glinščice. Isto vo. lja tudi ta prospekt, ki bi po našem mnenju moral upoštevati v glavnem turistične privlačnosti našega področja. Vsekakor pa bi bilo prav, ko bi že na prihodnjem koroškem velesejmu bil tržaški paviljon pod lastno streho stavbe s temelji. Takoj zraven tržaškega paviljona je paviljon »Vina Ko-fer*. Tudi ta paviljon ima te svojo tradicijo, saj je pred dolgim pultom kar naprej pol no žejnih obiskovalcev, ki radi pokušajo istrska in dalmatinska vina ter slivovko. Tu je tudi nekak zbirni center koroških Slovencev, ki pride jo na ogled velesejma in zaupljivo sprašujejo, katero vi no naj pokusijo. Kot zanimivost naj omenimo, da je največ povpraševanja po sladkih vinih, predvsem po bujski mi. šteli in dalmatinskem dinga-cu, medtem ko gredo trda vi na manj v promet. Tik ob paviljonu »Vina Ko-per» stoji jugoslovanski paviljon, v katerem razstavljajo razna podjetja Slovenije in Hrvatske. Paviljon je velika zgradba, od dveh strani zaprta z zidom, medtem ko sta vhod oziroma pročelje ter desna stena vsa v steklu. Razstavo jugoslovanskih podjetij organizirata slovenska in hrvaška trgovinska zbornica ter je zelo okusno urejena. Poslušal smo komentarje obiskoval, cev, ki so se o njej zelo pohvalno izražali. Tu je videti predvsem artikle, ki so name- kviru določenih kontingentov dejansko že vsi prodani. Gre v glavnem za izdelke domače obrti, športne artikle, artikle prehrambene in kemične indu-strije, steklene izdelke, električni material, usnjene izdelke itd. Na splošno lahko rečemo, da je koroški velesejem velikega pomena predvsem zaradi lesne trgo-vine, medtem ko je za nas pomemben še posebno zaradi tega, ker bi z nekoliko več turistične propagande lahko pritegnili še več avstrijskih turistov na naše področ je. «»--------- Tatovi odnesli prstan in ogrlico Neznani tatovi so vdrli stanovanje 36-letnega Borisa Merlaka iz Ul. Ponziana 4 ter odnesli zlat prstan s safirom in zlato ogrlico z obeskom o-boje vredno 35.000 lir. Merlak je prijavil tatvino policijskemu komisariatu v Ul. Caprin ki je uvedel preiskavo. Vespist podrl pešca 73-letni Angelo Candusio stanujoč v Ul. Concordia 29, je hotel včeraj popoldne prečkati Ul. Ban Marco, ko mu je v biižini hišne številke 21 prekrižal pot Ottaviano Valen ti, stanujoč na Istrski cesti, ki je prav v tistem trenutku privozil mimo s svojo vespo. Can. dusia so zaradi poškodb na glavi ih levi roki sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Petronio in žena hudo zastrupljena V ponedeijek zvečer sta bila tov. Bortolo Petronio m njegova žena Rosa Punch nor. Petronio, na večerji pri svojih znancih na Trgu IJlpiano. .Ponoči ata začutil* hud« t o-lečine v želodcu. Zaradi teaa •ta zjutraj poklicala rešilni avto, ki ju je odpeljal v glavno bolnišnico, kjer so ju sprejeli na II. zdravniški oddelek aaradi hudega zastrupljeni* prebavnih organov. Verietnn sla se zastrupila z ribam* v#čerji pri svojih znancih. Takoj ob sprejemu v boln-š-nifo so jima nudili Vso zdrav-niško pomoč in pravijo, da bo. sta ozdravela v 10 dneh. Sinoči smo «e zanimali v bolnišnici za njuno zdravstveno ata nj* in so nam odgovoriti, da )• stacionarno. Tov. Petroniu in njegovi že ni želimo, da bi cimprej okrevala. Prometni nesreči Včeraj opoldne se je vozil 20. letni Sergio Rizzi iz Ul. dell’E- Do druge prometne nesreče je prišlo okrog 13. ure v Ulici Ginnastica. 49-letni Massimi-liano Frandoli iz Ul. Ginnastica 46 je komaj izstopil iz veže, ko ga je podrl na tla 26-letni Mario Žerjal iz Boljunca 226, ki je prav tedaj privozil mimo s svojim motorjem. Tako pešec kot motorist sta pri tem padla na tla, vendar se na srečo nista poškodovala. Ambulante INAM v prazničnih dneh INS sporoča, da bodo Vse ambulante, ki običajno poslujejo na sedežu, zaprte 15., 16. in 17. avgusta. V teh dneh bo delovala samo poliklinika v Ulici Slataper 5 od 10. do 12. ure izključno za nujne primere. Prošnje za obiske na dom se lahko predloži od 10. do 12. ure v polikliniki v Ulici Slataper in od 12. do 17. ure v Ulici Nordio 15. Vse ambulante bodo redno poslovale do 14. ure 14. avgusta- V popoldanskih urah 14. avgusta pa bodo delovale samo naslednje ambulante: 1. rajonske ambulante splošne medicine: F5 - G3 - M2 - N4 - II - Opčine, Prosek, Devin. 2. roentgen 3. večerna služba injekcij insuiina : 4. odontoiatrični oddelek 5. ambulante specialistov. 15. 9. proces o vojaških poneverbah Proces o vojaških ponevei> bah ki bi moral biti phejšnji torek, bo zelo verjetno lo. septembra to je ob začetku novega rednega zasedanja kazenskega sodišča. Včeraj ponoči no cesti holo-Koper 19 se let stari Tržačan je ubil pri Semedeli Vzroki nesreče niso znani, vendar menijo, do je mladenič izgubil oblast nad svojim motorjem, ker je prehitro vozil V noči od ponedeljka na torek, in sicer kmalu po polnoči, se je zgodila na cesti Izola—'Koper huda prometna nesreča, ki je terjala življenje mladega Tržačana. To je komaj 19 let stari Egidio Marus-si, rojen v Momjanu pri Bujah. a že več let stanujoč v Trstu na Istrski cesti 36, kjer imajo njegovi starši gostilno. Mladenič se je s svojim motorjem «Cuzzi» vračal iz Izole proti Kopru ko je verjetno zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil. Nesreča se je zgodila pri Semedeli in ji ni nihče prisostvoval. Zaradi pozne ure je bilo na cesti le malo ljudi, tako da so prvi, ki so prišli mimo, zagledali prevrnjen motor in poleg njega že mrtvega mladeniča. Prav zaradi tega. ker nesreči ni nihče prisostvoval, ni moč točno ugotoviti njene vzroke, vendar preiskovalni organi, ki so prišli na mesto, menije, da je po vsej veijet; nosti treba nesrečo pr.pisati preveliki brzini. Starši tragično preminulega mladeniča so bili o nesreči obveščeni včeraj dopoldne in so gostilno takoj zapi.i ter odšli v Koper. Vest se ie hitro raznesla po Sv. Jakobu, kjer je Marussijeva družina dobro zrana, ter je vzbudila mnogo sočustvovanja s hudo prizadeto družino. Avstralec ob 10.000 lir Na policijskem komisariatu v Ul. Universita se je javil avstralski državljan 27-letni remo 140 s svojo vespo po MMVincenzo Lubrano Lavadera po •MimmilMItHMMIItMIMIIMmHmMMmtMIIItvmniimMIIIIIMIIItltllMIlUIIIIHIIIIIimilllltMlllltl Izpred kazenskega sodišča PSDI : «Unita» zaradi klevetanja poklicu električar in stanujoč v Sydneju, ki je prijavil, da so mu ukradli 10.000 lir. Mladenič, ki je na letovišču v našem mestu, je prenočeval v prenočišču Casa del pescato-re v Ul. Economo 8, kjer je spal skupno z drugimi turisti. V soboto zvečer se je odpravil spat okrog 23. ure. Slekel se je in položil hlače na prazno posteljo poleg njegove, vendar je pozabil iz žepa vzeti listnico, v kateri je imel dva bankovca po 10.000 lir. Ko se je drugo jutro zbudil, pa je ves presenečen ugotovil, da je v denarnici ostal le še en sam bankovec. Policijski agenti so takoj zaslišali kuharja in še nekega starčka ki sta skupno z Lubranom spala tisto noč v isti sobi. Tako so zvedeli, da je prišel pol ure za Lubranom v sobo nov gost, in sicer 41-letni Alessandro Borgogna, ki se je vlegel na posteljo, kjer so bile Lubranove hlače. Kmalu nato je Borgogna zapustil sobo. Seveda so agenti Borgo-gno takoj poiskali, ta pa je v začetku zanikal vsako krivdo ter zatrjeval, da je prišel sobo, da bi vzel denar svojega kovčka. Kljub temu pa so Borgogno aretirali ter ga pod obtožbo tatvine prija vili sodnim oblastem. * X D SREDA, 13. avgusta IM* RADIO THST A -j 11.30 drezobvezno, drobiž ii.ju ljrezoDvezno, n|> vsepovsod in... Zena in dotn, zoprnik za ženski svet; }*■*“ a vsakogar nekaj; 12.45 y »v kulture- 12.55 Orkester Arm#^. Sciascia; 13.30 Zabavni^ 14.30 Pregled dnevnega 17.30 Plesna čajanka; 18.00 lice Ravel; Trio v a-molu: ^ Trio Harmonie; 18.30 Z police: Italo Ca-lvino: spevi — Poje sopranistk* vj Rupnikov*, pri klavirju k.. Cvetko; 19.15 Zdravniški 19.30 Pestra glasba; 20.00 Sgjb. 20.30 Od melodije do me*~žZ Ob. JV rug mi. 'jvijlj - — — f 21.00 Ivan Tavčar: «V>s0^?f],si nika» radijska igra; Radijskega odra; 23.00 Stas* si; 23.30 Nočni ples. RADIO TRST ,jj 14.30 Kulturne vesti; ' j,. Ritmi Giannija Safreda; 17-”vjjj. žačanii v gledališču; 17-55 nJj. ski brivec«; 16.50 Ztoot 12 mitov. RADIO KOPER Poročila v slov.: 7.00, 13,30, 10.00. ..JO, Poročila v Ital.: 6-30. 17.15. 19,15. 22.30. -.aaps 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 za dobro jutro; 8.00-12.00 RL. 12.00 Opoldanski 12.45 Lahka glasba in ,n lyn(-12.50 Operetne arije; 13-4“ l0<|ije tiiskii nasveti; 13.45 Od m~r, m do melodije; 14.20 j!h na Visokem«; 14.40 radia Beograd: 15.10 4* ^ glasba, vmes reklame; ■ m godba LM Slovenije; j5-** p Prenos RL: 17.00 Ritim pevke; 17.25 Glasba naših 13.00 Naša žena: 18.15 Ppri janka; 18.45 Obzorja; ".jjjj.li klavirju Charlie Kunz; l®-Vj5lK Prenos RL; 22.15 Orkester ^ Jacksona izvaja «M-inor PjJ. J. tion« in «Soul 3/4»; , jjt! Brahms: Variacije za °rR jj temo Josepha Haydna op. a”’ SLOVENIJA 327,1 m7 282,1 m, 2124 "jA Poročila: 5.00. 6.00. 7.00. .jg, Poročila: 5.00, 6.00. 7.00. .j jH, 10.00, 13.00, 15,00. 17,00, 22.00, 22.55. -rf«; 8.05 Jutranje glasbeno vanje- 9.00 Popevka za 9.35 Skladbe za razne insmw te; 10.10 Dalmatinske Pfjo.ll pesmi poje Zlatko Sliškovic, Lucijan Marija Škerjanc- .jj! skladb za godalni orkester Igra kvintet Jožeta jj.j 11.00 Pojo slavni tenorisu, Športna reportaža — Slavo jja Dvoje srečanj Joea Lomt® ksom Scbmelingom: 11-45 Bv* pr-harmonika: 12.00 Narodne redbi Nika Štritofa poie gi; Ročnik; 12.15 Kmetijski n*» ^ Vet. Franc Černe: Prebavne^,/ pri prašičih; 12.25 igra Lavvreoce Welk s s-voj k estrom: 12.40 Po domač« l3j» Krtb.lIK/111, 12..-TU i vr W‘ . rodne pesmi in poskočnicen Zabavna glasba, vmes w', if-13.30 Skladbe Emila Adam*, jjj) je Mariborski komorni zbori Nastopajo mali zabavni Jlrfief*1: 14.20 Antonin Dvorak: KaLjiid«' 19.ZU Anionm uvura«. uvertura; 14.30 Radijski *«.^toi4 14.45 Iz solistične glasbe Lajovica in Roberta Sebi«* fp. 15.15 Zabavna glasba, vtn , ________________________ . Ulj Kij vrstila in reklame; 15.40 U-jrfO«, sičr.ih mojstrih — Prem , p« Prgišče žita; 16.00 Koncept željah; 17.10 Melodije in od tu in od tam: 18.00 S«® n: 18.00 ~ o oo šestih; 18.20 Od Pireil>' Kavkaza (narodna g'asbi> Razgovor o mednarodnih^ njih- 19.00 Zabavna glasD,n'cO. obvestila in reklame: ,* w open Richarda Wagnerja Zpjplešite z nami. televizija 18.30 TV za otroke; 2L „ rina Piccola: 22.00 Džd"*w * asfaltu; 22.15 Borba z r 55.200 lir (lobe, ker je vtihotapila 58 zavojev cigaret Članek v obliki pisma »Ka- valirji idealov v socialdemokratski stranki*, ki j« bil objavljen na tržaški strani dnevnika cUnita« maja letos, je razburil tajnika PiS
. ^ c«1 Ione, Sydney ChaP1'1’' jg scope. inot*V Al ena Diana. 20.15: ‘ (jn«r' Clark Gable, Ava G*i ce Ke]ly. -j p1.1 Ariston 20.15: «Nad naf], S1 A J Mills, J. Gregson H a uk film. ,, po^LK1; Garibaldi. 20:15: «Kra(J 'Vn/F Marconi. 20.15: tanka«, Loretta * Johnson. Paradijo. 20.15: «D1VJ« Wayne, T. Hunter ji ((lr» Ponzlan*. 20.15: »V^ pi-Snw vzel° Pamet. Gospa oičvn ~ bila ie že dru-vdova — je imela pregon.T temne oči’ ki so ns, vsako srce. Bolj kot .. vseb onih žensk, ki K n Jtb.. kdaj koli videl, ie Ji i Gledali, se vam znin ‘ da jib- bodo takoj knvj solze. Ko je nekdo, eer i®” je na Primer R(*-krenu modan moški, ki je Ho i Prilepljen na zem-kunlnn 'ma pole9 tega še r,,n,denaria. — potem je sebi nujno, da si sam Uied re-e' Stati moram inroi usode. 0,s?Kp° Barlow so se je nr„.° obnašali. — mi dala t Roger. — Pripa-Ijtnli , Pni vrsti nesrečnih in J,J** se jim prav nič tar i • ne Posreči. Ka-»ioj f te poročila, jo je Doverii61, oe te nekomu ca, jn ,a nalogo posredoval-ie’ r,„Je, ta prevaral, če si biia aofj, kuharico, je ta . Ro nežno žensko in Ootovo pijanka.» tfa ji . Je Roger povedal, l/oru riJe vendarle prego-sem n se z njim poroči, irečg ■ Poželel mnogo *Mn0nn zadovoljstva. ca JZ nudega je uboži-7e j0> /rPela. Zelo mi je sem re’j. ?,e dodal. tTako*, to»o nJ Mani Prav 9°' Rogel m°0el rečL S!,o?ijr>i ]0. te spoznal s ji je x Prijatelji. Poklonil ti pa hf07)11 nakit. Poroči-krajšern se morala v naj-nadvse casu Roger je bil Pjegov„ ven... Nato je mg •■•u, npnJ- ^zen nenado-la. VprJlcak°vano ugasni-t"3Oled „ n° njen tragični branit; 7 mogel trajno o-Rostni le9°ve ljubezni. ,JL?* razborit človek, htli BarJVedel ?e' da ?e se 7arl°w trdno skleni- r° Pornhillm za vsako ce Prisege) J1 %n svečano je Pič - da ga ne bo prav ♦e s pJ,7!etu Prisililo, da ffco ožpm Barloic dejan-Tod tnJzdu?ekoe Z Sl6P0 UH' trišel k j 0 le ponovno »osno vi/,avi Pameti, je 0 im n s kakšno žen- ^*Prican TnavJa- Bil * ?! jo VrneJ j ona. ve Prosil, da svoje od- nose prekineta, svoje užaljene občutke fsicer na stoj. jokav način) prodala za neverjetno visoko ceno. Sicer pa je moškemu zelo neprijetno, ko pusti žensko na cedilu, kajti večina ljudi meni, da ni lepo ravnal. Niti z besedami, še manj z obnašanjem ni dal niti slutiti, da so se njegovi občutki do Ruth spremenili. Se nadalje je vedno in z vso vnemo izpolnjeval vsako njeno željo. Sklenila sta, da se poročita, brž ko bi našla primeren dom. Vrgla sta se na delo, da bi kaj našla. Posredovalci so Rogerju pošiljali svoje sezname, on in Ruth pa sta si ogledala veliko stanovanj. Zares je bilo težko najti nekaj, kar bi za njiju. bilo v resnici primerno. Roger je pri vedno novih posredovalcih iskal vedno nove sezname. Pregledovala sta hišo za hišo, dom za domom. Tu je bila hiia prevelika, tam premajhna. Včasih je bila hiša predaleč od središča mesta, drugič pa spet preblizu. Ena stanovanja so bila pretemna, druga pa prehladna. Roger je vsakokrat našel kako napako, ki je hišo napravila za njiju neprikladno. Povsem razumljivo, da ga ni bilo lahko zadovoljiti, saj ni za njegovo drago Ruth moglo biti nič dovolj dobro. Iskanje stanovanja je dolgočasna zadeva, ki človeka tudi utrudi in Ruth je postajala slabe volje. Roger jo je prosil naj potrpi, ker da se bo enkrat vendarle kaj našlo. Ogledala sta si na stotine stanovanj, povzpenjala se po tisočih stopnicah. Ruth je bila izčrpana in ni bilo prvič, ko je izgubila potrpljenje. «Dobro, me hočeš vzeti, ali ne?t je hotela vedeti. V njenem glasu se je opažala nenavadna ostrost, ki pa ni mogla vplivati na čudovito Rogerjevo ljubeznivost. «Seveda, kako da ne. Vzela se bova, brž ko najdeva dom. Sicer pa sem dobil nov seznam. Na njem je najmanj štirideset stanovanj.* «Ne počutim se tako dobro, da bi mogla pregledati vsa ta stanovanja.* *Joj, ubožček moj, zdi se mi, da si zares pobita.* Ruth Barlou) je pobegnila domov, v posteljo. Ro-gerja ni hotela več sprejeti na obisk. Moral se je zadovoljiti, da je pri njeni gospodinji dobival pojasnila in vesti o njenem zdravju in da ji je po gospodinji pošiljal cvetlice. Vsak dan ji je pisal, da je zvedel za nova stanovanja, ki bi si jih mogla skupaj ogledati. No, nekega dne je dobil sledeče pismo: «Roger! ne verujem, da me imaš ti zares rad. Našla sem nekoga, ki se bo z velikim zadovoljstvom z menoj oženil. Jutri imamo poroko. Ruth.* Na to pismo je Roger odgovoril z brzojavko: «Ruth! Tvoje pismo me je pretreslo. Tega udarca ne bom mogel nikoli preboleti. Vendar pa je za mene tvoja sreča tudi pred mojo srečo. Prilagam ti seznam sedmih stanovanj, ki bi si jih bilo treba ogledati. Prispel mi je z jutranjo pošto in upam, da je v njem nekaj, kar bi moglo biti za tebe primerno. Roger.* Pred dnevi je s pariškega letališča Orly odletelo prvo francosko letalo, ki bo povezovalo francosko prestolnico z Moskvo. Prvo letalo je odletelo s 36 potniki, med katerimi je bila tudi skupina francoskih vrhunskih alpinistov, ki nameravajo na goro Elbruz, in francoski delegat v mednarodni komisiji za geofizikalno leto Victor MEDNARODNA KOMISIJAATOMISTOV Tudi manjše količine atomskih žarkov so človeškemu organizmu hudo nevarne Posledice le dosedanjih poizkusov bodo skoraj tisoči pohabljencev Pred kratkim smo brali, da je ameriški admiral Lewis Strauss dal ostavko na svoj položaj predsednika ameriške komisije za atomsko energijo. Ob tej vesti je bi! še komen-tarček, da je ostavka Lewisa Straussa v zvezi s povsem navadnimi premiki v javni u-oravi. Marsikomu se je že tedaj zdelo, da je ta ostavka vse kaj drugega kot prostovoljna, toda več kot toliko si nihče ni s tem belil glave Danes pa vemo, da je bil Strauss k temu prisiljen. Zakaj in kako? Odgovor na to bomo dobili iz naslednjega članka. Ameriška komisija za atomsko energijo, kateri je načeloval Lewis Strauss, je skoti leta skušala prepričevati svoje in tudi tuje ljudi, da jedrsko izžarevanje ne pred-itavlja one strahotne nevarnosti, ki se ji pripisuje. Po mnenju te komisije so atomski poizkusi in satomski dež# še daleč od meje radioaktivnosti, ki bi bila človeštvu nevarna. Po njihovem postane radioaktivnost nevarna šele tedaj, ko prekorači določeno gostoto in če bi se atom. Ski poizkusi nadaljevali še sto let, bi morda zares prišlo do nevarne ravni, vendar da se intenzivnost radioaktivnosti sproti tudi manjša in celo, da se človeški organizem sproti »prilagaja«. Skratka atomske nevarnosti ni To tezo ameriške uradne a-tomske komisije je pobijal Američan, atomist in Nobelov nagrajenec prof. I-mus Pau-ling, torej dovolj kvalificirana osebnost. Toda Paulusu so o-čitali že filokomunizem in vrsto drugih ((subverzivnih# ten. dene. Preteklo soboto pa je atomska komisija Združenih narodov (v kateri so predstavniki petnajstih držav, in sicer Argentine, Avstralije, flelgije, Bratsilije, Kanade, Ceškosleva. ške, Egipta, Francije, 'Indije, Japonske, Mehike, Švedske, ZSSR, Velike Britanije in Združenih držav) soglasno izglasovala poročilo, ki postavlja na glavo, vse trditve ameriške atomske komisije in daje prav sovjetskim strokovnja. kom in profesorju Linusu Paulingu, da morejo tudi neznatne količine radioaktivnih žarkov povzročiti v organizmu motnje in imeti še posebno hude posledice na mutacije, to se pravi, da sla-bo vplivajo na gene spermatozoohov ali jajčec. To je nekoliko preveč strokovno povedano. Enostavno povedano, to pomeni, da bi zaradi povečane radioaktiv. nosti v najkrajšem času mogli že s sedanjo gostoto radio, aktivnosti imeti od 2000 do 100.000 pohabljencev, ki bi se rodili grbasti, krugljavi ali kakor koli pohabljeni vprav zaradi atomskega izžarevanja. Mimogrede bomo omenili, da st sovjetski, strokovnjaki že pri sestavljanju zaključnega poročila omenjene mednarodne komisije atomskih strokov, niakov Okušali vnesti na koncu tudi odstavek, v katerem bi se zahtevala takojšnja prekinitev atohiskih poizkueov. Pri glasovanju pa so se na stran sovjetskih delegatov postavili le delegati. Združene arabske republike in Ceškoslo. AMERIŠKA PODMORNICA POD SEVERNIM TEČAJEM Nautilus zares zasluzil svoje ime Pod Severnim tečajem si je posadka privoščila za kosilo zrezke, ocvrt krompir, solato in torto - c Severni tečaj» Prvič v zgodovini človeka | avgusta je priplula točno pod Kapitan William Del Ander- se je zgodilo, da je podmornica preplula pot pod Sever mm tečajem. Gre za atomsko podmornico »Nautilus«, ki je opravila pot, dolgo 1830 milj v 96 urah. Javnost je za ta podvig izvedela šele na tiskovni konferenci, ki je bila preteklo soboto v Beli hiši v Wash:ng-tonu, na kateri je predsednik Eisenhovver podelil odlikovanje komandantu «Nautilusa» Delu Andersonu in posebno priznanje moštvu podmo-rnice, ki šteje 116 mož. Ko mu je pripel odlikovanje, je predsednik Eisenhovver izjavil: »Poveljnik «Nautilusa» zasluži to odlikovanje, saj je opravil podvig, ki odpira možnost novih pomorskih poti med dvema največjima oceanoma na svetu«. Nova pomorska pot, ki jo je prevozila podmornica »Nautilus«, je skrajšala razdaljo med Londonom in Tokiom od 11.200 na 6.300 milj in razdaljo od Honolulu do Anglije od 9.500 na 6.700 m;lj. Podmornica je odplula na pot 22. julija iz pristanišča Pearl Harbor. 23. julija je bila v Honolulu, od koder je nadaljevala pot do Beringove ožine, kamor je prispela 29. julija. Točno 1. avgusta je začela podmornica svojo pot pod skorjo večnega ledu ter se potopila v vodo v bližini Point Barrovva na Aljaski. 3. Severni tečaj, 5. avgusta pa se je zopet pojavila nad vodo v bližini Groenlandije, son, ki je seveda danes junak dneva, je povedal o potovanju naslednje: »Naše po- 1§ | v , te**, *\ Kapitan »Nautilusa« Anderson kaže na globusu pot, ki Jo )e podmornica opravila '»'""UMiHiiiuniimHiHiHnmiiHiiiniiniiiiiimHiiiiHMMHHtnnHtiiMiMiHiiKHinHi lllllltmMiniHIMIlMtllltltMIMItitiiiiitiiiHiiiiiiiiii §£letos avtomobilska cesta: Reka-Zadar - V p, > cele v Padjli° - hpra ,jo bo vodila °"b obafkOPl3a' ves t«» k ' ^dranskega mor-J»0,ga 11400 km. Ja- 'Jr s haka novi "la5Wtl-ala. kot’ bo ^v°hia avt0 cesti, bo brez CJU«°slavijinaoaž"e.iš;h cest k! e b0 v-V.V G*avm del te ki Gorske °d Reke d° Bo-rt 1 prvi ,m bo d°lg 655 g ^4rlobap0 ceste od Reke S le t * ; Hi .3e ^ r-i-bn dograd'’,?raien. še prej n 65 km 1 , ln modernist k-dolgo cesto, ki vo- d0 Reke'. Pred-ea 3eta Hr, ° do konca te-j Rsrlobat,8’a3ena cesta &,,** »V0 «b° g^V*h*kq U 'v°. naJdaljšo jugo- £ zakh ces,° ^‘ba £.**kliu ■ doko so v Ceni, vendar bo ^^ ^ončat. načrte za 16 sk°*i Crnu go ane® Pa \ahir^,altedonii°- ?‘e da: gr. fckn Za Pojdali- Sovorim° da 5 klVt° 5 t »Pgoslovan- Sl°W'laljSa od J* Ce‘° 28 avt„ S vne Vo-fa e kozf notn. ost. ceste «Brat- Vehd; Pia 8Voz!Pra.v bo >ine pu.principih *a£l( graj"1 *°r0vja, bo Ki.r^erno, da Po principih cesta i-n speljana b° le' A avi i !®ala i °Koče ** bo L^danje () cest. bo cesta razdalje. tudi » pomoč- jo mostov in predorov. Vso cesjo bodo zgradili v asfaltu in betonu, samo na nekaterih mestih, kjer bo vožnja bolj nevarna, bo cesta iz granitnih kock. Širina nove avto ceste bo povsod 8 metrov. Po načrtu bodo morali zgra. diti za novo cesto več mostov. Naj omenimo tukaj prvi most, ki bi šel čez Masleničko sotesko in ki bo skrajšal pot mimo Novigradskega in Narinskega zaliva. Drugi most bodo zgradili preko Krite pri Šibeniku, nato most preko Cetine pri Omišu, most preko Neretve pri Opuzenu in most preko Desanke pri Komini. Načrti sicer predvidevajo še drugo varianto in sicer, da bi zgradili pri Neretvi 450 m dolg predor ter se s tem izognili gradnji mostu čez Neretvo, ki bi bilo brez dvoma najtežje delo pri uresničevanju načrta gradnje Jadranske magistrale. Gradnja Jadranske magistrale bo zahtevala 5£ milijard dinarjev, od teh bodo porabili samo za gradnjo ceste od Reke do Boke Kotorske 26 do 27 milijard dinarjev. Jadransko magistralo lahko imenujemo v pravem smislu besede jugoslovansko cesto, saj bo vodila od Kopra, po Slovenskem Primorju, skozi Hrvatsko, Bosno in Hercegovino, Crno goro, Srbijo ter se bo končala v severozahodni Ma- kedoniji- Vodila bo skozi geografsko najrazličnejša in najlepša področja Jugoslavije. Važnost nove ceste bo zelo velika. Predvsem bo ogromno pomenila za razvoj jugoslovanskega turizma. Nič manjši pa ne bo njen pomen za razvoj jugoslovanske industrije in kmetijstva. Velik bo njen pomen tudi za povezovanje zahodnih držav Evrope z državami jugovzhodne Evrope in Azije. Nova magistrala bo šla skozi več zelo važnih jugoslovanskih industrijskih mest, kakor na primer skozi Pulj, Reko, Zadar, Šibenik in Split. Speljana bo tudi prav ob važnih in velikih jugoslovanskih rud. nikih, In ker bo šla tudi skozi gozdove, predvidevajo, da bo lahko služila za izkoriščanje tamkajšnjega lesnega bogastva. Nova magistrala bo važna tudi zato, ker bo vodila skozi vsa najvažnejša jugoslo. vanska pristanišča, kar bo brez dvoma pripomoglo k povečanju prometa med pristanišči in notranjostjo države. Cesta bo šla skozi področja, kjer živi 3 milijone prebivalcev, kar bo brez dvoma pripomoglo k njihovemu napred. ku in izboljšanju gospodarskih pogojev. Jadransko magistralo imenu-jejo tudi turistično magistralo, saj se je bodo v veliki meri posluževali številni tuji turisti. Nova cesta bo skrajšala razdaljo med enim in drugim krajem na jadranski obali. Tako bo trajala vožnja od Reke do Dubrovnika komaj 10 do 12 ur. Brez dvoma bo ta del ceste eden najlepših delov v vsej Evropi, saj bo vodila cesta skozi najlepše kraje jadranske obale. Načrt nove avto ceste predvideva tudi gradnjo osem velikih ser visnih postaj z restavracijami in hoteli, ki bodo v bližini Re. ke, Crikvenice, Karlobaga, Za. dra, Šibenika, Splita, Opuze-na in Dubrovnika. Ob cesti bo tudi 18 avtobusnih postaj ter 20 cistern za vodo. Uredi' h bodo tudi 70 prostorov za parkiranje avtomobilov ter izpeljali 40 manjših poti, ki bodo vodile do obale. Ob poti pa bodo zasadili drevesa in okrasno grmičevje. Gradnja ceste bo v prihodnjih letih bolj hitro napredovala. Predvidevajo, da bo do leta 1960 dograjen del ceste do Splita, ter da bodo zgrajeni tudi nekateri deli na cesti Spiit-Omiš, Makarska in Plo-če ter Opuzena in Dubrovnik. Predvidevajo še, da bo do kor-ca tega leta zgrajena cesta od Kopra do Zadra, ki je dolga 333 km, cesta od Zadra do Boke, ki bo dolga 397 km, pa naj bi bila dograjena do konca 1. 1962. Po načrtih bodo za. čeli z gradnjo posameznih de. lov ceste tudi v Crni gori. ——«»—_ Gospodarska pogajanja med ZAR in Irakom DAMASK, 12. — Minister za trgovino in gospodarstvo Kelas je izjavil, da se sedaj na visoki ravni razgovarjajo o bodočih gospodarskih odnosih med ZAR in Irakom. O tem se predsednik Naiser raz-govarja z glavnimi iraškimi voditelji. Zvedelo se je tudi ,da bo v kratkem odpotovala v Bagdad na trgovinska pogajanja delegacija predstavnikov ministrstva za gospodarstvo in trgovino obeh pokrajin ZAR. «» ----- NEW YORK, 12. — Včeraj je prišlo okrog 80 km od New Yorka do trčenja med dvema potniškima vlakoma. Pri tem je zgubilo življenje 5 oseb, tovanje se je odvijalo povsem v redu. 1. avgusta smo začeli pot pod Severnim tečajem. Pluli smo ves čas v ožini, ki doseže globine od 95 do 350 metrov ter smo se držali te poti, da se ne b: izgubili. Na takšnem potovanju, kot je bilo naše, *i človek namreč ne more dosti pomagati, niti z opazovanjem zvezd ker jih ne vid,, niti s kompasom. Lahko bi se na primer zgodilo, da bi se začela podmornica vrteti v krogu, in bi bili pri tem prepričani, da plujemo dalje v povsem ravni smeri. Pred potovanjem sploh nismo vedeli, če nam bo to uspelo. Nihče še ni opravil te poti in nikjer ni bilo rečeno, da ne bomo nekje pod Severnim tečajem naleteli na podmorsko gorsko verigo, ki nam bo zaprla nadaljnjo pot. podmornica »Nautilus« je sicer opravila poskusno vožnjo že septembra lansko leto ter je priplula 180 milj oa Severnega tečaja. Ta poskusna vožnja je pomenila vse naše izkušnje za dokončno vožnjo pod skorjo večnega ledu«. Morska ožina, skozi katero je podmornica plula, gre v smeri obale Aljaske ter se konča na Arktiki. Tukaj je morje globoko od 350 do 3500 m. Zaradi močnih vodnih tonov in vetrov se ledena skorja stalno premika ter so se nekatere ledene gore pogreznile tudi dvajset in več metrov globlje v morje. »Samo enkrat smo dvignili iz vode naš radar«, je rekel poveljnik Del Anderson, «To je bilo tedaj, ko smo pluli med otoki Diomede in med obalo Aljaske. Drugače smo pluli samo pod vodo. Potovanje je bilo res nekaj fantastičnega. Podmornica »Nautilus« razpolaga s posebnimi televizijskimi aparati, ki so nam omogočili, da smo fotografirali spodnjo stran Severnega tečaja. Z drugimi aparati smo lahko ugotovili, da je ledena skorja debela kake 4 metre, da pa doseže ponekod tudi 15 in še več metrov. Prav pod Severnim tečajem je globina oceana 4085 metrov, to pomeni 587 metrov več, kot smo do sedaj domnevali. Temperatura morja pod Severnim tečajem se v glavnem vrti okrog nič stopinj, severno od Spitzbergov pa doseže, zaradi toplejših vodnih struj, 5 stopinj nad ničlo. Arktični ocean je razdeljen na dva dela. Deli ga pa 2740 metrov dolga podmorska gorska veriga, ki nosj ime Lo-monosbv ter gre od Kanade v smeri proti ZSSR. Ves čas plovbe je bila v podmornici temperatura okrog 22 stopinj. Podmornica je preplula 240.000 bili v podmornici še štirje kompasi tajne konstrukcije. Na podmornici smo imeli živeža za 75 dni vožnje. Ko smo prišli pod Severni tečaj, sem ukazal kuharjem, da postrežejo posadki s kos.lom, ki je bilo nastavljeno u zrezkov, pečenega-” krompirja, različne zelenjave, kruha in posebne slaščice, ki smo jo imenovali «Severni tečaj«. Ves čas vožnje pod ledeno skorjo, smo v podmornici vrteli kakih 38 filmov. Moštvo se je lahko zabavalo tudi z igranjem šaha in drugih iger. Ves čas vožnje so mornarji vrteli razne plošče, tako da je bilo razpoloženje prav prijetno«. Poveljnik »Nautilusa« je prispel v ponedeljek z letalom iz New Yorka v London. S seboj je imel veliko usnjeno torbo ter nosil črna očala. Novinarjem, ki so ga vprašali, zakaj ima črna očala, je smeje se odgovoril: »Imam otečene in vnete oči od prevelikega truda. Bilo je nekje pri Aljaski, ko sem zadnjič spal v miru«. William Anderson, ki je poročen ter ima dva otroka, je star komaj 36 let. »Ko sem sedel v letalu« je dejal novinarjem, «sem bil ves čas v telefonski povezavi s svojim moštvom, ki pluje nekje v bližini Cornwala. Prečital sem jim sporočilo admirala Grenfella, ki jih je pohvalil za njihov izreden pogum. Ko se je podmornica prvič prikazala iz vode, je bilo v notranjosti zelo veselo razpoloženje. Ce se dobro spominjam, smo vrteli prav takrat ploščo »Ljubezenska pisma na pesku«. Iz kuhinje je prihajal ropot posode in pribora*. Pa so ga vprašali: »Kako pa je bilo, ko ste pripluli pod Severni tečaj?« «No, jaz sem si želel veselo razpoloženje. Pojasnil sem svojemu moštvu' važnost tega trenutka. Toda ostali so povsem mirni. Ukazal sem, da prenehajo z navijanjem gramofonskih plošč ter sem prečital pismo, ki sem ga z našega potovanja naslovil na predsednika Ei-senhowerja in na njegovo 'že- vaške. Zato je indijska delegacija predlagala kompromisno formulacijo: «Ni zaželeno dopustiti, da bi se količina zastrupitve v svetu povečala in zato naj se vsi izogibajo vsake dejavnosti, ki bi vplivala na povečanje splošne zastrupitve. Atomski poizkusi so sedaj glavni vjr tega večžnja.« Toda tudi ta kompromisna formulacija ni bila sprejeta, ker je zanjb glasovalo le pet držav, med katerimi so bile tudi Francija in ZDA. Dočim so se ZSSR, ZAR in Češkoslovaška glasovanja vzdržale. Na koncu je bila sprejeta sledeča formulacija: «Vsi ukrepi, ki težijo za tem, n uradni predstavnik je bil Strauss. Da bi se ZDA vsaj kolikor toliko izmazale iz za-gpte, so že v času, ko se je poročilo sestavljalo, umaknile Straussa z odgovornega mesta. UNMIIIIUIIHIMIIHUlIlIlHHIIIUlMllllliailllHUlUlllllllUMmUlllHIMIIIIIIIIIIMimillllllllinilllM Z -.iv . . - HOROSKOP .ZA DANES_ no, ki je tudi- pokroviteljica .Sedaj sta že v zaporu v druzhi ------------- z Ustnikom malega tovornega okrog 20 pa jih je bilo ran je- j km dolgo pot s prvim nabo- n;h. ! jem nuklearne pogonske sile. «»-------- ) Ves čas vožnje smo lahko re- MACON' 12- — Ko sta se gistrirali posamezne morske orata Giovanni in Vincenzo Cataldi iz Rima vračala s turističnim letalom iz Anglije, sta bila prisiljena zasilno pristati zaradi močnega orkana. Pri pristanku pa se je letalo prevrnilo ter utrpelo veliko škodo, medtem ko sta brata pri vsej stvari ostala nepoškodovana. globine in debelino ledene skorje. Podatke, ki smo jih s tem dobili, bomo izročili znanstvenikom v nadaljnje proučevanje. V podmornici smo imeli deset akustičnih a-paratov, s katerimi smo lahko z vso natančnostjo ugotovili, za koliko smo odmaknjen,- od ledenih gor. Razen tega so »Nautilusa«.« Anderson je še povedal, da je voda pod ledeno skorjo, tako kot so jo lahko gledali skozi periskop, zelenkaste barve in ne temna, kakor bi si morda kdo mislil. Sončni žarki prodirajo namreč skozi, čeprav je led debel več kot štiri metre. Izjavil je še, da vožnja ni bila tako nevarna, ker je bil ves čas pripravljen na to, da bi si odprl pot na površino nekje skozi ledene razpoke. Anderson ni hotel govorit; o strateškem pomenu tega potovanja, izjavil pa je, da bodo lahko že v bližnji bodočnosti podmornice vozile po tej poti petrolej iz petrolejskih vrelcev, ki so jih nedavno odkrili na Aljaski. Včeraj je Anderson nadaljeval pot v Portland, od koder bo s podmornico »Nautilus« nadaljeval potovanje. Se prej pa bo ameriški veleposlanik v Angliji izročil posadki podmornice posebno odlikovanje »President umt citation«. OVEN (od 31. 3. do 20. 4.) Pazite na to, da vas dosedanje piiložnosti in uspehi ne navdušijo toliko, da bi nostali objestni BIK (od 2-1. 4. do 20. 5.) Se vedno previdnost v trgovskih zadevah, v čustvenih pa se sprostite. DVOJČKA (od 20. 5 do 20. 6.) Novi stiki in nova poznanstva. Izbirajte tiste, ki se preveč ne vsiljujejo. RAK (od 21. 6. do 22. .7.) Vse se bo razvijalo, kot ste pričakovali, morda celo še bolje. Naj vas to ne zavaja, ker znajo priti tudi črni dnevi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne vtikajte se v zadeve, ki se vas neposredno ne tikajo. Ne bodo razumeli vaše vneme. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Se vedno nekaj oblakov. Potrpljenje in treznost, TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Uveljavite vse svoje sposobnosti, posebno nasproti o-nim, ki vas podcenjujejo. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Pustite ob strani govorice. Niso vam namenjene. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) V čustvenih zadevah kot namazano, ne bo pa tako v poslovnih, predvsem trgovskih zadevah. KOZOROG (od 22. 12, do 20. 1.) Pozabite na ono osebo. Ni kaj početi, saj tudi sami niste nanjo zares navezani. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zdravje, to je trenutno va. ša največja skrb. Preveč ste Ipesknisti, ni hudo. ... „ , ' RIBE (od 20. 2. do 20. 3 ) avtomobila. Čaka j.h svetla ^ ie na pravj poti le ustrezna kazen | nosti bi bilo še treba. Helene Margaret, ki jo vidimo na sliki, je hoieta s svojim možem iz Pennsylvanije v Kalifornijo. S seboj sta zakonca imela 28-mesečnega otroka Prvi del poti sta opravila po sistemu »avtostopa« Nato sta svojega sinčka enostavno zamenjala za manjši tovornik, katerim sta nadaljevala pot, O No, zdaj pa je dovolj. Ali boS poklical vodovodneQM inštalaterja, eh te počim. Dovolj mi je tvoje strokovnosti^. Gorišho-beneški dnevnik Seja doberdobskega občinskega sveta Država naj posreduje v krizi ki je zajela tržiško ladjedelnico Obračunski primanjkljaj za leto 1956, ki znaša 1,4 milijona lir, bodo krili s posojilom •Prejšnji teden je imel ob-emski svet v Doberdobu sejo, na kateri so razpravljali tudi o nekaterih važnih vprašanjih, ki so zelo pritegnila pozornost vseh svetovalcev. Na dnevnem redu je bilo najprej vprašanje prenosa nekaterih cest pod pokrajinsko odnosno državno upravo. Občinski svet je soglasno sprejel sklep, da se spravijo pod pokrajinsko upravo sledeče občinske ceste: Devetaki-Martinščina, obe cesti ob Doberdobskem jezeru, cesta od pokopališča v Doberdobu v Zagraj, cesta Jam-lje-Medja vas in cesta, ki pelje od cestarske hiše v Jam-ljah (poleg »ovinka smrti*) do jezera. Pod državno upravo pa naj bi šle sledeče ceste; sedanja pokrajinska cesta Devetaki, Doberdob, Selce, dalje cesta Devetaki-obmejni blok pri tipat jem selu in cesta Jamlje-Komarji, blok Pregledali so tudi pravilnik občine, vendar bodo sklep sprejeli na prihodnji seji; potrdili so najem posojila v znesku 1.4 milijona lir za kritje primanjkljaja v obračunu za leto 1956. Končno je bil soglasno sprejet sklep, naj država posreduje in ublaži krizo, ki je zajela tržiško ladjedelnico, v kateri je zaposlenih zelo veliko doberdobskih vaščanov. Pod vodstvom ministrstva za poljedelstvo Kampanja za večjo potrošnjo grozdja Kot vsako leto bo ministrstvo za poljedelstvo tudi letos organiziralo v prihodnji sezo- njo grozdja. V ta namen bodo ustanovili po vseh pokrajinah odbore, ki bodo pripravili festivale in priložnostne prireditve, na katerih bo grozdje osrednja tema. Poseben center za pomoč na cesti Goriški Zeleni križ je skle-n’l ustanoviti poseben center za pomoč na cesti in je dal v ta namen na razpolago avtomobilske ambulante in potrebno opremo. Poleg tega bodo lahko organizirali posebno premakljivo kirurško dvorano. Predlagali so, da bi se vrstili vsi goriški zdravniki, tako da bi center stalno razpolagal z zdravnikom in bi prišel zdravnik pravočasno na mesto nesreče, Še danes vpisovanje za izlet SPD v Trento Danes se v kavarni Bratuš v Gorici zaključi vpisovanje za izlet SPD iz Gorice v Trento, ki bo z avtobusom na veliki šmaren. Pismo Delavske zbornice Intersindu v Trstu Delavska zbornica (CGIL) v Gorici je poslala uradu Inter-sind v Trstu pismo glede položaja v livarni SAFOG. V njem piše, da sta IRI in Fin-meccanica en dan po podpisu pogodbe o suspenziji odpustov do 3. septembra, prejeli poziv vlade za suspepzijo. za državne udeležbe namera-\ata v mesecu septembru proučiti položaj z gospodarske strani in urediti vprašanje odpustov tako, da bi se vsi delavci, ki bi bili morebiti odpuščeni, namestili v drugih podjetjih IRI. Ker velja to tudi za livarno SAFOG, je popolnoma naravno, da bodo ti ukrepi lahko sprejeti samo takrat, ko bodo vprašanje »proučili* in sicer v (cmesecu septembru*. Delavska zbornica je mnenja, da bi se sklical v oktobru sestanek, na katerem bi položaj v SAFOG temeljito proučili. ■•iHiiiitiiiMitiiHiiiimMiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiitHiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiimiiiiitiiiitiiim Pod predsedstvom odbornika za javna dela SKlepi občinske gradbene Komisije ni kampanjo za večjo potroš- J Predsednik vlade in minister Na Banjški planoti & *» to*« m- m m m m m Skupina speleologov v 500 m globoko Jamo V ekspediciji je 36 jamarjev V ponedeljek se je spustila številna ekspedicija v najgloblje brezno v Jugoslaviji, in sicer v okoli 500 m globoko jamo na Banjški planoti za Sveto goro. V ekspediciji so speleologi, meteorolog, več novinarjev in fotoreporterjev. Po mnenju strokovnjakov je jama po svoji globini na sedmem mestu na svetu. Kakor pravijo domačini, se jama spušča v globino v obliki velikih vodopadov. Kamen, ki se vrže v jamo, vsako toliko udari ob skalo in se odbije od nje, dokler se njegovo bobnenje popolnoma ne izgubi, še preden doseže dno. Ker je sedanje vreme zelo ugodno za raziskovanje jame, pričakujejo raziskovalci, da bodo pri spuščanju v to še neraziskano brezno odkrili marsikaj zanimivega in še neznanega. Kokošji tat v Štandrežu Standreški orožniki so po nekaj urah prišli na sled kokošjemu tatu 34-letnemu Severinu Žigonu, ki je v soboto ponoči zavil vrat petim kokošim 60-letne Josipine Marušič iz Ul. Carso 41. Marusiče-va je bila s tem oškodovana za okoli 12.000 lir. Orožniki so preiskali Zigonovo stanovanje in našli še dve kokoši. Ker je imel Žigon slabo vest, je od-šel v neko gostilno v Sovod-nje, kjer so ga aretirali. Za. radi podobnih primerov je i-mel Žigon že sitnosti z oblastmi. Upokojenec padel 2 motocikla Včeraj ob 17,20 je zavozil z motociklom na pločnik, ko se je peljal iz Podturna domov, železniški upokojenec Marceli ■> Gennelaio iz Ulice Lunga 53 Zletel je na tla in se potolkel po levi roki. 7 rešilnim a c tom so ga odpeljali v bolniš' nico Brigata Pavia, kjer se bo moral zdraviti 6 dni. Motociklist v kolesarko Neki orožnik je v ponedeljek ob 12.30 z motorjem povozil 19 letno kolesarko Annc Mario Granata. Nesreča se je pripetila na križišču Ul. Duca D’Aosta in Ul. Trento. Po nesreči se je dekle odpeljalo domov, ker jo rana, ki jo je |»ri padcu dobila na desnem kolenu, ni bolela. Včeraj pa so bile bolečine tako hude, da ie poklicala rešilni avto, ki jo je odpeljal v bolnišnico B. E Ozdravela bo v 8 dneh. Sladkor in kava proste cone Pričelo se je razdeljevanje bencinskih nakazil za blago proste cone za potrošnike v Gorici in v Sovodnjah. Bone so pričeli razdeljevati na trgovinski zbornici. Sladkor bodo .razdeljevali na odrezek št. .19, in sicer po 1.5 kg na osebo po 180 lir. Kavo bodo prodajali na odrezek št. 20, in sicer 250 g surove ali 200 g pečene. Obenem bodo prodajali trgovci svojim kupcem po en liter olivnega olja. Razdeljevanje nakazil se bo zaključilo 30. avgusta. Trgovci na drobno naj pridejo po bone v sobo št. 6 v trgovinski zbornici. Urnik frizerjev Frizerji bodo na veliki šmaren ves dan zaprti, obratovali pa bodo v soboto in v nedeljo 16. iu 17- avgusta. tOK IV. medeonski šahovski turnir v Portorožu Črni dan za črne figure med včerajšnjim igranjem Na čelu lestvice sta Averbach in Petrosjan pred Taljem in Olafssonom Malo prošenj za nadzidavo hiš, ker se poletje bliža koncu Prejšnji teden je bila pod predsedstvom odbornika . za javna dela dr, Terenzia E-liar-da seja občinske gradbene komisije v Gorici, ki je odobrila sledeče načrte: V Baggio Giovannina — grad-ja garaže in shrambe z ograjo v Drevoredu Virgilio 25; Čarne Francesco — razširitev stanovanjske hiše v Ulici Faiti 70; Macuz Antonio — gradnja stanovanjske hiše, ograje in garaže v Ul. Ferraris; Gargnel Pietro — gradnja hleva in lope na dvorišču Ul. Persoglia 6; Vorisi Raimondo — gradnja shrambe in ograje v Ul. Udi-ne, . Ritella Daniela — gradnja stanovanjske hiše v Ul. Udine; Zavadlav Giovanni — gradnja stanovanjske hiše v Ulici Ticino; Copparoni Gabriela, por. Riavis —' gradnja stanovanjske hiše v Ul. Cipriani. Z nekaterimi spremembami in priporočili, ki jih bodo morali prosilci upoštevati, je komisija odobrila sledeče načrte; Pini Livia, por. Roasio — gradnja poslopja za trgovino in stanovanje na vogalu Ulice Garzarolli in Ul. Grabizio; Culot Damiano — razširitev tovarniškega poslopja v Ulici Grabizio 11; Perco Pietro — gradnja lope in shrambe v Ul. Giulio Cesare 11; Podgorska tekstilna tovarna — preureditev prvega nadstropja hidroelektrične centrale v Stražicah v stanovanje; Plahuta Francesca — nadzidava stanovanjske hiše v Ul Lungo Isonzo 11; Magi Angelo — gradnja garaže v Ul. Montecucco 5. Sklep o načrtu Virginie Grusovin za razširitev poslopja v Ul. Favetti 15 so preložili na prihodnjo sejo. Zavrnili pa so prošnjo Kosiča Benedeta, da bi nadzidal stanovanjsko hišo v Ul. Baia monti 6, in sicer zaradi urbanističnih in higienskih razlogov. AVERBACH: na vrhu lestvice Obratovanje trgovin na veliki šmaren Odprte bodo do 13. ure, v soboto in nedeljo pa zaprte Zveza trgovcev nam je poslala v objavo sporočilo glede obratovanja trgovin na veliki šmaren. Ker je leto« praz nik na petek, bodo na podla gi prefektovega dekreta od 8. oktobra 1951. leta trgovine z mešanim blagom, drogerije, trgovine z oblačili, pohištvom in drugim biagom odprte na veliki šmaren v petek 15. avgusta do 13. ure. V soboto in v nedeljo, to je 16. in 17. avgusta, pa bodo omenjene prodajalne oba dneva zaprte. .——«»—— Udaril se je s kladivom v glavo Pri delu v mehanični delavnici mojstra Bruna Cocianij.a r.a Trgu pri Transalpini se je s kladivom udaril v glavo 18-letni Bruno Puia iz Ločnika. Ulica Mocchetta 16. V bolnišnici B. P. se bo moral zdraviti 8 dni. Darovi Namesto cvetja na grob profesorice Sonje Budal iz Trsta daruje družina Premrou 1000 lir, Viljem in Angela Nanut prav tako 1000 lir za Dijaško Matico. Najle-p.ša hvala! Kino v Gorici CORSO. 17.15: »Sola za spijo-ne», V. Mac Kenna in P. Scoffield, panoramsko platno. VERDI. 17.00: »Kri-khton nima sebi enakega*, K. More, v barvah. VITTORIA. 17.15: «Bljižmca za pekel*, R. Yves in G. Johnsonn, vistavision. CENTRALE. 17.00: »Leteči vragi*, J. Wayne in R. Ryan, barvni film, «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18, tel 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včerajšnja najvišja tempera, tura je bila 30.2 ob 11.40, najnižja 17.6 ob 5. Povprečna vlaga 68 odstotkov. stoji ob prekinitvi ce!o nekoliko slabše. Na tabeli vodita Averbach in Petrosjan is 4 točkami. Nji ma sledijo: Talj in Olgfsson 3.5, Larsen in Savgvinett s 3 točkami itd. Jutri bodo odigrali šesto kolo, v četrtek so na sporedu le prekinjene partije, asedten-ko bo v petek prost da" SILVAN BOŽIC V četrtek ob 17.30 v Kopru Prijateljska tekma Vojvodina-Okraj Koper V četrtek ob 17.30 bo v Kopru prijateljska nogometna tekma med reprezentanco koprskega okraja, v kateri bodo igrali nogometaši Kopra. Izole, Pirana in Postojne in Vojvodino iz Novega Sada. ki je na treningu v Sv. Nikolaju. DVIGANJE UTEŽI KIJEV, 12. — Med prven stvom v dviganju uteži sovjetske armade je Jurij Lobja-nidze izboljšal lastni »vetovm rekord od 128,500 ua ‘30 kg-Kmalu zatem pa je Fedor Ki-kitin postavil v isti kategoriji nov svetovni rekord * dvigom 130,500 kg. 5. septembra v Vigorelliju Duilio Loi - Mario Vecchiatto za naslov državnega prvaka Videmčan si je pravico do srečanja z državni** prvakom priboril z zmago nad Omodei®W MILAN, 12. — V teh dneh pričakujejo uradno potrditev, da bo prišlo do srečanja med državnim prvakom lahke kategorije Duiliom Loiem in izzivalcem Mariom Vecchiattom Govorilo se je namreč, ida bo srečanje odloženo zaradi poškodbe na Vecchiattovem očesu kot posledica boksarskega dvoboja z Omodeiem. Sedaj pa je Vecchiattov me- Smrt novinarja E. De Martina Znani športni novinar Emi-lio De Martino, odgovorni urednik tednika «Sport illu-strato* je včeraj umrl. Smrt De Martina je žalostno odjeknila v športnih krogih. ............................................. Italijanski plavalci za evropsko prvenstvo Tržačan Bianchi v reprezentanci za štafeto 4x200 m prosto Vaterpoliste bodo določili 17. t.m. RIM, 12. — Od 31. avgusta pa do 7. septembra bo v Budimpešti evropsko prvenstvo v plavanju, katerega se bodo udeležili tudi Italijani, Na podlagi rezultatov državnega prvenstva, ki se je končalo v nedeljo v Turinu, je italijanska plavalna zveza določila seznam reprezentantov. Med moškimi se bodo bu dimpeštanskega tekmovanja udeležili Pucci (Lazio), ki bo MATANOV1C je včasih negotov v igri (Od našega posebn. dopisnika' PORTOROŽ, 12. — Današnje peto kolo je bilo prav* grobnica igralcev s črnimi f*‘ gurami. Pogreb je načel La*-sen, ki je v lepi igri holandske obrambe premagal Fu sterja. Slednjemu do sedaj s« ni uspelo dobiti niti pol točke Sanguinetti pa je v hirde jevem sistemu holandske hrambe premagal Bolgarji Neukircha, medtem ko ni i-mel Olafšson, ki si je s svojo brezkompromisno igro pridr bil simpatije gledalcev, v C n«, dossu enakovrednega nasprotnika, Talj pa je proti Cehu de Filipu pokazal briljantno igro Igral je namreč na vse ali nič, saj mu je poraz proti Mi tanoviču nekoliko zmedel r« čune za visok plasma. Matanovič, ki je včeraj premagal Talja, je danes razočaral, ker ni pokazal najbolj.*” igre. Že v otvoritvi jc stal nekoliko slabše, njegov na sprotnik, isovjetski šahist Po-trosjan, pa je to izkoristil, *i osvojil A-linijo in Jugoslovan se je moral v 22. potezi vuat). Tudi drugi vodeči igralec Sovjetske zveze Averbach je danes zmagal nad Rossettom. Potapljajočo se barko črnih pa je danes delno rešil edi" Szabo, ki v De Greiffu ni mvd re*nega nasprotnika. Ostale partije so prekinil' in sicer Bronstein - Benko« ki sta v izenačenem položaju; Panno - Gligorie, v kateei im* Jugoslovan kmeta več >n seveda tudi boljše izglede za zmago. Sherwin je proti Pach-mannu dosegel v srednji ign izenačeno pozicijo, sedaj pa MIIIUIIIUIIIIIIIIIIIIII »11111» HHMIHUlHIinilllM »»•"•■'.. Kolesarji se pripravljajo za svetovno prvenstvo Francija in Nemčija izbrali, reprezentanci Za Francijo bo Louison Bobet še vedno v borbi za majico z barvami mavrice PARIZ, 12. — Francoska! bo kolesarska zveza je objavila imena atletov, ki jo bodo zastopali na svetovnem kolesarskem prvenstvu. Športna komisija je izbrala sledeče kolesarje: CESTNA DIRKA — Profe- sionisti: Jacques Anquetil, Louis Bobet, Andre Darriga-de, Raphael Geminiani, Jean Graczyk, Valentin Huot i» Gilbert Scodeller. Za mesto osmega kolesarja se potegujejo Louis Bergaud, Jean Fo-“-stier, Bernard Gauthier, To seph Groussard in Roger Hes-sendorfer. Diletanti: tehnični komisar BOBET šestorico reprezentantov izbral iz skupine sledečih atletov: Jasques Andre. Josenh Boudon, Aueustin Cortegaia- ni, Jacoues Gestraud, Bernard Glais, Hamon. Guy Ignolin, Roland Lacombe) Jacone- Marcellan, Claude Rota Robert Sciardis in Jacoues Simon. DIRKALISCNE TEKME — Profesionisti — Hitrostna vožnja: Roger Gaignard, Jacaues Bellenger, Michel Rousseau ir Gerard. Zasledovalna vožnja: Roger Riviere, Albert Bouvet in Isaac Vitre. Za motorji: Bernard Bou-vard, Roger Godeau in George Lavalade. Diletanti — Hitrostna vožnja: Gruscet, Claud, Surrug. Bicheron, Pellegrina in Vidal. Od teh bodo samo trije tekmovali na prvenstvu. Zasledovalna vožnja: Gau- driller, Claude, Arne in Dil-loard. V tej skupini boista Franciio zastopala samo dva kolesarja, ki ju bodo se izbrali iz srede omenjenih oseb * * * Tudi nemška kolesarska zve za je objavila imena dvanajstih kolesarjev, ki bodo prišli v poštev za sestavo reprezentance za cestno dirko profe-sionistov. Dokončno pa bodo kolesarje izbrali šele po dveh dirkah, ki bosta v nedeljo in 24. avgusta. Kandidati pa so: Claus Bug-dahl, Hans Junkermann, Frank Reirz, Matthias Loeder, Lothar Friederich, Hans Brikmann, Emil Reinecke, Bruno Burrey, Heinz Muller, Gunther Dobu-smann, Reinhold Pommer m Horst Tuller. nastopil na 199 m prosto ter v štafetah 4x200 in 4x100 m Galletti (R.N. Florentia) na 400 in 1.500 m prosto ter v štafeti 4x200 m, Romani (Pe-saro) na 400 m prosto in v štafeti 4x200 m, Dennerlein F (Neapelj) v štafetah 4x200 in 4x100 m. Nadalje bodo zasto pali Italijo še Dennerlein C (200 m metuljček in 4x100 m), Perondini (100 m prosto, 4x200 m), Masperi (200 prsno in 4x100 m) ter Tržačan Bianchi ki bo tekmoval v štafeti 4x200 m prosto. Tekmovalca za hrbtno pla vanje bodo izbrali 17. avgusta med kandidati, ki so Lombardi, Avellone, Elsa in Cescon Zenske pa bodo odpotovale na prvenstvo v sledeči posta vi: Valle (100 m prosto, 400 m prosto, 4x100 prosto in 4x100 mešano), Veschi (400 m prosto in 4x100 m prosto), Mar tinelli (100 m pr. in 4x100 m) Saini (100 m metuljček, 4x100 pr. in 4x100 m), Faidiga (100 hrbtno, 4x100 meš.), Zennarc (200 m prsno in 4x100 m meš.> ter Beneck (100 m metuljček in 4x100 m prosto). Rezervno plavalko za štafe feto 4x100 m prosto bodo iz brali 17. t. m. Istega dne bo do tudi določili reprezenta« co vaterpolistov. Za skoke v vodo pa so do ločili Marija (s 3 in 10 m vu» stolpa), Sbordona (10 m) in Giovaruscia (3 m). p-vn S*:! LOI: gotov zmag«- nager pojasnil, da gre 1* nepomembne poškodbe, morale izginit: že v dneh. Seveda bo videmski ^ lesar nekaj dni počival * šele v zadnjih dneh prip za srečanje, ki bi moralo 5. septembra v Milanu, chiatto se bo seveda bori ^ naslov državnega prvaka, si ga je Loi pridobil feb® ja 1954. leta. • t Organizacijski odbor pravlja spored zanimivega ksarskega večera in vse kž SP' va* da se boista istega večera prijela tudi -državni P*' srednje kategorije. Italo S® tichini in njegov izzivale® gelo Brisci. Nenavadne «muhe> ruskih atletinj Športna stava TOTIP Zmagovalni stolpec: 2 1, 1 X, 1 X, 2 1, 1 2, 1 2 MOSKVA, 12. — Svet®' rekorderka v metu krogle iVB* Z>• Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • t\mejmCncinal Predvaja danes 13. t. m. ob 18. in na prostem ob 20.30 film uri Zakopan samokres (La pištola sepolta) Igrajo: GLENN FORD — JEANNE BRODERICK CRAWFORD CRAIN bina in državna prvakinj® metu diska PonomareV3• bosta odšli na evropsko 1 *-jg atletsko prvenstvo. Kot r j ruski športni list «Sovje šport*, so ju izločili iz zentance zaradi »egoisti®0 ^ in netovariškega obnašanj* kolektivu*. .» Obe tekmovalki sta 0 naslov zaslužnega mojstra ‘ Zibini so prav tako Jf drugo mesto, ki ga je kratkim dosegla na drzaV”^ prvenstvu, kjer je izjavil3’, noče prejeti srebrne 'k®, od Atletinja je z mero * oktobra 1956. leta sveto prvakinja v metu krogle- MIKULA LETIČ I INTERNA TITIS ■ —|* Toda tudi v tem pogledu sem kmalu dobil jasnost. Tovariš me je naprosil, naj se umaknem v kot ker je treba skrbeti za ležišče Mrak se dela m celica nima luči. S treh postelj, ki so bile v celici, so vzeli slamnjače in jih polotili vštric na tla. Vsa “ bila na mah ena sama postelja. Trije so natolegl na gole mreže železnih postelj, štirje pa smo se zvrstili, kakor sardele, na slamnjačah po tleh. Ko smo legli, je bilo zunaj še na pol svetlo. Ne vem, kako bom zaspal. Pred enajsto zvečer drugače nisem nikoli Dolee teea sem navajen Citati v postelji. Rjuh ni, za blazino Srn skltlo s šahovskimi figurami, na katero sem položil M&*. Zraven mene leži neki Ogrin, postaren suh možakar, a na oni strani, zraven njega, možicelj kakih petdesetih let, debel, okrogel in zalit kakor prašič — ni druge primere- iz njunega pogovora sem bil že popoldne razbral, da sta ’ obl posestnika na n*a in prekupčevalca. Ogrin je zaprt ker_so, ot.hism hlače. Zraven mene na oni strani, zrav— —w _ . majhen, debel, okrogel in zalit kakor prašič - ni druge primere- iz njunega pogovora sem bil ze popoldne razbral, da sta Sa oba posestnika na periferiji Ljubljane poleg tega, obrtnika in prekupčevalca. Ogrin je zaprt, ker so oto hism P™»^j pri njem našli skrit bencin, debeluhar pa sploh ne ve, zakaj so ga vtaknili. Tiho se pogovarjata. Začel sem razmišljati. Kaj bo z menoj? Vedno sem bil vnet Slovenec, v svojem življenju sem marsikaj rekel in storil, kar bi utegnilo biti v sedanjih razmerah graje vredno, ker ni v skladu s toliko opevanim »novim redom*. Vem, kako lahko in hitro nastane dane« kazensko postopanje in kako za vsako malenkost, dokazano ali pa tudi ne, padajo leta; sledila bo ječa, šlo bo zdravje, doma sta žena in hčerka brez sredstev, Nemci »o nam v Celju v*« zaplenili, hoerka in jaz sva bila z« prej pobegnila v Ljubljano in ženi se je po enomesečni žilavi borbi posrečilo rešiti vsaj del pohištva in oprave, za kar so jo vsi zavidali, ki niso bili tako srečni; sin je vojni ujetnik v Nemčiji, sam bog ve, kako mu je; vojna se je šele zdaj razmahnila in ni videti konca. Tudi če imam srečo, da me končno izpustijo, nekoliko mesecev pa se bom gotovo valjal po ječah. Poznam počasno poslovanje italijanskih oblastev. Vsa korajža, ki sem jo imel čez dan, me je minila. Vidim; to noč ne bom spal. Ne zaradi trdega, umazanega in tesnega ležišča, ampak zaradi svojih črnih misli, ki jjh ne morem odgnati. Pomoč in pogum sta mi prišla od strani, od katere ju nisem pričakoval: od mojega soseda Ogrina in njegovega debeluha. Nehote sem začel slediti njunemu polglasnemu pogovoru. Menila sta se o domu, o polju, o živini, pridelku, orodju, o kupčijah in sejmih, o zgubah in dobičkih, o hlapcih in deklah, o poštenjakih in lumpih, o živih in mrtvih, vse to z mirnim glasom, brez strahu in strasti, kakor da bi sedela v domači gostilni pri litru vina. In vendar morata tudi onadva imeti svoje skrbi. Saj sta v isti negotovosti kakor jaz; in videl sem da sta dovolj brihtna, da lahko razumeta položaj. Presneto zdrava sta ta dva možakarja. V njima tiči prastara, močna korenina slovenskega kmeta, ki je prenesel Obre m Tatare, Madžare in Turke, Nemce in grofe in se marsikaj. Vse je šlo prek njega, on pa je ostal: trden, neupogljiv, večen... Na pol sem sledil tem svojim mislim, na pol sem poslušal svoja dva soseda. Prijeten mir mi je legel na dušo. Slišal sem še debeluharja, kako je dejal:' — Prav «komot» se tukaj leži. še za enega bi bilo skoraj prostora... potem sem sladko zaspal. DRUGI DAN Medtem ko sem bil prvi dan kot novodošlec v ospredju zanimanja, sem bil drugi dan že «star», postal sem številka; aretiranci so se posvečali vsakdanjim opravilom kakor: pole-gavanju, kvartanju, pogovarjanju v skupinah, obiranju kake kosti ob kosu kruha, čitanju itd. Zaradi tega sem tudi jaz prešel na »dnevni red*. Moja celica je imela majnno mizo. Na postelji sedeč sem ob tej mizi lahko čital, pisal, reševal šahovske naloge itd. Takoj sem opozoril svoje tovariše, da želim imeti nekaj ur na dan mir, in oni so spoštovali to mojo željo. V zaporu se mnogo prej poglobiš v kako stvar nego v prostosti; samo če imas mir. V svobodi živiš z uro v roki, imaš razne obveznosti in razne lastne načrte, tako da ti je čas odmerjen. V tem pogledu si v zaporu bolj svoboden in če spoznaš in ceniš to »svobodo*, ti je zapor znosnejši: Citaš, dokler te je volja; pišeš, dokler končaš. Samo za časa počitnic je še tako. Razumljivo je tedaj, da svetovna literatura šteje mnogo umotvorov, ki so se pisali v zaporu. Za spremembo sem od časa do časa stopil na hodnik, da se sprehodim. Navadno se mi je pridružil že omenjeni zagrebški gostilničar Vladimir Černe. Tedaj je bil zaprt že štiri tedne in se je čudil, da ga še ne izpustč. Prišel je bil iz Zagreba po opravkih v Slovenijo in na meji so ga ustavili. Iz zasliševanj je razbral, da iščejo nekega študenta filozofije, Vladimira Černeta. Zaman je dokazoval z listinami in s svojo osebo, da je petdesetleten mož in po poklicu gostilničar. Listine, izdane od »prijateljske* hrvaške ’ države, in njegovi ob temenih osiveli lasje niso bili dovolj prepričevalni; stvar je šla v Rim, da ministrstvo odloči; on pa je moral čakati v zaporu. — Kaj hočejo od mene? — se je hudoval moj Černe. — Dijaka Vladimira Černeta sploh ne poznam, še manj pa sem imel kdaj opravka s filozofijo! — Da bi vsaj rekli: s kemijo — sem ga podrezal. On pa ni razumel moje puščice, temveč me je vpraševal, koliko bo še moral čakati. Ker še precej dobro poznam tajne italijanskega birokratizma, sem mu izjavil, da bo kljub posredovanju odvetnika moral čakati gotovo še kake tri, štiri tedne. Grdo me je pogledal, češ da so take šale neumestne. Kakor sem pozneje zvedel, je moral čakati še skoraj tri mesece, preden je bila njegova enostavna zadeva uradno razčiščena in se je mogel povrniti v Zagreb. Ob odhodu so mu s pristno italijansko smehljajočo se vljudnostjo rekli »Scusate!* (Oprostite!). — ja Hrano sem dobival redno od doma opoldne in zveiff^ posodam, ki sem jih vračal, sem lahko prilagal listek z žeU ^ kakor so to delali tudi drugi. Stražniki so za to vedeli- ji zapirali oči. Tako sem imel stalno zvezo z domom, dal sggfl prinesti najslabšo obleko, ki je bila doma; domov Pa tud* poslal novo, v kateri so me aretirali, in — med drugim j g# ves denar, ki sem ga imel pri sebi ob aretaciji. PotreboV® nisem; saj sem vse potrebno dobival od doma. (;tf Računal sem, da se bo z menoj godilo enako kakor netom in drugimi in da bom kak mesec presedal v šentpf^isi vojašnici, dokler ne pride bodisi do sodnega postopanja do kakega drugega ukrepa. Izkazalo se je, da sem zaradi svojega pesimizma (ali optimizma?) prav kmalu i mri i.eprilike. - če nikoli prej, sem tedaj v zaporih šentpetrske prišel do spoznanja, da se v mojih žilah pretaka čista ska kri. Slovan sprejme mirno vsak udarec usode; vse vzame si čas, da dobro prouči, skoraj bi rekel: prebavi svoje protiukrepe zamisli in postavi na prav dolgo zap1^jjif za stvari, za katere rabijo drugi narodi 50 let, si Slovan j 100, 200, 500 let. Zato pa je Slovan tudi neugnano vedno *•. 100, 200 let. Kakor za'posameznika, velja tudi za nan*1*^*1 zmaga, kdor zna čakati. A Slovan zna čakati in lahko a. Proti meču postavlja Slovan idejo; proti raznim nim in plemenskim krikom po nadvladi kiiče Slovan- j fP druge narode, kakor ljubiš svojega! Kdo bo zaustš tej ideji? Zgodovina in filozofija nista moji močni strani. Tudi r'tK, t namena, da bi čitatelja dolgočasil. Bojim se, da mi s*. ^ * še preveč posrečilo brez posebnega namena. Toda men_ stP razmišljanja, ki sem jih široko razpredel, pomagala, ° T0 svoj položaj gledal z drugim očesom. Saj ni nič večn°-moj sedanji položaj ne. (Nadaljevanje slC