Prva pomoč NEZGODAH. v poduk rudarjem in plavžarjem. Po naročilu visokega c. k. mlnisterstva za poljedelstvo sost&Til M. u. dr. Vt Korlbellus, o. k. Tudniiki zdravnik v PHbramu. Zdostavkom o prvi pomoči pri ponesrečenji po treskavih jamsMh plinih ali soparih nestavil M. i kir. dr. 0. Andree, rudniški zdia-raik v Mor. Ostravu. Poslovenil M. u. dr. Anton Kaisersberger, o, k. okx. zdravnik v Ömon^ji S 17 podobami. + Na Dunaju 1892. MANZ'ova c. k. dvoma založna in vseučiliflka knjigama. L KoUmarkt. Vsebina. N» strani. M. i kir. dr. Korbelidfe: Predgovor.....V M. i kir. dr. Korbelius: Kako je nezavestne oživljati.............1 M. i kir. dr. Korbelius: Umetno dihanje . . 2 M. i kir. dr. Korbelias: Telesna poškodovanja (otiski)..............6 M. i kir. dr. Korbelius: Rane......7 M. i kir. dr. Korbelius: Pomo6 pri hudem krvavenji.............13 M. i kir. dr. Korbelius: Kostilom.....22 M. i kir. dr. Korbelius: Izvinjenje.....26 M", i kir. dr. Korbelius: Izpahnenje .... 27 M. i kir. dr. Korbelius: Opekline.....28 M. i kir. dr. Korbelius: Kako se pomaga zmrznenemu?...........30 M. i kir. dr. Korbelius: Kako se pomaga obešenim? ..............31 M. i kir. dr. Korbelius: Kako je pamagati vtop- Ijenemu?.............32 M. i kir. dr. Korbelius: Zadušenje (otrovanje po vdihanji škodljivih plinov).....33 M. i kir, dr. Andree: PonioJ v nesreči po tres- kavih plinih ali soparih.......36 M. i kir. dr. Korbelius; Pomoč pri otrovanji . 41 M. i kir. dr. Korbelius: Alkoholizem .... M. i kir. dr. Korbelius: Otrovanje zarzenlkom 44 Na strani. M. i kir. dr. Korbelius: Otrovanje s klindki (fosforom).............44 M. i kir. dr. Korbelius: Otrovanje z žveplano in solitarjevo kislino........46 M. i kir. dr. Korbelius: Otrovanje po kačjem piku (kaöji strup)......... . 46 M. i tir. dr. Korbelius: Otrovanje po glivah strupenih gobah) . . , . . . . • . 47 M. i kir. dr. Korbelius: Otrovanje po mamljivih (narkotičnih) strupenih rastlinah .... 47 IkT. i kir. dr. Korbelius: Pomoč pri solnčarici . 48 M. i kir. dr. Korbelius: O prenašanji ponesrečenih (transport)..........49 Predgovor. Polje o socijalni (družinski) pomofi se je v našem času zelo razširilo in popolnilo. Glasno načelo temu človekoljubnemu početju v naših Časih je skrb za pomoč pri nenadni smrtni nevarnosti in ponesrečenju pred prihodom zdi-avnikovim. Vsak Človek čuti v sebi dolžnost in nagon svojemu bližnjemu priskočiti pri poškodovanji in smrtni nevarnosti v pomoč. A pomoč mora biti hitra in zdatna, ona naj ne bode brezuspešna, kajti čakanje na zdravnika in vsako neodločno odlašanje zamore silno veliko škodovati. Pomoč mora biti koristna, a ne sme škodovati. Koliko ljudi umijž med letom eamo radi tega, ker ni bilo nobenega tacega pri rokah, ki bi bil razumel nenadno ponesrečenemu primemo in pametno pomagati. Potreba bi bila, v korist vsega ÖloveStva, da bi se vsak o najpotrebnejšem prve pomoči pouöiL Seveda se nahajajo posamezni stanovi in ljudje kterim se veökrat prilika nudi, ponesrefie-nim v pomoč prihiteti. Jedon najnevarnejših poklicev je gotovo rudarjev. Vsak dan poda se mdar veselega srca v nevarnost, in ko se pred odhodom v jamo v krogu svojih ljubljencev poslovi, paö ne v6 nikdar, se li še. kdaj povrne domu zdrav in čvrst. Ker je visoko c. k. ministerstvo za poljedelstvo uvidelo potrebo in važnost pouka o prvi pomoöi, je meni, pisatelju te knjižice in dr. Andree-ju, rudniškemu zdravniku v Moravs. Ostravu, dalo nalog sestaviti kratek in priprost pouk rudarjem in plaužarjem o prvi pomoči pri ponesrečenji pred prihodom zdravnikovim. V svesti sem si, da tak pouk mora biti pred vsem kratek, priprost in jedrnat, če hoče koristiti in poraben biti; mora se ozirati pred vsem na antiseptiko, že pri prvi obvezi, pri prvi pomoči. Pouk o prvi pomoči pri ponesrečenji po treskavih plinih, kakor tudi o opeklinah, sestavil je dr. Andres. Vse druge razprave v tej knjižidi BO prišle iz mojega peresa. Ob jednem izrekata oba pisatelja te knjižice najgorkejlo hvalo visokemu o. k. ministerstvu za poljedelstvo, da je naju s tem nalogom počastilo na korist vsem delavcem. Tako dajeva to knjižico na svitlo z nado, da se dobrohotno sprejme in presoja. Rudniškemu delavcu naj služi v pouk in mu naj manjša nevarnosti. V Pfibramu 1. augusta 1889. Med. i kir. dr. V. Korbelius 0. k. ludnižki zdravnik. Kako je nezavestne oživljati. Ako nezavestni nobenega znaka življenja veö ne kaže v sebi, bodi si iz kterega koli uzroka, vendar ga je še treba preiskati, je li še pri življenji ali ne. Naj lažje to spoznaš, ako nezavestni še čuti, se pregiblje, sope, ali če mu še bije srce. Nahaja se kateri teh znakov, jotem je gotovo še pri življenji. Pa tudi, ako ni nobenega teh znakov, vendar moramo misliti, da je še lahko življenje v njem in uporabiti je vsak pripomoček, da bi ga zopet k življenju obudili; razven, ako se nahajajo nedvom-Ijivi znaki smrti. Truplo nezavestnega položi se na klop, ali pa po tleh tako, da ležita glava in truplo jed-nako visoko, da zamore krv pritakati v možgane. Oprosti se nezavestni vsake nepotrebne in tesne obleke. Usta in nos se skrbno osnažita sleze, smrklja, krvi in vsake druge nesnage. Nepotrebni radovedneži se takoj odstranijo. Ko se je vse to zgodilo, treba je zopet spodbujati dihanje, obtok krvi ia životno süo živcev, ter se pri tem postopa naslednje: Umetno dihanje. Umetno dihanje vrši se prav tako, kakor naravno dihanje, da se v prestankih prsa razširijo in tako zrak v pluča srka, med tem, ko se med stiskanjem prs porabljeni zrak zopet iz pluč odpravlja, — Glej podobo 1. Fodoba 1. V to svrho položi se nezavestni na klop ali tla, ali pa tudi na mizo. Pod pleča se mu dä blazina, v sili tudi lahko svitek obleke in scer tajso, da leži glava nižje. Sedaj stopi pomočnik za glavo nezavestnega, prime obe njegovi roki pri komolcih ter jih azdigne na obeh straneh jednakomemo do glave. S tem se prsa razširijo in zrak stopi v pluča. Podoba 1. "V tem položaju pustite se roki dve sekundi, potem se zopet približate truplu od obeh strani in se pritisnete zopet dve sekundi na prša. S tem se stisne zrak iz pluö. Podoba 2. Podob» 2. To premikanje ponavlja se petnajstkrat v minuti brez prenehanja in jako previdno; dokler ne nastopi prosto dihanje. Ako sta dva pomo* Čnika pri rokah, prime vsak za eno roko nezavestnega ter jih hkrati pregibljeta na popisani način. Med tem, ko se umotno dihanje vrši, prepričati se je, da zrak v pluča stopi in da ni jezik pregloboko v goltaneo zlezel ter tako zaprečil pristopa zraka v sapnik. V takem slučaju mora jeden pomočnikov a suhim robcem jezik na koncu prijeti, ga iz ust zvleči in v desnem ustnem kotu držati. Med drugimi umetnimi načini dihanja, je še treba sledečega omeniti. Nezavedenec položi se, kar je že bilo prej omenjeno, na mizo, klop ali tla, ter se v prestankih in odmorih, kakor se navadno diha, toraj 15 krat v minuti spodnja rebra od obeh strani skupaj stisnejo iib trebiih navzgor proti prsam pritisne, roki se potem zopet odmakneta. V tem slučaju stoji pomočnik na strani nezavedenca. Oba načina umetnega dihanja se moreta vršti istodobno. Če sta dva pomočnika, tedaj jeden uzdiguje roki proti glavi i. t. d., drugi zvršuje umetno dihanje na drugi že popisani način. Seveda se mora stiskanje prs vršiti istodobno. Prvo naravno dihanje spremeni takoj barvo na obličji, bledo lice zardi, prej rdeče obledi. Ko nastopi naravno dihanje, tedaj se mora nezavedenec takoj zaviti v gorko odejo, s flane-lom drgniti po celem životu, pod noge in truplo se polože gorke opeke, alf pa z gorko vodo napolnjene steklenice. Zamore H nezavedenec že požirati, ponudi se mu malo vina, ruma, črne kave, ali pa kapljice eterja; posebno če je nezavednost pouzročilo močno krvavenje ali pa občna slabost. Zraven umetnega dihanja se zamorejo uspešno porabljati, soaebno v odmorüi še ta sredstva: 1. Obraz nezavedenca se poškropi z mrzlo vodo. 2. Nezavedenca treba je drgniti z roko po celem životu, posebno pa v srčni bližini. To se tudi lahko stori s flanelom ali s ščetjo. 3. Bolniku se poklada kren v obliki obliža (flaštra). 4. Bolnik se spere s hudim kisom, ter se mu tudi dži pod nos duhati. 5. D& se mu klistira s čisto vodo, katerej je le nekaj žKo vinskega kisa primešanega. Vsa ta sredstva uporabljajo se jako previdno in brez vsake sile. Nezavednost zamore nastati iz različnih uzro-kov, na kar, seveda, ae je pri porabi teb sredstev treba ozirati. TJzroki nezavesti so lahko: rane na glavi, močno krvavenje, otrovanje, krč, božjast (epilepsija), posebno pa omotica, ki pa zopet iz različnih uzro-kov nastane; namreč: nenavaden strah, veselje, jeza in žalost, lakota, poškodovanje, vdihanje spri-denega zraka, velika vročina, kakor v cerkvah, ali sploh v zaprtih prostorih, kjer veliko ljudi diha. Omotica pa še nastane zaradi prevelike bolečine, ali pa prevelikih utisov na naše čute. Nahajajo se ljudje, ki ne smejo videti krvi, ran, ne duhati nekaterih tvarin. Taka omotica ni dolgotrajna in ni nevarna. Zadostuje že, ako se v takem slučaju odstrani tvarina, ki omotico pouzroöi, ali pa bolnik škropi z mrzlo vodo, prenese na öist zrak, mu sleče tesna obleka in na tla položi. Telesna poškodovanja. Otiski. Otiski (kontuzije) nastanejo po uplivanju hitrih, izvanrednih sil, kakor: sun, udarec, pad in skok. Pri otisku koža ni ranjena, vendar se raztrgajo pod njo krvne žile in nežne pletenine. Tedaj se razlije krv po staničasti' pletenini pod kožo in nastane, ako so male žile raztrgane, modra maroga. So pa večje žile počile, tedaj nastane krvna bula. Modra maroga spröminja se počasi V modro-rdečo, rujavo, rmeno in slednjič polagoma v zeleno. Prvi znak otiaka je večja ali manjša bol, bodi si ta kakor koli. Vnanji, navidezno malenkostni otisek, je časih vendar v zvezi s pretresom ali poškodovanjem notranjih organov. Znaki o poškodovanji notranjih organov so: Pri pretresu trebuha pojavijo se velike bolečine, bljuvanje, smrtna bledost, omed-levica, časih pa še celo nenadna» smrt. Pri pretresu možgan: omotica, bljuvanje in nezavest. Pri notranjem poškodovaryi pluč pojavi se kašelj z bljuvanjem krvi. Pri poškodovanji jeter ali vrance: Bledost, omotica, nezavest in celo smrt. Pri poškodovanji čreves: Bledost, omotica, bljuvanje, silno unetje čreves in trebušnice, kar pa vselej pouzroči naglo smrt. Prva pomoč pri otiskili brez poškodovanja notranjih organov je mirna lega poškodovanega telesnega dela in polaganje mrzlih okladkov. Pri notranjem poškodovanju postopati je sledeče: 1. pošlje se takoj po zdravnika, 2. bolnik se položi mimo in ugodno, da mu glava nizko leži in, 3. obleka se mu previdno sleče; 4. pri omotici se uporabljajo ista sredstva, ki so že bila pri oživljanji našteta, namreč: škropenje z vodo, drgnenje s flanelom, ponujanje kave, juhe, ruma, vode i. t. d., če treba, umetno dihanje, razven poškodovanja na prsih in trebuhu. E a II C. Poškodovanje, pri kterem je pretrgana tudi koža, se imenuje rana. . Razločujejo se: prereze ali rezane rane, razpon ali trgane rane, rana z otiskom, vbodec, udarec in razstreljena rana. Pri vsaki rani raztrgajo se manjše ali večje krvne züe, kar pouzroči večje ali manjše lirvavenje. Predno se rana zaveže, mora se krv ustaviti. Zdravnik ustavi krv s tem, da podveže krva- veöe žile, ali samo sešije rano, če so poškodovane le male žile. Kako je neveščaku pri ustav^anji krvi postopati, bode pozneje povedano. Kako se obveže rana? Glavno načelo pri obvezovanji rane in sploh pri vsaki prvi pomoči je: Ne škoduj! Pred vsem je paziti, da se rana že pri prvi obvezi ne onesnaži da ne pride v dotiko z nesnažno vodo, nesnažnimi gobami, platnom aU šarpijem; roke kakor orodje morajo biti osnaženi, predno se dotaknemo rane. Ako se rana pri tem onesnaži, pouzroči to počasno gnojitev in tudi, da se počasi celi. Tje in sem pouzroči to celo smrt. Nekdaj bili so zdravniki napačnih misli, ko so domnevali, da je vsake gnjüobe in gnojenja kriv kisik. Pozneje je pa našel Pasteur pri preiskovanji drožja, da je le to sestavljeno iz orga-ničnih tvarin, iz gliv, ki se nahajajo v zraku ter so jedino pravi uzrok razkrojenja organičnili aaon. Tem potom so se našli uzroki marsikteri bolezni. Dokazano je, da je uzrok gnojenju in neugodnemu zdravljenju pri ranah jedino to, da najmanjši organizmi, t. j. glivci (bakterije), v rane proderejo. TJzrok, da je toliko bolnikov po srečnih operacijah in ki fio bili v varstvu najboljših zdravnikov, vendar umrlo in to v malo dneh, je ta, da so se operacije vršile v prostorih, ki so bili z okuženim zrakom napolnjeni po teh silno najhnih organizmih, glivcih ali hakterijah. Ti so prodrK neposredno, se prenesli na orodju, ali pa celo z obvezo vrano in od tod dalje vkrv, ter na ta način ponzrofili žalostne nasledke. Novejše ranocelsfcvo ni samo spoznalo pravih uzrokov gnojenja in gnjilohe, ono je našlo tudi sredstva, da se zamorejo ti glivci uničiti, bodi si v zraku, ali pa tudi, če proderejo v rano. Taka sredstva so: karbolna kislina, salicilna kislina, timol (thymol), jodoform, sublimat, naftalin (naphtalin), kreolin in še druga. Ta sredstva se uporabljajo pri snaženji bolnišnic, pri zmivanji rok, pri spiranji in snaženji ran in pri snaženji orodja. Ž njimi močijo se tudi različne obvezne tvarine, kakor vata, juta, gaze, bombažasti robci, šota, trske i. drg. Obvezovanje in celitev ran s temi sredstvi se imenuje antiseptično zdravljenje, t. j. zdravljenje s sredstvi, ki zaprečijo gnjilobo, ker je dognano, da imenovane tvarine glive popolnoma uničijo ter s tem gnjilobo v rani zabranijo. S tem novim načinom pri prevezah ran, steklo si je ranocelstvo velikih zaslug in nevenljivih ugodnosti. Prvi, ki je bil tako srečen, da je uspeh uporabe karbolne kisline pri ranah dokazal, bil je angleški kirurg Jožef Lister. Njegovo ime slovi po širnem svetu, sosebno pa tam, kjer se operira. Njemu öe ima že na tisoče ljudi zahvaliti za svoje življenje. Tukaj 86 ne more ozirati na podrobnoati Listeijeve metode, ktere namen je, rano varovati okuženja po bakterijah, ali uže v rano prodrle bakterije uničiti, ali pa v daljšem razvitku jih ovirati. Kot najboljše sredstvo ona prizna kar-bolno kislino J ta je temelj vsemu, ket uniči, kakor je že dognano sigurno bakterije. Omeniti je, da Lister bližino rane, rano samo, oi-odje in svoje roke pred operacijo z razkrojeno karbolHo kislino spere, obvezo pa, ko jo na rano polaga, v njo moßi. Znano je, da^ glivci ali bakterije, ki nastanejo iz različne nesnage ali gnjilobe organičnih tvarin, v zraku bivajo. Nahajajo se pa tudi v vodi in sploh vseh stvareh, ki nas obdajajo. Od tod pridejo na rano in v človeško telo ter pouzro-čijo toliko nesreč. Radi tega treba je snažno ohraniti vse, kar bi utegnilo priti v dotiko z rano. Tedaj se ne sme rana nikdar spirati z nečisto, kalno vodo, krv nikdar ustavljati s pajčevino ali nesnažnimi gobami, tudi nesnažno, zamazano platno se ne sme nikdar na rano polagati. Ne redko je brati v časnikih, da se je ta ali oni na kakem udu urezal ali pa tudi opraskal, rano z nečisto vodo potem spiral, a kmalu Timrl, ker si je s tem krv otroval. Tudi se pripeti, da se je z rjastim peresom v prst zbodel in za otrovanjem krvi potem umrl. Še so taki slučaji, še tudi v naših bolnicah ukljub temli, da se bakterije s sredstvi zarto uničujejo, da kdo umrje za otrovanjem krvi, vendar v večini slučajev dd se dokasrati, da se je rana že pri prvi obvezi onesnažila. Predno se rane dotakneš, zmij si roke v 2®/^ do raztopljeni kaibolni kislini (karbolna voda). Ž njo naj se zmiva tudi rana in nje bližina. Potem se robi rane kolikor je mogoče skupaj stisnejo, na rano se- položi kos kemično čiste vate, katera se priveže s kemično čisto tvarino, ali pa s čistim robcem. Ako ni kemično čiste vate, tedaj se uporablja snažni robec ali pa snažno predivo, ktero se prej v karbolni vodi namoči. Ako pa tndi ni karbolne vode, spere se potem rana s čisto vodo, ter se obveže s snažno-čistim robcem. Da se rana hitro celi, važno je tudi to, da se ista zaveže že pred prihodom zdravnika s tvarino, ki bakterije uniči, jJi vsaj s čistimi, bakterij prostimi obvezami. Take obveze je treba imeti pripravljene pri vseh jamah, plaužih in delavnicah. Najpotrebnejše so te: 2"/o do 3®/o karbolna voda, nekateri povezki kemično čiste vate, steklenica jodo-forma, traki iz kemično čiste gaze, nekaj tri-voglatih robcev, lipove deščice, nekaj kosov navadne vate, če mogoče tudi trak iz kaučuka, kterega je znašel profesor Esmarch, steklenica ruma in steklenica eterja. Da se pa že prva obveza pravüno in primemo napravi, treba je, da se pri vsakem rudniku in vsakem plaužu osnuje pomožno društvo iz mlajših delavcev, čegar iidje se pouče po zdravniku o potrebi prve pomoči. V rudniku, kakor pri plaužih, treba je posebno glavni zahtevi pri prvi pomoči zadostiti, namreč, da se vsaka rana obveže s tako obvezo, ]d že v jami, tedaj pri prvi obvezi bakterije uniči. Veleslavno o. k. ministerstvo za poljedelstvo je osnovalo v svoji blagodušnosti za blagor svojih delavcev v rudniku v Pfibramu na mojo pri-poročbo pomožno društvo iz vseh nadzornikov in bolj olikanih delavcev. Ti Člani dobž, ko so se zvežbali, povezke z obveznino, ki hranijo najpotrebnejše, bakterije uničevalne tvarine. S tem se omogoči, da vsak pomočnik, povsod in vsaki čas, posebno pa v jami napravi pravilno obvezo, ki bakterije uniči. Obvezek nosi vsak ud pomožnega društva všit v svojo delavno suknjo vedno se seboj na delo. Tak povezek ima: 3 gr. jodoformovega prahu spravljenega v kovinskej pušici, kos v sublimat pomočene tvarine, kos kemično-čiste vate in 5'm dolg trak, ki je iz kemično-čiste tvarine. Vse to je zavito vsukno, ki se ne premoči. Vsili potrese se rana z jodofonnom, ne da bi se sprala, robovi rane se stisnejo, kolikor je le mogoče, počez se položi kos v sublimat pomočene tvarine, na to kos kemično-čiste vate in vse to se obveže s trakom. O potrebi, da se osnujejo taka pomožna društva v rudnikih in plaužih, kakor o opravi njih udov s povezki, se je že posvetovalo, ter daljno širenje teh nujno priporočalo. Pomoč pri hudem krvarcnji. Krvavenje je zunanje, ako krv teče iz trupla, je notranje, ako krv teče v notranje votline života. V oheh slučajih sledi hledost, vrtenje v glavi, omotica in slednjič popolna nezavest, ktere nasledek je smrt, če se zgubi preveč krvi in če se ta pravočasno ne ustavi. Navadno krvavenje preneha, ko pade krvaveči v omotico. Ko se pa zavest zopet povrne, prične z nova krvavenje, ako se to ni že poprej do čistega preprečilo. Predno se nezavesten k zavesti obudi, ustaviti je popolnoma krvavenje« Rana tem bolj krvavi, čem veče so poškodovane žile. Ako avitlo-rdeča krv v močnem curku v odmorih iz rane bruha, tedaj je poškodovana žila privodnica (arterija) in nevarnost je tem večja, čem večji je curek. Teče pa iz rane črna krv jednakomerno, tedaj je poškodovana žila odvodnica (vena). Pri krvavenju je nevarnost vedno večja, ako je isto iz privodnice, kakor pa, če je iz odvodnice. Ako je rana dosežna in nobena večja žila poškodovana, tedaj je krv najlažje ustaviti s tem, da se robovi pri rani, kolikor mogoče stisnejo, na rano se položi v karbolni vodi namočen, snažen robec, ako ni pri rokah vate, ktera se še bolj priporoča; potem se s snažnim trakom trdno obveže. Če je pa pri rokah povezek po mojem načinu, tedaj se potrese rana z jodoformom, ki ima moč, da krv ustavi, robovi pri rani se stisnejo, počez se položi tvarina s sublimatom napojena, na to kos vate, a vse to se obveže s trakom. So se robovi rane dobro stisnili ter krv ustavila, tedaj se raaa v malo dneh zaceli, ako se ni kaj ponesnažila, ker so se robovi sprijeli. Navadno se vlije na rano, ako se kdo vreže, ali na kaki drugi način rani, takoj amike. S tem se sicer krv ustavi, pa tudi rana razdraži tei-tako prepreči, da bi se robovi sprijeli. Navadno se rana, ki se zdravi z arniko gnoji ter jako počasno celi. Arnika, ki se v vodi izredči, se uporablja ugodno za okladke pri otiskih, pri zvitju Členov, pri pretegnenji kit in mišic ter za mazanje. Je rana nepravilna z zobčasto-strganimi robovi, ki se ne dajo stisniti, tedaj pa zadostuje, ako se na rano položi velik kos čiste vate, snažen robec, ali pa čisto predivo, ki se prej v karbolno vodo pomoči, ter s trakom trdno obveže; je pa pri roki povezek po mojem načinu napravljen, potem se obveže rana z obvezo na že popisani način. Je poškodovana večja privodnica (arterija), ter krv v močnem curku bruha, potem se najprej ta žila zamaši in scer tako, da se prst močno na odprti del žile pritisne, odkoder krv curlja. Časih da se taka žila tudi z dvema prstoma, ali pa majhnimi klešči prijeti, malo ven potegniti, da jo je mogoče z nitjo podvezati. Ako se to Mtro Podoba 3. ne posreči, tedaj ni treba s tem časa tratiti, ampak rana se Htro s kemično-čisto vato, ali pa s snažnim robcem zamaši ter s traki in rutami trdno obveže, ne da bi se sesedena krv odstranila. Med tem mora drug pomočnik dovodnico od rane Podoba 4. nauzgor s prstom močno stisniti, da krv v rano ne prodere. Na nekaterih delih telesa nahajajo se dovodnice neposredno pod kožo nad kako kostjo. Ce so taka mesta znana, potem je lahko žilo na kost pritisniti, ter krvavenje ž nje ustaviti. Na nadkomolcem se nahaja tako mesto, na notranjem povrSji nadkomolca, na sredi ali na zgornji tretini, tam kjer se nahaja šiv suknje. Podoba 3. Na Btegnu je tako mesto na sprednjem površji, sredi tik pod stegnovim sklonilom. Podoba 4. Pri krvavenji iz podkomolca, ali iz roke, pritiska se v spodnji tretjini na upogibni strani zraven kostnih robov. V podkolenku se da privodnica stisniti, ako je krvavenje iz krače ali noge. Pri krvavenju iz vratu stisne se privodnica na notranjem robu glavnega tilnika. Podoba 5. Če tudi je tako postopanje navidezno kaj pri-prosto, vendar je treba več ali manj anatomičnega znanja, tedaj je umestneje, da se udje nad rano z vrvico, ali pa povitim robcem podvežejo. Naj-pripravneji za to je gotovo trak iz kaučuka ali cev po priporočilu prof. Esmarch-a. Ce se robec z roko ne da dosti zategniti, tedaj se to zgodi z lesenim klinom. Podoba 6 in 7. Na ta naöin zamore vsak neveščak najmočnejše krvavenje brez vsega anatomičnega znanja ustaviti. Ud vendar ne sme predolgo podvezan ostati, ker bi znal pod povezo nahajajoči se del telesa otrpniti, ker krv ne more v njega prodreti. Ako je bü označeni del pol ure podvezan, tedaj treba je vrvico ali robec nekoliko popustiti, med tem pa privodnico nad rano s prsti stisniti. 2 Öez nekoliko trenutkov se sme vrvica zopet nategniti. Tako ee postopa dokler ne pride zdrav- Podoba 5. nik z obvezo in zdravniško pripravo, kajti le na ta naöin prepreči se smrtno krvavenje. Med tem časom mora ranjenec mirno ležati brez pregibanja; ranjeni del ee mora od druzega više držatL Pripravno je tudi, če se ranjeni ud. v členu nad rano močno npogne in v takem položaju do zdravnikovega prihoda ostane. Z upognenjem uda se namreč privodnica stisne in nkloni, tedaj tudi krv ne more tako možno pritakati vrano. Se je pa krv iistavila, ter je ranjenec slab in onemogel, tedaj se mu dž, vina, kave, juhe i. t. d. Podoba 7. Traja pa nezavest še dalje, uporabijo se vsa ona sredstva kakor pri oživljenji nezavestnih. Ako je poškodovana žila odvodnica (vena), tedaj zadostuje, ako se robi rane stisnejo, čez položi kemično čista vata, ali snažni robec, ki 60 potem poveže s trakom ali pa s trivoglatim robcem. Kaj pa se navadno stori pri močnem krvavenji? V rano vlije se najprej amike, ako to ne pomaga, se drži rana v vodi in če še to ne pomaga, tedaj se jpolaga pajčevina, lasje in drugo na njo. Seveda brez uspeha. Nikdo pa se ne domisli najnavadnejšega ter najbližjega sredstva, namreč rano s prstom, čisto vato ali robcem, ali pa tudi s kako drugo tva-rino zamašiti. Krvavenje iz nosa dž, se ustaviti, ako se mrzla voda vnos srka ter na zatilnik pokladajo mrzli okladki. Ako to ne pomaga, prida se vodi malo tisa Qesiha). Če pa še to ne pomaga, tedaj se mora ona nosnica zamašiti, ktera krvavi, s čisto vato, a nos se stisne z dvema prstoma. Ako krvavi ustno nebo, se spirajo usta z mrzlo vodo, kteri se prida malo kisa. Je krvavenje radi tega, ker se je zdrl zob, se zamaši zobna votlina s čisto vato, ktera se z zobmi pritisne dobro v votlino Ako bolnik krv izkašljuje, tedaj se mora v postelj položiti. Zdaj se mu pokladajo mrzli okladki na glavo in srce; leži naj mimo brez pregibljenja in govora. Ne j 6 naj nič gorkega in kar uznemirja. Pije naj mrzlo vodo s soljo ali kisom in naj požira ledene koščke. Kostllom. Ako zadene ndarec ali sunek neposredno kost tako, da se na zadetem mestu ravno zlomi ali zdrobi, sosebno, ako je kost dolga in cevasta, ter da se, bodi si po unanji sili ali pa po padu bolj upogne, Podoba 8. nego njena upogljivost to pripusti, tedaj ae zlomi, kakor preveč upognena palica in to je kostilom. Bazločujemo navadne in zamotane (komplicirane) kostilome. N^avadni kostilomi so oni, pri kterili se zlomi samo kost, a mišice in koža ostanejo nepoškodovane. Podoba 8. Zamotani kostilomi so oni, pri kterih je poleg- kosti poškodovana tudi nje tližina tako, da kost moli iz rane, se vidi in se dä potipati. Pod. 9. Ako se zlomi ud, spozna se s tega, da je na mestu, kjer se nahaja kostilom, ud upognen in premakljiv, da se pri vsakem pregibu zlomljena dela jeden ob druzega zadevata ia s tem nekak resk použročujeta. Vsako, še tako majhno pre- Podoba 9. mikanje pouzroČuje bolniku velike b61i. Tudi je zlomljen ud vsikdar krajši od druzega. Če hočemo v takem slučaju hitro pomagati, tedaj je prvo, da se zlomljeni ud tako poravna, kakor je bil pred nesrečo, namreč v pravilno lego. V tej legi ostane zlomljeni ud ako se na deščice tako priveže, da pri prenašanji zlomljena kost s svojo ojstrino kože in mišic ne pro- dere in da ne nastane iz navadnega kostiloma zamotan in nevaren. Za to naj se previdno obleka, kakor čevlji Podoba 10. razrežejo z močnimi škarjami ali nožem in razkrije ranjeni ud. Ako je ud močno zakrivljen, tedaj naj se z največjo previdnostjo in pozornostjo poravna a tem, da se ud potegne naravnost. Zdaj se zavije ud v vato, predivo, v sili tudi v robec, travo, seno, mali ali pa v obleko, v Podoba 11. tlače, telovnik i. t. d., se pritrdi na deščico, ktera se s trakom, robcem ali pa vrvico v sili z naramnicami na ud priveže. Kot deščice se lahko uporabijo različne stvari kakor: palice, dežniki, ravnila, vsaka deska, plehovina, strešni žletovi, platnice, veje i t. d. Pod. 10, pod. 11. S tem se prepreči da se pri prenašanji konca zlomljene kosti jeden ob druzega ne zadevata, kar ranjencu pouzročuje Telike bolečine, ali pa, kakor že omenjeno, da ne prodro mišic in kože. Če je opraviti z zamotanim kostilomom, tedaj se spravi ud, kolikor je mogoče z največjo pozornostjo in rahlostjo v pravo lego, rana se obveže na že opisani način pri obvezovanji ran, in ud se na zgoraj navedeni način v deščice poveže. Tako obvezan ud mora imeti primemo, mimo lego, da, če je zlomljeno zgornje stegno ali pa piščal, noga tako leži, da je peta malo više, koleno pa dobro podloženo. Če je zlomljen nadkomolec ali pa podkomolec, tedaj se nosi v deščice povezana roka v robec povita in ta na vratu. Pri vsaki obvezi z deščico se mora tudi Člen, ki leži nad ali pa pod kostilomom spraviti v nepremakljivo lego. IzTinjenje. Izvinjenje se imenuje, ako člen po kakej unanji sili (pad, nesrečen korak ali prijem) v tak položaj pride, da se Členove vezi pretegnejo. ali deloma pretrgajo. Bier Be navadno pretrgajo tudi žile, tedaj pride ob jednem krv v člen in obdajajočo ga pletenino, ne da bi se člen sestavljajoči kosti iz medsebojne pravilne lege premaknili, da členkova glavica iz členove jamice ne stopi. Izvinjenje pouzroči velike bolečine ter se počasno celi. Člen zateče, postane višnjev, vsako pregibanje z njim je nemogoče in pouzroči velike bolečine. Prva pomoč tii je, da člen dobi mimo lego, da se primemo položi, ali v deščice poveže, ee obesi v trivoglati robec na gornjih udih ter pokladajo nanj mrzli okladki. Dalje je treba, ko postane koža po mazanji polzka, da se rahlo drgne in pritiska. Izpahnenje. Ako stopita člen sestavljajoči kosti po.kakej tinanji sili popolnoma, ali pa deloma in trajno iz svoje prvotne lege tako, da je stopila členova glavica trajno iz jamice, kjer se navadno pretrgajo členove vezi, tedaj je člen izpahnjen. Izpahnjenje spozna se po tem, da je člen zatečen in popačen v svoji obliki, da se ud ne more več prosto gibati in da vsako gibanje pouzroči bolečine. Pri vsakem izpahnjenju se takoj zdravnik pokliče ter vsak poskus opusti da bi sam ud uravnal. Na mirno ležeči ud pokladajo ee mrzli okladki. Si je kdo izpahnü roko, zavije se v trivo-glati robec in se nosi v obramnici na vratu. Opekline. Opekline nastanejo po uplivu plamena samega, ako se n. pr. po neprevidnosti komu iiname obleka, ali pa po uplivu vrelih tekočin, kakor n. pr. pri otrocih, če se poüjejo z vročo juho, kavo, mlekom ali pa vodo. Dalje nastanejo opekline po uplivu vročega sopara pri snaženji parnih strojev, aH pa po uplivu razbeljenih kovin, tekočega svinca, železa v topilnicah i. t, d. Razločujemo tri stopinje opeklin. Pri prvi stopinji postane koža rdeča, oteče ter je boleča; pri drugi stopinji napravijo se mehurji, pri tretji stopinji opekline zgori koža in več ali manj tudi pod njo se nahajajoča ple-ienina. Ako se komu po nesreči uname obleka, tedaj se naj uleže na tla ter valja na tleh sem ter tja. Nikakor pa ne sme bežaje iskati pomoči, ker s tem se le gorenje pospešuje in sicer čim hitreje teče. Kdor je blizo, naj uzame rjuho, ako pa druzega ni, pa svojo suknjo, v to naj zavije gorečega, ga počasi na tla položi, in ako je äe druga oseba poleg, naj ta donese hitro vode in gorečega z njo polije, pa se ne dotakne goreče obleke, dokler se še količkaj od nje kadi. S silo obleko z njega trgati se ne sme, ampak le kos za kosom se s Škarjami postriže. Ako bi se to s silo zgodilo, lahko bi se mehurji opekline raztrgali ia tako tudi opečena koža z obleko vred odtrgala. Ako je Se kakšna iskra na obleki, se naj brš ugaai. Ko se je tako obleka odstranila, prebodejo-se mehurji na opeklinah na spodnji strani. Na opeklino se polože robci, v čisto olje pomočeni^ aH pa namazani s surovim maslom, tolščo ali pa tudi v mleku namočeni. Ako pa imenovanih tva-rin ni pri rokah, namoči se robec v mlačni vodi, ali se pa opekli skoplje v kadi, ktera je napolnjena z mlačno vodo. Je pa lekarna blizo, tedaj se pošlje po mazila za opekline, ki je sestavljeno iz olja, apnene vode ter 1 "/q timola ali 10 "/(> jodoforma, ali pa 2®/, karbolne kisline. V to mazilo močijo se robci, ki se na opeklino po-kladajo. Ako je pa pri rokah obveza po mojem načinu napravljena, tedaj se opeklina potrese z jodofor-mom, čez se položi vata in s trakom poveže^ Eavno pri opeklinah ima jodoform posebno moč,, da hladi bolečino, ia da se rana hitro celi, kakor tudi, da ostane le neznaten obrastek. Zdaj se položi opekli v posteljo, ki je pregr-nena z rjuhami, ki so se namočile v mrzli vodi^ Opekli se naj pokrepča z vinom, rumom, juho, kavo i. t. d. Kako se pa postopa navadno, ako se komu uname obleka? Opekli se pograbi, ga valjajo po tleh, trgajo. z njega obleko s silo, ne da bi pomislili, da je že ves v opeklinah, ktere pa početkoma pokriva nežna kožica, ki se ne sme pretrgati, kajti bolečina je le tedaj manjša, dokler rano ta kožica pokriva, ktera prepreči pristop zraka, ki bolniku pouzročuje neznosne bolečine. Niti misliti si ne moremo hujših muk, ko, če se na ta način opeklemu obleka strga. In vendar se äe nahajajo ljudje, ki si to upajo. Pri opeklinah s Mslinami (hudičevo olje, soU-tarjeva kislina, solna kislina i. t. d.), se opeklina spere dobro z vodo, ter se napravijo okladki z lužne soli (alkali), toraj: z apnene vode, mazlji-vega mila, raztopljene sode i. t. d., da se s tem kisline ukrote in daljno razjedanje prepreči. Tudi pri opeklini z živim apnom, se rana dobro spere z vodo, na njo se pokladajo okladki z vodo, kterej se primeša malo kisa ali pa hudičevega olja. Ako komu pri gašenji ali kakor si koli bodi kapla apna v oko brizgne, tedaj se oko takoj izpere z vodo, kterej se prida malo kisa, ali pa s čistim oljem. Oko se potem zaveže s čistim, suhim robcem, čez se polagajo mrzli okladki Vpihavanje kapljic sladkorjeve vode v oko zlaj-šuje jako bolečine. Kako se pomaga zmrzucncmii? Če se najde zmrzel človek, tedaj se mora hitro prenesti, a pri tem biti previden, najbolj da se zmrznena, krhka ušesa, nos in prati ne odkrlinejo. Soba v ktero se prenese, ne sme biti kuijena. Najpripravnejša za-to je čmnnata ali pa skedenj. Tu se položi nago truplo, kakor-šno je, ne da bi se udje raztegnili ali pa prsti odprli, v sneg in se s snegom pokrije do ust. Truplo se mora lalino, brez vsake sile sleči, boljše je obleko razparati, ker drugače, ako se to 9 süo zgodi, se lahko roka ali noga zlomi. Tako ostane potem truplo, dokler se ne prične na površji tajati, meČiti in udje gibčni postajati. Ako ni snega, tedaj se zavije truplo v odejo, namočeno v mrzli vodi, ali se pa položi v mrzlo vodo. Se je truplo toliko otajalo, da je postalo gibčno, tedaj se dobro obriše z mrzlim, suhim obrisalom, se položi v mrzlo posteljo in se pokrije z mrzlo odejo, ktera se polagoma ogreva, kar se lahko doseže z gorkim kamnom, ali pa opeko. Ako ne nastopi naravno dihanje, tedaj se skuša to obuditi na že popisan umeten način. Kakor hitro se pokažejo znaki življenja, tedaj se mora drgniti po vsem životu z mlačno vodo, kterej je primešati malo žganja ali pa vina in se mu d4 nekaj žlic ne pregorke juhe ali pa vina. Sploh se uporabljajo vsa ona sredstva, ki smo jih navedli pri oživljanji nezavestnih. Kako se pomaga obešenim? Pred vsem se prereže vrv, truplo obešenca se tako prime, da ne more hipoma na tla pasti, ter ee tako poškodovati. Zdaj se truplo sleče in v gorko postelj položi. Sedaj se skuša na umeten način obuditi dihanje in v to se porabijo vsa že navedena sredstva. Jednako je postopati pri zadušenih in v jamah podsutih, samo da se pri zadnjih pred vsem nos in usta nesnage očistita. Kako je pomagati rtopljencu? Je bil kdo dalje časa pod vodo, tedaj umrje bodi si radi tega, da je voda prodrla v sapnik, ali pa v pljuča, bodi si pa tudi, da je v vodi omedlel in Vsled tega mu primanjkovalo zraka v dihanje. Radi tega nastane naval krvi v pljuča, možgane in vse notranje organe, čemur sledi smrt. Je vtopljenec delj, nego četrt ure pod vodo, tedaj ga je težko še rešiti. Vendar doživeli smo že slučaje, da so se vtopljenci, ki so bili več ur pod vodo, vendar še rešili. Zato je treba poskušati vsakega vtopljenca tako dolgo k življenju obuditi, dokler se ne prikažejo nedvomljivi znaki smrti. Iz vode iavlečeni vtopljenec mora se najprej osnažiti, sosebno je pa treba usta in nos vsaka nesnage očistiti. Zdaj se položi truplo na odejo, ali pa na poravnano obleko in scer na trebuh; jedna roka položi se mu pod glavo, da pridejo glava in prsa nižje od ostalega telesa. Zdaj se rahlo pritiska na hrbet, da voda iz u^t teče. Nikdar se pa ne sme postaviti na glavo. Drugo je, da se zopet obudi dihanje; v to se vrši najprej umetno dihanje, dokler to ne postane naravno, a pri tem potegne se jezik iz ust in se drži v desnem ustnem kotu. Potem se vtopljenec sleče ter v gorko posteljo prenese, kjer se mu pokladajo steklenice z gorko vodo napolnjene na trehuh, pod pazduho, med stegni in na podplate. Ako zamore požirati, tedaj se mu di vina, kave, ruma i. t. d. ter se uporabijo vsa že omenjena sredstva. Zadušenjc. (Otrovanje po vdihanji Škodljivih plinov). Nekateri plini vdihani, prestopijo v krv, ter jo tako zastrupijo. Med te spada oglenčev kisik, kteri nastane pri gorenji drva in premoga. Ogljikova kislina nastane pa tudi, ako vre vino ali pivo, dalje v prostorih, kjer diha mnogo ljudij, a se slabo zračijo (ventilirajo). Svetilni plin (ogljikov vodik), plini, ki nastanejo v podzemljskih jamah in rakvah; jamski-in treskavi pUn; potem sopari iz stranišč (žvepleni vodik). Vsi ti plini imajo moč, da onega, ki biva v prostorih, ki so s temi plini napolnjeni, omamijo, ter pouzročijo smrt, ako se ne prenese iz tacega, zraka. Plin, ki nastane pri gorenji premoga, kemično se imenuje: ogljikov kisik, prodre v naša stanovanja iz peči ali pa ognjišč, ki se kurijo v sobi, ako 3 dim po ceveh, ki vodijo o dimnik, ne more odhajati. Sosebno pa, ako je cev zaprta. Ker zrak po kterem si koH zadržku ne more do gol-eöega oglja prodreti, tedaj tudi ne more goreti. Radi tega, ker oglje le tU, nabira se iz tega nek strupen plin, ki ga imenujemo: „ogljikov vodik." Čez oglje napravi se neka tenka pepelnata odeja, in mesto svitlo švigajočega plamena, vidimo le modro, počasi tleč plamen. Ta modri plamen, pa ni nič druzega, nego goreči ogljikov kisik. Le redko škoduje ta plia ljudem, ker največ se ga po ceveh v dimnik odteka. Le potem, ako se po naključji zaklopnioa v dimnik vodeče cevi zapre prej, nego je ogenj popolnoma pogasnil, tedaj se tudi pripeti, da strupen plia ne more odtekati. Najpoprej se napolni s tem plinom peč; iz te prihaja po razpoklinah in špranjah, ki se nahajajo na peči, v sobo. Ne smemo pa misliti, da sta ogljikov kisik in dim jedna snov. Lahko je soba napolnjena z ogljikovim kisikom, pa se dim vendar ne vidi. Pripeti se lahko dalje nesreča, da vdihamo ogljikov kisik stem, da ostanejo piskri in ponve s tlečim ogljem dalje časa v sobi. Jasno je tedaj, kako se ognemo tak^" nesreči. Predno se spustimo v stare jarke, v stare, že dolgo zaprte jame in kleti, moramo poprej poskusiti zrak v teh prostorih in scer stem, da z največjo previdnostjo v take prostore spustimo snopič goreče slame, kajti v njih se nahajajo plini, ki se lahko užgo in eksplodirajo. Posebno se napravljajo taki plini v premo-govih jamah in so zmes ogljikovega vodika in zraka, ogljikove kisline in vodika. O pomoči v po teh plinih pouzročeni nesreči ho govor v sledečem poglavji; spisal dr. Andree v Mor. Ostravu. Dalje se ne sme prezreti, da so nekateri teh plinov težji od .^raka, zato na tla padejo. Iz tega je razvidno, zakaj v takih sobah luč le v višini gori, a v nižini pri tleh ugasne. Ako hočemo jarke in druge jame očistiti strupenih plinov, se to zgodi, da apneno vodo v nje brizgamo, ah. pa tudi, da v njih ogenj užgemo, da stem pouzročimo močen prepih, kar se pa tudi s streljanjem doseže. Ako pade kdo, ki je v tako strupeno ozračje zabredel, v nezavest, tedaj je prva skrb, da ga iz tega ozračja odpravimo. Ker pa vsakemu ista nevarnost preti, ki si upa v bližino zadu-šenca, tedaj si mora vsak, ki hoče do nesrečneža priti, vrv pod pazduho navezati, da ga v slučaju, ako bi pal v nezavest, lahko ven izvlečejo. Druga vrv priveže se na pas, na to se priveže nesrečnež in izvleče. Na usta si mora navezati v apneni vodi, ali pa v kisu namočeno gobo. Komur se posreči do tacega nesrečneža priti, ga ne sme pripognen iskati, ampak ga s kljuko ali pa krampom k sebi potegniti ter ga hitreje ko mogoče prijeti. Zdaj se priveže na vrv, ki 3» jo je ssaboj vzel, ter se na dano znamiye od zgoraj stoječih pomočnikov ven zvleče. Kakor hitro je nesrečnež zunaj, se mora takoj sleči, vznak položiti, ter umetno dihanje pričeti, Škropiti z mrzlo vodo, s ščetjo ali flane-lom drgniti, kakor je bilo povedano pri nezavestnih. Pomoč T nesreči po treskarih plinih in soparih. Zastrupljenje po vdihanji treskavih plinov ali soparov, pouzroči te le znake pri človeku, več ali manj kakor je bil dalje ali pa manj časa v teh plinih. Ti so: Da boli glava, omotica, pojemanje moči v mišicah, da zgubö pregibno moČ, omedlevica, zaspanost, nezavest, pojemai^je žile in dihanja, blaznost (delirije) ter splošni mrtud. Kako je pomagati na ta način ponesrečenim? Najprej je treba prenesti ponesrečenca in to kakor hitro je mogoče, iz slabega na dober zrak in od tod na prosto ali pa v velik zračen prostor. Tu se položi na tla z malo prizdigneno glavo. Skrbeti je, da se nezavednež, ki je jako nemiren, ne poškoduje na rečeh, ki ga obdajajo. Preozka obleka se odpne, pri večej omamljenosti sleče se suknja in srajca, da se zamore opazovati gornji del telesa ter dajati potrebna dražljiva sredstva. Usta in nos se naj osnažijo vsake nesnage, ki dihanje zadržuje, in scer tako, da se vtakne prst v usta, a s čopičem vnosu; skrbeti je dalje, bo-sebno, ako se jili več ponesreči, da jii. ne obstopi množica ljudij, stem pristop čistega zraka prepreči, a onim, ki nesrečnežem pomagajo, so pa v napotje. Zdaj se opazuje dihanje in utrip žile, sta li pravilna ali pa pojemajoča. Pri pravilnem in globokem dihanju se navadno ničesar ni bati, vendar je treba pri vsakem ponesrečencu, ako je tudi navidezno najlažji slučaj, pustiti v opazovanje zanesljivega in izuijenega strežaja, kajti nevarnost lahko še le pozneje nastopi Sta pa dihanje in utrip žile pojemajoča, zelo površna in hropeča, tedaj treba je preiskati lega jezika, da ni pregloboko v grlo zlezel, če je to, tedaj ovira jezik sam dihanje, ter se mora z robcem med dvema prstoma prijeti, lahkoma v6n potegniti in med zobmi držati. Ako bi omanüjenec hotel grizti, se mu vtakne postrani med zadnje zobe kos trdega lesa ali pa probkov zams^ek ter se tako drži veni roki les ali za-mašek, v drugi pa jezik, da ne more več zlesti v grlo. Zdaj se naj opazuje, je li dihanje postalo redno ali neredno, dalje, ako zrak pri vdihanji in izdihanji lahko ali pa hropeče vstopi in iztopi. Ako je to hropeče, tedaj je treba, da izbljuva, kar se doseže stem, da ga pošegetamo s prstom ali pa s čopičem v grlu, Ako pa to ne pomaga, a nesrečnež golta, tedaj se to doseže z bljuva-lom in dihanje postane takoj lažje. Pri blje-vanju nagne se priuzdignena glava nezavestnega malo na stran, da izbljevana tvarina ne pride v sapnik, kar bi pouzročilo nevarnost, da bi se zadušil, Dražljiva sredstva so: obraz se zmiva s kisom, prsa, roke in noge se drgnejo s kisovo vodo, gorčičnim cvetom ali pa z mrzlo vodo. Drgne se z roko ali' pa s ščetjo. Da se mu dn-bati salmjakovca, jelenovca, nosnega tobaka in druga dražljiva sredstva. Obraz, prsa, posebno pa srčna jama se močno kropS z mrzlo vodo, bodi si z roko ali pa s priročno brizgalnico, kar navadno pouzroči globoko dihanje. Dobra sredstva, da dražijo kožo, so: hrenovo ali goršično testo, tudi goršični papir, ki se deva na prsa, srčno jamo in meča, ščetenje na podplatih. Zamore ponesrečenec požirati, d& se mu črne kave ali pa ruskega čaja z rumom. Ako vsa navedena sredstva kmalu ne pomagajo, tedaj ni umestno več časa tratiti, ampak se lotiti našega najboljšega sredstva: umetnega dihanja. Umetno dihanje obstoji, da se v meri (taktu) naravnega dihanja prsa menjaje širijo in zožujejo. Da se more to zvršiti, najbolje, da se ponesrečenec položi na ta način: Njegova povita obleka podloži se mu povprečno pod hrbet, tik pod pleča, da se spodnji del prs uzdigne, rame, glava in vrat povesijo, roki njegovi se mu skleneta čez glavo, s tem se uzdignite obe strani prs, ter ste bolj pristopni. Glava, tilnik in grlo so bolj ko je mogoče nazaj pripogneni in razteg-neni. Je pomočnik pri rokah, tedaj naj drži na rahlo izvlečen in v robec povit jezik. Zdaj po- klekne pravi pomočnik z razkreknenima nogama preko nezavestnega, da ležijo stegna ponesrečenca med njegovimi koleni. V tem položaju zamore 96 nezavestni najlažje opazovati; meči svojih palcev in prste položi tako na notranji prosti rob hru-stančastega rebra pri nezavestnem, da molita konca palcev nauzgor, palčevi meči prideta na konec prsne kosti, prsti pa na obeh straneh na oprsje. Svoje komolce naslanja nepremakljivo na svoja bedra ter tako pritiska nauzgor in nazaj dve-tri sekunde z vedno večjo močjo, težo lastnega trupla premiče navzgor, dokler se ne zadene s svojim obrazem obraza nezavedenca. Zdaj preneha s pritiskom ter se povrne v svoj prvotni položaj. Ta pritisk se ponavlja jedna-Itomerno desetkrat v minuti. Da se naravno dihanje oživi, pospeši se z umetnim. Podoba 12. Po nekterih minutah se z umetnim dihanjem nekaj trenutkov preneha ter opazuje, ako je že pričelo naravno dihanje in da se potiplje žila. Ako se utrudi prvi pomočnik, nadomesti se z drugim, če je treba, tudi s tretjim. Ako po eno-umem nepretrganem umetnem dihanji in vporabi vseh navedenih sredstev še ni vidnega uspeha, tedaj je življenje ponesrečenca ugasnilo. Opekline, prizadete po treskavih plinih, zdravijo se na ta način: Opekline prve stopinje, ki se značijo po kožni rdečici in oteklini, a so brez mehuijev ali pa ran, zdravijo se z mrzloto, — z mrzlimi pokladki, ali pa z mrzlimi kopeli — pri udih, ako se ti privzdigujejo. Pri opeklini druge in tretje stopinje z mehurji in ranami na koži ali pa tudi globje nahajajočih se drugih organov, odstraniti je najprej mehurje in mrtvo kožo ter se potrese ranjeni del z majhnim 6opi-čem zjodoformom, ali se pa uzame primemo velik kos jodoformgaze, ki je vedno pripravljena Podoba 1«. V jamah in se položi suha ali pa namočena z glicerinom in vodo (1:4) na opeklino, to se pokrije s papiijem iz gutaperhe, debelo povije z bombažem, a vse se dobro poveže s povezo krog dotičnega dela telesa. Nži ta način se odstrani najprej bolečina in rana se hitro in dobro zaceli. Ker je pri opeklinah na obrazu popolnoma obveza težka, tedaj zadostuje, dokler ne pride zdravnik, ako se rana potrese zjodoformom. Pri opeklinah na prstih, naj se vsak prst obveže za se ter med prste vloži svalek bombaža, da se drug druzega ne dotičejo. Pomo6 pri otrOTanjl. Otrov ali strup imenuje se vsaka naravna, ali pa umetno napravljena tvarina, kije, v najmanjši meri zavžita, človeškemu življenju nevarna ali ga pa celo uniči, ker pretrga ali pa uniči telesno delovanje. Otrov upliva najprej na slizno mreno prebavnih organov od ust do zadnjice, posebno pa na slizno mreno v želodcu. Od tukaj prodi-e vkrv, ali pa preide takoj neposredno (direkt) v krv, n. pr. ako piči kača, ki je strupena. Razločujemo: 1. Pereče otrove, ki razjedo oni del telesa, s kterim pridejo vdotiko, taki so: arzen, fosfor; kisline: hudičevo olje (žveplena kislina) solna kislina, solitaijeva kislina, karbolna kislina; alka-lije; živo apno in lugi. Po vžitji takih otrovov nastopi bljevanje, hude bolečine v želodcu in trebuhu. Kisline in lugi razjedt) ustne in usta (rmenkasto, rjavkasto in belo). 2. Omamijivi otrovi kakor; opij, morfij, volčja jagoda (črešnja), svinjska dušica, naprstec, alkohol, tobak, pruska kislina in strihnin. 3. Otrovi, ki razkrojijo krv: kačji in mrtvaški otrov. Otrovi se lahko po naključji, po pomoti in malomarnosti, ali pa z namenom, ako kdo otrov vzame, da se tako konč&, ali pa, ako se komu v jed primeša. Ako zapazimo po vžitku kake jedi, ne da bi bil dotižni prej bolan, hude bolečine v trebuhu, bljevanje, drisko, omotico, zaspanost, nezvezano, nespametno govorico, da ga trese po udih, krč, motne oči, tedaj moramo takoj misliti na otrovanje. Se bolj je pa sumiti na kako otrovanje, ako se ta znamenja pri več osebah, ki so isto jed vživale, prikažejo. V takem slučaju treba je najprej otrov iz trupla odstraniti in scer nauzgor s sredstvi za bljevanje, a nauzdol s kUstiranjem. Da se pouzroči bljevanje, treba je pri vsakem otrovanji grlo razdražiti s peresom, ki se pomoči v olje, s prstom, aH pa, ako se mu dä mlačne vode piti. Najboljše je, ako se želodec sprazni s sesaljko, to je 1 cm debela, mehka cev iz kaučuka, ki se vtaine v želodec aU pa pogoltne. Zdaj se pri-zdigne iz ust moleči del cevi navpik nad glavo in v to se vliva s pomočjo lijaka (trihteija) voda, dokler se želodec in cev ne napolnita. Zdaj se zgornji del cevi zamaši s prstom, cev pobesi k tlam ter steče vsa tekočina iz cevi in želodca kakor po vlaku. To se mora večkrat ponoviti, da se želodec dobro spere. Pri otrovanji z razjednimi strupi, se ta cev ne sme rabiti, ker ž njo se lahko rani opečeni želodec in grlo. Objednem se morajo dajati zdravila, ki tmi-öijo otroT stem, da spremene otrov v neškodljivo kemično zvezo. Najboljše je, da se najprej dajo zdravila zoper otrove in še le potem pouzroči bljevanje. Zdravila zoper otrovanje s kislinami so: soda, lugasta sol, magnezija, apnena voda, kreda, voda mjilnica (žaj&ica). Proti otrovanju z alkalijami (lugi) dajö se kisline, kakor: kis (jesih) z vodo, voda z nekolikimi kaplicami žveplene kisline ali limonade i. t. d. Za pereče rane v želodcu in grlu dajo se oljnata, slizava zdravila (olje, beljak, mleko, smetana, moka, škrob (šterka) 1. t. d.) izjemši pri otrovanji s fosforom ali po spanškib muhah, ali pa pri otrovanji z medeno soljo (bakrena sol), kajti te se v olju še bolj raztopž. Zoper omamljive otrove se dä močna kava, čaj, konjak (Cognac), glava se poliva z mrzlo vodo, na meča se poklada naatrgan hren, kli-stira se s kisom in č& treba, zvršuje se umetno dihanje. Alkoholizem. Brezmerno pitje vpijanljivih pijač pouzroči slabost ter otrovaiye po žganih pijačah. Znamja in nasledki pijanosti so znani. Vpijanjen človek se prenese na čist zrak, grlo se mu šegeta s peresom, ki se prej v olje pomoöi, da pridne bljevati. Ako mu je po blje-vanji lažje, tedaj se mu pokladajo mrzli okladiki na glavo in se mu dä, piti črne kave ali pa mrzle vode, v ktero ae dene 10 do 15 kapljic amonjaka, ali pa vode s kisom. V slučaju mrtuda poliva se bolnik z mrzlo vodo in na meča se mu položi hrenov obliž (flašter). OtroTanJe z arzenikom. Zastrupi se največkrat z belim arzenikom ki ga rabimo za otrovanje miši, za natlačenje ptic in drugih živaly. Prva ski-b je tudi ti, da otrovani bljevä. Najboljše zdravilo je železnooksidni hidrat. Ako pa tega ni pri rokah, dž, se magnezija v vodi, mleku, ali pa vapneni vodi, vsili je dobro tudi črnilo, Otrovanje s klinčki (fosfor). Ako se kdo otrova z vodo, v kterej so se raztopile klinčkove glavice, tedaj se mu mora pouzročiti byevanje. Da se mu tedaj piti vode, kterej se primeša malo moke, škroba, ali pa magnezije. Nikakor se mu pa ne sme dati mleka, ali pa drugih oljnatih ali mastnih pyaö, kajti fosfor se v olju raztopi. Dober uspeh ima menda nekaj kapljio terpentinovega olja v vodi. OtroTanje z ŽTepleno in solltarjeTO kislino. Ako zavžije kdo ktero teh kislin, tedaj postane žlezna mrena v ustih in grlu pri soli-tarjevi kislini rmena, pri žveplenovi kialini začetkoma bela, pozneje rjava. Iz ust mu prihaja kifilo-smrdeö duh. Bolnika muči nevgasljiva žeja, huda bolečina t grlu in silna želja po bljevanji. Vse, kar izbljuje diši kislo in je ijavo-črne barve. V takem slučaju se da bolniku soda (vode) in apnene vode, krede^ luga iz lesenega pepela, magnezije i. t. d/ Najboljši uspeh ima magnezija vsladkoijevi vodi. Na žoledec pokladajo se mrzli okladki. £ačji strap. Vsaka kača ni strupena in nevarna. Tako ni nevaren voŽ, ki se spozna 50 belkastih ali rmenkastih lisah na vratu. Njen pik ni nevaren, ker nima strupenih zob. Najbolj nevaren je pri nas gad, ki živi po pečinah. A tudi ta se umakne človeku in. piči samo, ako ga kdo zadene, na-nj stopi, ali pa, ako se draži. Gadov pik je na videzno, kakor bi se z iglo zbodel; semtertja je rana, kakor da bi se bil opraskal, ali pa na čem odrgnil. Navadni gad je kvečem 60 cm dolg, je siv-kasto rjav, ali pa sivkasto-višnjev, na hrbtu ima rdeče-ijavo, jzobčasto progo. Na. obsb. straneb teh prog so vrste temno-qavih lis. Po trebuhu je čm in bel. Glava je plošfiata, skoraj trivo-glata, zadaj malo širja in ima dve pUd. polume-sečne oblike. V ustih ima strupene zobe, s kterimi lahko nevarno, celo smrtno rani. Naj več je po gadu pičenih otrok in žen, ki žanjejo