OPERA SNG V LJUBLJANI r\ jAn cikker JANOSIK ^GLEDALIŠKI LIST štev. 1 - 1962-63 42110 Dirigent: Ciril Cvetko Režiser: Hinko Leskovšek Režiser-asistent: Marko Marin Scenograf: arh. Viktor Molka Kostumerka: Alenka Rartlova Vodja zbora: Jože Hane Koreograf: dr. Henrik Neubauer Korepetitor: Zdenka Carjeva Inspicient: Milan Diet/ Sepe talec: Bogdan Švajger Izdelava kostumov: Gledališke krojačnice pod vodstvom Kli Rističeve in Staneta Tancka Odrski mojster: Celestin Sancin Razsvetljava: Vinko Dvoršak. Koman Heybal Lasulje in maske: Tončka fderinanova. Jane* Mirtič JAN CIKKEK JURO JANOŠIK Opera v treh dejanjih (šestih slikah). Besedilo napisal Stefan Hoza. Prevedel Smiljan Samec Juro Janošik Miro Brajnik Janošikov oče Danilo Merlak Mikuš, J&nošikov boter . . . . Vekoslav Janko Milka, njegova hči Vilma Bukovčeva Skala, tlačan France Langus Uhorčik \ f Edvard Sršen Hrajnoha > gorniki . . . . < Friderik Lupša Gajdošik J [ Drago Čuden Ladislav Okoličanyi, podžupan, predsednik sodišča Ladko Korošec Aleksander Cemicky, državni to- žilec Slavko Štrukelj Boldižar Palugyay Anton Prus Elena Palugyayov6, plemkinja . . Vanda Ziherlova Tibor Radvansky, plemič . . . Jože Stabej Jakub Lowenburg, plemič . . . Samo Smerkolj Karolina, njegova hči .... Marija Skazova Lane Straničeva Gabriel Duendčly, njen zaroče- nec Janez Mejač Piccolini, plesni mojster .... Slavko Eržen Jan Zdhora, krčmar Zdravko Kovač Mara, njegova žena Bogdana Stritarjeva Zuza, njena hči Zlata Gašperšičeva Lehotsky, poveljnik pandurjev . Ivo Anžlovar Prvi vaški sodnik Ljubo Kobal Drugi vaški sodnik Vladimir Dolničar Tretji vaški sodnik Jože Stabej Prva tlačanka Maruša Patikova Druga tlačanka Manja Mlejnikova Tretja tlačanka Vera Klemenškova Tlačan Ljubo Kobal Prvi birič Tone Gašperšič Drugi birič Dušan šprajcer Stražar Jože Gašperšič Duhovnik Mirko Černigoj Solo plešejo: Vera Marinčeva, Breda Smidova, Jaka Hafner, Metod Jeras, Rado Krulanovič, Stane Polik Nastopajo še: ljudstvo, kočijažl, vaški prisežniki, biriči, sodniki, tlačani, plemiči, plemkinje, cesarski častniki, rablji, plesavci Godi se v lttHlrlWI—1713 na Slovaškem JAN CIKKER (Odlomek) Cikker je najmlajši član slovaške kompozicijske trojke Moyzes — Suohon — Cikker, ki se je med obema svetovnima vojnama izšolala pri V. Novaku v Pragi. Njegova razvojna pot je Suchonovi podobna: zgodaj je začel komponirati, predvsem, orkestrska dela; nato se je vpisal na praški konservatorij za kompozicijo k J. Krički, za orgle k B. A. Wiedermannu, za dirigiranje k P. Dedečku, končno pa bil sprejet v mojstrsko šolo V. Novaka. V dirigiranju se je izpopolnjeval pri F. Weingartnerju na Dunaju. Skladatelj Jan Cikker (* 27. 7. 1911 v Banski Bistrici) Prvič je Cikker močneje opozoril nase, ko je 1937. napisal »Pomladno simfonijo«. Po Simfoničnem prologu in Capricciu (1934. in 1936. letaj je v njej potrdil svoje skladateljske sposobnosti. Zdaj je bilo jasno, da se je formiral nov simfonik, ki bo mogel nadaljevati pot J. L. Belle in M. Schneider-Trnovskega v smeri programske glasbe, ki bazira svoja dela sicer na nacionalni osnovi, a je moderen, svež in nekonvencionalen. Nadaljnji Cikkerjev vzpon pomeni njegov Concer-tino za klavir in orkester, ki ga je še istega leta (1942) hitel izdati znani založnik Simrock v Leipzigu. Concertino je prvo tovrstno delo v slovaški glasbeni literaturi, poleg tega pa je v primeri s »Pomladno simfonijo« bolj dognano, oblikovno bolj strnjeno in še izrazito nacionalno kot simfonija. Po kantati Cantus filiorum, ki jo je napisal 1940., je Cikker v vojnih letih 1941-1945 oz. ob osvoboditvi ustvaril obsežen trodelni ciklus O živote (De la me): V 1. delu — »Poletju« — (1941) razmišlja o človeku in njegovih strasteh. II. del — »Boj« — (Vojak in mati, 1943) uvedejo klici fanfar: človek se je znašel v bojnem metežu, neznaten element sredi divjih strasti fanatikov, ki bi hoteli odločati o življenju in smrti ljudstev. Za hip skladatelj prekine strahotno divjanje; toliko, da se lahko mrtvi vojak pogovori z rodno materjo o smislu in nesmislu vsega dogajanja, nato pa bojni klici prevpijejo pogovor. Kaj je človek? Enega človeka je pač manj na svetu... III. del — »Jutro« — (1945) je pozdrav svobodi, ki je bila, je in bo osnova življenju. Skladatelj se je v ciklu O živote v skladu z občečloveškim motivom dela manj kakor dotlej naslonil na narodno osnovo, zato pa je poglobil svoj izraz. Od ostalih velikih Cikkerjevih skladb po osvoboditvi je potrebno omeniti Spomine za godalni orkester (1947), Dva simfonična plesa (1951) in Simfonietto (1957). 1953. leta je Cikker po besedilu Stefana Hoze, Suchonovega sodelavca pri »Krutnavi«, napisal svoje prvo operno delo »Jura Janošika«. Dve leti kasneje je bila dokončana skladateljeva druga opera »Beg Bajazit«. Kakor pri »Janošiku«, tako tudi pri »Bajazitu« osrednji motiv opeva ljubezen do domovine: v čanu turških vpadov na Madžarsko in v siovaško je bil po begu Hasanu odveden v Turčijo deček, ki ga je Hasanov častnik Abdul našel v neki zapuščeni slovaški vasi. Hasan dečka posinovi. Ko odraste, kot beg Bajazit nadaljuje očetove pohode. Na Slovaškem nekoč oropa in odvede mnogo ujetnikov, med katerimi je tudi njegova mati. Ljubezen do lepega slovaškega dekleta Katke odkrije Bajazitu njegovo poreklo. Presenečen, a vesel podari ujetnikom svobodo, sam pa se z ženo Katko, sinkom in materjo vrača domov, v zelene slovaške gore ... Dvoje glavnih prizorišč, slovaška vas in Konstantinopel, dvoje različnih miljejev: Slovaki s svojo narodno pesmijo in Turki s haremom, mujezini in orientalski blišč, dvoje glavnih razpoloženj: boj in ujetništvo, vse to je dalo Cikkerju izredno možnost slikovitega kontrastiranja. Izredni so lirični momenti ob razmišljanju starega bega Hasana, Bajazitove sanje ob lastnem otroku in nemir ob poslušanju ujetniko- vih pesmi. Opera »Beg Bajazit« je bila prvič uprizorjena 1956. leta v Bratislavi, kmalu nato pa še v Pragi, Košicah, Wiesbadnu itd. Cikker se je z njo predstavil evropski javnosti kot mojster, ki sicer ne išče največjih ekstremov, čigar glasbena govorica pa je sodobna, sveža, oprta na domač glasbeni jezik in kot taka nadvse zanimiva. Posebej je potrebno podčrtati, da je Jan Cikker mojster orkestra. Z njegovima dvema deloma in s Suchonovo »Krutnavo« je slovaška opera prvič in enakovredno stopila v evropski krog. Tretje Cikkerjevo operno delo »Vstajenje« po besedilu Leva Tolstoja, je pred nedavnim doživelo navdušen sprejem in izredno laskave kritike tako doma kot v Zahodni Nemčiji. Se bolj kot v »Janošiku« in v »Bajazitu« je tu Cikker kondenziral svoj izraz, zlajšal in prefinil in-strumentacijo ter z »Vstajenjem« stopil v prve vrste sodobnih odrskih oblikovalcev. -o. 2 J. CKKER: JURO JANOŠIK (Opera v šestih slikah. Besedilo napisal Štefan Hoza. Dejanje se odigrava 1711—1713 na Slovaškem). Lik Jura Janošika živi v slovaškem ljudstvu in njegovi glasbi že več kot 200 let. Narodni junak, ki je jemal bogatim, da je lahko dajal revnim, vodja brigantov, ki se je zatekel v slovaške gore, da bi branil izkoriščano ljudstvo pred samovoljo fevdalne gosposke, borec za resnico in pravico, slovaški Robin Hood — ni le legendama osebnost. 2ivel je v resnici, doma iz Terchove v bližini mesteca Zilina. Nekaj časa je kot vojak služil pri Ra'koczyju, nato v kraljevski vojski, po obisku Tomka Uhorčike pa je 1711 odšel v hribe ter postal vodja skupine brigantov, ki je postala znana po Slovaški, Moravski, Galiciji in šleziji ter Madžarski. Leta 1713 je bil izdan in prijet, obsojen zaradi nasilja in umora ter obešen nedaleč od mesta Liptovsky Mikulaš. »Janošik« je kompozicijsko soroden Suchonovi »Krutnavi«. Psihološko fino karakteriziran, dramatično prepričljiv in napet, vselej v najtesnejšem skladu z besedilom, je Cikkerjev glasbeni jezik izredno sočen. Ne citira ljudskih melodij, a je ljudski, ne posnema ljudske govorice, a je tipično slovaško deklamatoren. Iz daljave prihaja klic zbranim kmetom, klic upanja in rešitve; nato se pred nami odgrne vsa beda tlačanov, oholost gosposke, ponos in radost Janošika oz. njegovih tovarišev. Akad. slikar Slavko Pengov pri slikanja stropnih fresk v obnovljeni notranjščini naše Opere 3 Cikker je »Janošika« začel instrumentirati 1950. Po krstni uprizoritvi 10. XI. 1953 je zlasti I. in II. sliko znatno spremenil. Vsebina; I. slika: Valpti grofa Lowenburga spodijo kmete, zbrane okrog bolnega Janošikovega očeta, spravljat gospodovo žito. K osamelemu starcu pride sosedova hči Milka in ga tolaži. A pandurji se vrnejo še po njega. Milka ve, da ta surovost pomeni očetovo smrt. V joku jo preseneti Janošik. Nedolgo za tem prinesejo kmetje umirajočega starca. Janošik ob njegovi smrtni postelji priseže maščevanje. II. slika: Briganti izbero Janošika za vodjo. Ob prvi akciji pod njegovim vodstvom privedejo v taborišče barona Radvanskega, njegove pandurje in kočijaže. Zaplenjeni denar Janošik razdeli kočijažem, barona in pandurje pa požene gole v vas. Ob zvoku dude briganti proslavljajo uspeh. III. slika: Med goste grofa Jakuba Lowenburga se vtihotapi Uhorčikj preoblečen v poljskega plemenitaša in pomaga brigantom, da vdero v'grad. Preplašena gospoda hoče zbežati, Janošik in njegovi zahtevajo le denar, ki ga je ta odvzela kmetom. Janošik kmetom vrača denar. Po plesu se briganti oddaljijo. IV. slik a: V krčmi Zahore pripravlja izdajavec Gajdošin Jano-šiku zasedo. Omreži Zuzo, krčmarjevo hči, ki pod njegovim vplivom pomaga pri Janošikovem zajetju. Ranjeni Uhorčik umre. V. s li k a : Na županskem dvorišču v Liptovskem Mikolašu se je zbral sodni dvor, ki mu predseduje podžupan — Okoličanyi in obsodi Janošika na smrt. Ponosno odgovarja Janošik: vse je delal v interesu ljudstva, nikomur ni ničesar dolžan. VI. slika: Mrzlega marčnega jutra 1713 se zbira ljudstvo okrog vislic. S smehom in samozavestjo Janošik odkloni duhovnika. Še enkrat zapleše priljubljeni ples »odzemok«, nato pa se ljudstvo in nesrečna Zuza poslovita od njega. Napočil bo lepši dan, dan, za katerega se je boril Jdnošik. OB ZAKLJUČKU SEZONE 1961/62 (Sklepna beseda direktorja Demetrija Žebreta opernim ansamblom) Tovarišice in tovariši, naše delo v tej gledališki sezoni gre h kraju, še preden se razidemo na potreben in zaslužen odmor, mi dovolite, da se v nekaj besedah ozrem in očrtam naše dosedanje delo. Letošnja sezona je bila zaradi zakasnitve izredno naporna, toda z voljo vsega kolektiva smo jo srečno pripeljali do kraja, saj smo naše obveznosti do abonentov izpolnili v šestih mesecih, kar je bilo izredno težko. Mislim, da mi ni potrebno posebej naštevati posameznih številk in statistik; v neugodnih študijskih pogojih na začetku sezone Iz obnovljenega avditorija ljubljanske operne hiše — stropna rozeta Kino se zavedali, da samo z velikim čutom odgovornosti in s požrtvovalnostjo lahko izpeljemo naš začrtani program. In tega se je ves ansambel docela zavedal ter se mu moram zato posebno zahvaliti. Sc posebej pa se moram zahvaliti tehničnemu kolektivu, ki je mnogokrat kljub težavnosti dela, ki ga je moral opraviti za pripravo novega dela in hkrati še za tekoči repertoar — to se pravi za dnevne predstave — opravil ogromno delo in pokazal veliko razumevanje za naše skupne ■apore v našem umetniškem programu. Vsi pa moramo priznati, da je pri našem delu poleg vseh teh pozitivnih strani še nekaj slabosti, pa naj ho to nedisciplina, nepripravljenost, včasih premajhna zainteresiranost pri predstavah, nepazljivost pri vajah, nepotrebne zamude, izostanki in tako dalje — zato bi 5 želel, da se začnemo Izogibati teh površnosti, da bo naš kolektiv v resnici ves kot eden zavzet za svoje umetniško delo, ki mu mora biti prvi imperativ v njegovem življenju. Brez veselja in entuziazma ter medsebojnega sožitja ni pravega umetniškega ustvarjanja. S temi pogoji bo tudi naše delo dobilo svojo pravo podobo in se bo dvigala raven naše gledališke umetnosti. Imamo dosti dobre volje in, kar je poglavitno, talenta — vložimo vse to v tisto, za kar živimo — v našo Opero. V letošnji sezoni smo napravili v repertoarju in v umetniških izvedbah korak dalje; ne smemo pa se prehitro zadovoljevati z uspehi, temveč težiti k nonolneišim in umetniško doenaneišim realizacijam, za kar ie potrebna temeljita priprava vsakega posameznika kakor tudi vsega ansambla s tehničnim kolektivom vred. Potem smo lahko prepričani, da uspehi ne bodo izostali. Predstave pa bodo — kot pravimo v gledališkem žargonu — sedele; zaradi tehr;ične pripravljenosti bodo dobile še večjo sproščenost, ravno to pa daje delu pečat še višje umetniške dognanosti in prepričljivosti. Pred nami je nova sezona, ki bo prinesla mnogo notranjih organizacijskih sprememb, te pa morajo naše delo pravilno stimulirati ter s tem umetniški potencial še dvigati. Uspehom, ki smo jih dosegli doma, moramo dodajati še nove, za naša gostovanja izven naših meja pa se zavedati, da bomo z vsemi najboljšimi umetniškimi silami afirmirali našo jugoslovansko operno umetnost in dodali že doseženim uspehom in priznanjem še nova, da bo tudi ljubljanska Opera imela na evropskem trgu tisto mesto, ki ga po svojem delu zasluži. Še enkrat se vam vsem v ‘imenu direkcije Opere, v imenu umetniškega sveta Opere in tudi v svojem iz srca zahvaljujem in želim, da si naberete v času dopusta novih sil in moči, s katerimi bomo v jeseni krepko zaorali našo njivo, ki nam bo obrodila bogate sadove — naše umetniške uspehe. Akad. kioar Božidar Peneov pri obnovitvenih delih v avditoriju naše Opere Detajl iz obnovljene notranjščine ljubljanskega opernega gledališča (Foto: Milan Dietz) DELO OPERE V SEZONI 1961—1962 Redni študij v sezoni 1961/62 se je pričel 18. septembra 1961 (zaradi adaptacijskih del v operni hiši so se vaje in predstave pričele kasneje kot običajno). Prva predstava je bila »Tajni zakon« D. Cimarose 16. X. 1961 v Drami, zadnja predstava pa Orffova »Premetenka« 14. VII. 1962 v letnem gledališču v Križankah. Sezona se je zaključila 16. VII. 1962. Ljubljanska Opera je imela v sezoni 1961/62 152 opernih in baletnih Predstav. Od tega je bilo 127 opernih in 25 baletnih predstav. Obiskovalcev vseh opernih in baletnih predstav je bilo 69.747. V pretekli sezoni je Opera uprizorila 21 različnih del, od tega 18 oper in 3 balete. Krstna predstava Osterčevih »Iluzij« (balet) je bila 25. IV. 1962. Kot prva izvedba v Jugoslaviji je bila uprizorjena R. Korsa-kova opera »Zlati petelin« 9. VI. 1962, enako tudi Carla Orffa opera »Premetenka« 13. VII. 11962 (v Letnem gledališču v Križankah). Ostale Premiere so bile : D. Cimarosa »Tajni zakon« (16. X. 11961 v Drami), G. Verdi: »Don Carlos« (1. II. 1962), G. Bizet: »Lovci biserov« (21. III. 1962) — in kot celovečerni balet: J. S. Bacha, F. Schuberta in I. Stravinskega »Balletto a 18«, »In modo romantico« in »Ognjena ptica« <12. I. 1962). — Obnovljena je bila J. Massenetova opera »Werther« (3. V. 1962). 7 PREGLED ANSAMBLA Direktor: Demetrij 2ebre. Tajnik: Draga Fišer. Dirigenti: Ciril Cvetko, Bogo Leskovic, Rado Simoniti, Demetrij žebre, dr. Danilo Švara (hon.). Režiserja: Ciril Debevec, Hinko Leskovšek. Režiser-asistent: Drago Fišer Šef baleta in koreograf: Dr. Henrik Neubauer. Baletna mojstra: Slavko Eržen, Štefan Suhi. Zborovodja: Jože Hanc. Tehnični šef: Marijan Pliberšek. Korepetitorji: Boris Borštnik, Zdenka Carjeva, Dana Hubadova, Milena Trostova. Lektor: Mitja Šarabon. Arhivar: Franc Dujec. Administrator: Anka Višnerjeva. Inspicienta: Milan Dietz, Ljudomil Skrabar, šepetalca: Branislav Demšar, Bogo Švajger. Zlata Ognjanovičeva (Premetenka) in Samo Smerkolj (Kralj) v naši uprizoritvi Orffove »Premetenke« v Križankah (Foto: Vlastja) 8 Orffova »Premetenka« v Križankah (Dirigent: Rado Simoniti, režiser: Hinko Leskovšek, scenograf: Sveta Jovanovič, kostumerka Alenka Bartlova) SOLISTI Soprani: Vilma Bukovčeva, Zlata Gašperšičeva, Vanda Gerlovičeva, Sonja Hočevarjeva, Hilda Holzlova, Manja Mlejnikova, Maruša Patikova, Milica Polajnarjeva, Nada Vidmarjeva, Elza Barbičeva (hon.). Alti in mezzosoprani: Božena Glavakova, Vera Klemenškova, Bogdana Stritarjeva, Vanda Ziherlova, Nada Sevškova (hon.). Tenorji: Miro Brajnik, Drago Čuden, Gašper Dermota, Ljubo Kobal, Rajko Koritnik, Janez Lipušček, Slavko Štrukelj. Baritoni: Ivo Anžlovar, Vladimir Dolničar, Franc Langus, Marcel Ostaševski, Anton Prus, Samo Smerkolj, Edvard Sršen, Vekoslav Janko 0) Komponist Naslov dela Avtor prevoda Datum uprizoritve pre- miera nova upriz. pono- vitev 1 D. Cimarosa Tajni zakon S. Samec 16. X. 2 B. Smetana Prodana nevesta N. Štritof 24. X. 3 G. Rossini Seviljski brivec N. Štritof 10. XII. 4 G. Verdi Nabucco S. Samec 30. XII. 5 G. Puccini La Bohfeme N. Štritof 31. XII. 6 G. Puccini Tosca S. Samec 1. I. 7 V. Bellini Norma S. Samec 14. I. 8 Ch. Gounod Faust S. Samec 20. I. 9 P. I. Čajkovski Evgenij Onjegin N. Štritof 28. I. 10 G. Verdi Don Carlos S. Samec 1. II. 11 S. Prokofjev Zaroka v samostanu P. Oblak 8. II. 12 M. Kozina Ekvinokcij S. Samec 11. II. 13 R. Wagner Lohengrin P. Oblak 25. II. 14 G. Bizet Lovci biserov C. Debevec 21. III. 15 G. Verdi Aida S. Samec 8. IV. 16 J. Massenet Werther N. Štritof 3. V. 17 R. Korsakov Zlati petelin M. Šarabon 9. VI. 18 C. Orff Premetenka S. Samec 13. VII. B a 19 B. Blacher Beneški zamorec 5. I. 20 J. S. Bach, F. Schubert, I. Stravinski Balletto k 18 In modo romantico Ognjena ptica 12. I. 21 S. Osterc Iluzije 25. IV. 10 v SEZON11961-1962 Opera Dirigent Režiser Scenograf število predstav Obisk Opomba c- Cvetko D. Fišer S. Jovanovič 18 5.367 D'o 6. XII. 61. v Drami (adaptacija Opere) Simoniti C. Debevec B. Kobe 6 4.053 D- Zebre C. Debevec E. Franz 7 4.388 10. XII. 61. v Drami Simoniti C. Debevec V. Rijavec 15 8.989 Leskovic V. Habunek C. Popovič 2 1.360 Leskovic C. Debevec M. Pliberšek 2 1.181 Simoniti C. Debevec S. Jovanovič 2 885 D- Zebre C. Debevec E. Franz 2 1.384 Leskovic H. Leskovšek M. Kavčič 2 1.264 D- Zebre C. Debevec V. Rijavec 14 7.317 c- Cvetko C. Debevec S. Jovanovič. 7 2.438 D- Zebre H. Leskovšek M. Kavčič 2 1.500 Leskovic H. Leskovšek V. Molka 9 3.938 D- Švara C. Debevec J. Cesar 17 7.944 D- Zebre C. Debevec V. Rijavec 1 624 Leskovic C. Debevec M. Pliberšek 12 4.331 Obnovitev D- Zebre H. Leskovšek M. Kavčič 7 2.751 Prva izvedba v Jugoslaviji Simoniti H. Leskovšek S. Jovanovič 2 j-nQ 1 Prva izvedba v Jug. ouy ' (v Križankah) 1 « A SKUPAJ i e t 127 60.223 D- Zebre H. Neubauer V. Rijavec 8 2.935 Leskovic H. Neubauer V. Rijavec 15 5.871 D- Zebre H. Neubauer V. Molka 2 781 Krstna predstava SKUPAJ 25 152 9.524 69.747 11 ženski zbor: Frančiška Babšek, Josipina Bonač, Dolores Budal, Ema Cankar, Jožica Debeljak, Marija Gazvoda, Tončka Golob, Marija Gorjanc, Tončka Grobler, Erna Hafner, Maruša Hočevar, Silva Intihar, Roza Ju-govec, Marija Juvančič, Graziela Košuta, Marija Kovačič, Boža Kristan, Majda Leskovšek, Tončka Marincelj, Magda Medvedšek, Slava Mihailov-ski, Elza Miiller, Tončka Pibernik, Rada Povše, Maruša Slabe, Slava Škr-janc, Justina Tomšič, Marica Završnik, Helvina Žagar. BALET Solisti baleta: Slavko Eržen, Jaka Hafner, Metod Jeras, Vera Marinc, Stanislav Polik, Tatjana Remškar, Majna Sevnik (odšla v RTV), Lidija Sotlar, Štefan Suhi, Breda Šmid. Baletni zbor: Franci Ambrožič, Roman Anžur, Milica Buh, Štefan Furijan, Ela Grad, Marija Grad, Milena Horvat, Marjeta Klinc, Ivica Knaus, Radivoj Krulanovič, Stanislav Leben, Ljudmila Mavrič, Janez Mejač, Nataša Neubauer, Marjanca Petan, Janez Samec, Štefanija Sitar, Marija Skaza, Dora Stošič, Vida Volpi, Bogomira Zalokar. ČLANI OPERNEGA ORKESTRA Kajetan Burger (koncertni mojster), Cenda Šedlbauer (soločelist), Pavel Godina (vodja kontrabasov), Rudi Pok (I. flavtist), Egon Gottwald (I. oboist), Janez Vidrih (I. klarinetist), Ivan Lesar (I. fagotist), Jože Zupančič (I. rog), Zoran Ažman (I. trobenta), Anton Sancin (I. pozavnist), Karel Beden (timpanist), Helena Lukeš (harfistka). Nikola Atanasov, Svetozar Benčič, Darijan Božič, Edvard Cestnik, Srečko Čulap, Branko Flego, Avgust Grintal, Ivan Hafner, Otmar Her- Drago Čuden (Prvi potepuh), Ladko Korošec (Tretji potepuh) in Slavko Štrukelj (Drugi potepuh) v »Premetenki« Carla Orffa 12 man, Francka Iskra, Marijan Ivačič, Albert Jermol, Mirko Korošec, Janez Košak, Ernest Krulc, Janez Kumer, Jože Mlakar, Vinko Novšak, Franc Palm, Miha Pogačnik, Viktor Pokorn, Ivan Poljanšek, Miljutin Raubar, Borut Rode, Silvo Sopotnik, Milan Stibilj, Ivan Trost, Sergej Volpi, Josip Zupančič. STALNI SUBSTITUTI OPERNEGA ORKESTRA Jurij Gregorc (vodja viol). Ivan Bienelli, Simon Borzzatta, Walter Giorgini, Darko Glažar, Pavel Ivanov, Jože Jovan, Ivan Kovič, Hilda Lobe, Rihard Lozej, Ladislav Marin, Stanislav Mihelič, Mira Mlakar, Štefan Prapotnik, Franc Ravnik, Francka Rojec, Stojan Stenovic, Jože Šalamun. STROKOVNI SEFI TEHNIČNEGA OSEBJA Odrski mojster: Celestin Sancin, šef razsvetljave: Vinko Dvoršak. Šefa lasuljarja: Janez Mirtič in Tončka Uderman. šefa garderobe: Ivan Stanič in Mara Učak. Friderik Lupša (Ječar) in Zdravko Kovač (Kmet) v Orffovi »Premetenki« (Dirigent: Rado Simoniti, režiser: Hinko Leskovšek) 13 V SEZONI 1961/1962 SO DIRIGIRALI: Ciril Cvetko: 15 predstav (Tajni zakon 12, Zaroka v samostanu 3). Bogo Leskovic: 27 predstav: (Lo Boheme 1, Tosca 1, Balet 14, Onjegi* 2, Tajni zakon 4, Werther 4, Faust 1). Rado Simoniti: 38 predstav (Nabucco 14, Norma 2, Prodana nevesta 5, La Boheme 1, Seviljski brivec 5, Tosca 1, Werther 8, Premetenka 2). Danilo Švara (hon.): 21 predstav (Lovci biserov 17, Zaroka ▼ samostanu 4). Demetrij Zebre: 48 predstav (Prodana nevesta 1, Seviljski brivec 2, Nabucco 1, Beneški zamorec 8, Don Carlos 14, Ekvinokcij 2, Lohengrin 9, Bach — Schubert (balet) 1, Aida 1, Iluzije 2, Zlati petelin 7). Brane Demšar (diplomski izpit): 2 predstavi (Tajni zakon). NOVE UPRIZORITVE SO REŽIRALI: Ciril Debevec: 2 premieri (Don Carlos, Lovci biserov), 1 obnovitev (Werther). Drago Fišer: 1 premiero (Tajni zakon). Hinko Leskovšek: 2 premieri (Zlati petelin, Premetenka). NOVE UPRIZORITVE JE K O R E O G R A F I R A L : Henrik Neubauer: 2 premieri (Baletni večer — Bach, Schubert, Stravinski in Iluzije). NOVE UPRIZORITVE SO INSCENIRALI: Jože Cesar: 1 premiero (Lovci biserov). Sveta Jovanovič: 2 premieri (Tajni zakon, Premetenka). Maks Kavčič: 1 premiero (Zlati petelin). Viktor Molka: 1 premiero (Iluzije). Vladimir Rijavec: 2 premieri (Don Carlos, Baletni večer — Bach, Schubert, Stravinski). OSNUTKE KOSTUMOV ZA NOVE UPRIZORITVE STA ZASNOVALI: Alenka Bartlova: 4 premiere (Tajni zakon, Don Carlos, Premetenka, Iluzije). Mija Jarčeva: 3 premiere (Lovci biserov, Zlati petelin, Baletni večer — -Bach, Schubert, Stravinski). V LJUBLJANSKI OPERI SO GOSTOVALI: Rudolf Franci: 2 predstavi (La Boheme , Tosca). Jože Gostič: 11 predstav (Lohengrin 9, Don Carlos 2). Samo Hubad: 1 predstava (Balet — Bach, Schubert, Stravinski). Dr. Zygmunt Latoszeuski: dirigiral 1 predstavo (Faust). Franjo Paulik: 2 predstavi (Zakon v samostanu). Anton Pucihar: 1 predstava (Don Carlos). Tamara Sorokina: 1 predstava (Evgenij Onjegin). Sergej šapošnjikov: 1 predstava (Evgenij Onjegin). Ksenija Vidali: 1 predstava (Aida). Folklorne skupine iz Ljubljane. Mestno gledališče iz Celovca (Dunajska kri). Reški balet (v okviru Ljubljanskega festivala). Sarajevski balet ( v okviru Ljubljanskega festivala). 14 Premetenka (Zlata Gašperšičeva) in Mož z oslom (Ljubo Kobal) v naši uprizoritvi Orffove »Premetenke« v Križankah LJUBLJANSKA OPERA JE GOSTOVALA: 24. X. 1961 v Zagorju (Prodana nevesta), 10. II. 1962 v Celovcu ♦Nabucco), 11. II. 1962 v Celovcu (Ekvinokcij), 10. IV. 1962 v Zagorju (Tajni zakon), 29. V. 1962 v Zagorju (Lovci biserov). RT V ODDAJI Tajni zakon (16. IV. 1962), Lovci biserov (15. VI. 1962). OPERA JE SODELOVALA PRI PREDSTAVAH LJUBLJANSKEGA FESTIVALA V KRIŽANKAH 7. VII. 1962: Iluzije. (Zaradi slabega vremena je bila predstava v Operi). Opera je uprizorila premiero in reprizo Orffove opere »Premetenka« v Letnem gledališču y Križankah dne 13. in 14. VII. 1962. 15 VAŽNEJŠA GOSTOVANJA NAŠIH SOLISTOV IN DIRIGENTA: Miro Brajnik: Norveška (Faust), Holandija (Koncert). Vilma Bukovčeva: Španija (Hovanščina). Vanda Gerlovičeva: Holandija (Koncert). Boža Glavaltova: Holandija (Koncert). Hilda Holzlova: Avstrija (Aida). Ladko Korošec: Italija (Knez Igor, Don Kihot), Španija (Hovanščina, Knez Igor), Egipt (Don Kihot), Italija (Prodana nevesta). Zlata Ognjanovičeva: Švica (La finta semplice). Bogo Leskovic: Holandija, Švedska (Koncerti). PREGLED NASTOPOV IN ZASEDB OPERNIH SOLISTOV: Soprani: Vilma Bukovčeva 25 nastopov: Marinka (Prodana nevesta) 4, Penena (Nabucco) 6, Margareta (Faust) 1, Anica (Ekvinokcij) 2, Mimi (La Bo-heme) 1, Elza (Lohengrin) 9, Tatjana (Evgenij Onjegin) 1, Tosca (Tosca) 1. Zlata Gašperšičeva 32 nastopov: Mimi (La Boheme) 1, Siebel (Faust) 2, Luiza (Zaroka v samostanu) 7, Marinka (Prodana nevesta) 2, Leila. (Lovci biserov) 17, Pastirček (Tosca) 1, Premetenka (Premetenka) 2. Vanda Gerlovičeva 21 nastopov: Tosca (Tosca) 1, Abigaille (Nabucco) 5, Norma (Norma) 1, Elizabeta (Don Carlos) 5, Ortrud (Lohengrin) 9. Sonja Hočevarjeva 43 nastopov: Carolina (Tajni zakon) 12, Esmeralda (Prodana nevesta) 2, Glas (Don Carlos) 14, Paž (Lohengrin) 9, Zofija (Werther) 4, Rozina (Seviljski brivec) 1, Carica (Zlati petelin) 1. Sopranistka Zlata Ognjanovičeva v naslovni vlogi Orffove »Premctenke« (Dirigent: Rado Simoniti, režiser: Hinko Leskovšek, scenograf: Sveta Jovanovič, kostumograf: Alenka Bartlova) 16 Hilda Holzlova 21 nastopov: Abigaille (Nabucco) 10, Elizabeta (Don Carlos) 9, Norma (Norma) 1, Aida (Aida) 1. Manja Mlejnikova 22 nastopov: Anna (Nabucco) 12, Klara (Zaroka v samostanu) 7, Prva žena (Ekvinokcij) 2, Musetta (La Boheme) 1. Maruša Patikova 51 nastopov: Carolina (Tajni zakon) 6, Musetta (La Boheme) 1, Paž (Don Carlos) 14, Esmeralda (Prodana nevesta) 4, Paž (Lohengrin) 9, Zofija (Werther) 8, Rozina (Seviljski brivec) 2, Zlati petelin (Zlati petelin) 7. Milica Polajnarjeva 24 nastopov: Elisette (Tajni zakon) 18, Anna (Nabucco) 3, Druga žena (Ekvinokcij) 2, Svečenica (Aida) 1. Nada Vidmarjeva 15 nastopov: Fenena (Nabucco) 9, Carica (Zlati petelin) 6. Elza Barbičeva (hon.): 7 nastopov: Lauretta (Zaroka v samostanu). Mezzosoprani in alti: Božena Glavakova 33 nastopov: Adalgisa (Norma) 1, Olga (Evgenij Onjegin) 2, Eboli (Don Carlos) 6, Tretja žena (Ekvinokcij) 2, Paž (Lohengrin) 9, Ljudmila (Prodana nevesta) 1, šarlota (Werther) 12,. Vera Klemenškova 4 nastope: Eboli (Don Carlos) 3, Adalgisa (Norma) 1. Bogdana Stritarjeva 51 nastopov: Fidalma (Tajni zakon 18, Ljudmila (Prodana nevesta) 5, Berta (Seviljski brivec) 7, Marta (Faust) 2, Fili-pjevna (Evgenij Onjegin) 2, Duenja (Zaroka v samostanu) 7, Jela (Ekvinokcij) 2, Amneris (Aida) 1, Amelfa (Zlati petelin) 7. Vanda Ziherlova 27 nastopov: Hata (Prodana nevesta) 6, Pastirček (Tosca) 1, Clotilde (Norma) 2, Larina (Evgenij Onjegin) 2, Rozina (Zaroka v samostanu) 7, Paž (Lohengrin) 9. Nada Sevškova (hon.): 9 nastopov: Rozina (Seviljski brivec) 4, Eboli (Don Carlos) 5. Tenorji: Miro Brajnik 33 nastopov: Janko (Prodana nevesta) 4, Pollione (Norma) 1, Faust (Faust) 2, Lenski (Evgenij Onjegin) 1, Don Carlos (Don Carlos) 4, Antonio (Zaroka v samostanu) 7, Ivo (Ekvinokci) 2, Werther (Werther) 12. Drago čuden 20 nastopov: Ismaele (Nabucco) 4, Elistaf (Zaroka v v samostanu) 7, Carjevič Gvidon (Zlati petelin) 7, Prvi potepuh (Premetenka) 2. Gašper Dermota 14 nastopov: Ismaele (Nabucco) 11, Janko (Prodana nevesta) 2, Lenski (Evgenij Onjegin) 1. Ljubo Kobal: 45 nastopov: Vašek (Prodana nevesta) 6, Spoletta (Tosca) 1, Abdalo (Nabucco) 4, Flavio (Norma) 2, Triquet (Evgenij Onjegin) 2, Lopez (Zaroka v samostanu) 7, Prva maska (Zaroka v samostanu) 7, Pavo (Ekvinokcij) 2, Schmidt (Werther) 12, Mož z oslom (Premetenka) 2. Rajko Koritnik 27 nastopov: Cavaradossi (Tosca) 1, Don Carlos (Don Carlos) 8, Nadir (Lovci biserov) 17, Pollione (Norma) 1. Janez Lipušček 38 nastopov: Paolino (Tajni zakon) 18, Almaviva (Seviljski brivec) 7, Rudolf (La Boheme) 1, Jerom (Zaroka v samostanu) 5, Astrolog (Zlati petelin) 7. Slavko Štrukelj 50 nastopov: Cirkuški direktor (Prodana nevesta) 6, Fiorello (Seviljski brivec) 7, Abdallo (Nabucco) 11, Glasnik (Don Carlos) 13, Drugi samostanski brat (Zaroka v samostanu) 7, Prvi delavec (Ekvinokcij) 2, Sel (Aida) 1, Spoletta (Tosca) 1, Drugi potepuh (Premetenka) 2. Baritoni: Ivo Anžlovar 34 nastopov: Poveljnik straže (Seviljski brivec) 7, Alcin-dor (La Boheme) 2, Schiarrone (Tosca) 2, Wagner (Faust) 1, Gillot 17 (Evgenij Onjegin) 1, Flandrijski odposlanec (Don Carlos) 14, Sancho (Zaroka v samostanu) 7. Vladimir Dolničar 27 nastopov: Ječar (Tosca) 2, Stotnik (Evgenij onjegin) 2, Flandrijski odposlanec (Don Carlos) 14, Tretja maska (Zaroka v samostanu) 7, Miha (Prodana nevesta) 1, Wagner (Faust) 1. Franc Langus 27 nastopov: Miha (Prodana nevesta) 10, Nabucco (Nabucco) 6, Don Carlos (Zaroka v samostanu) 7, Figaro (Seviljski brivec) 1, Valentin (Faust) 1, Mož z mezgom (Premetenka) 2. Marcel Ostaševski 33 nastopov: Marcel (La Boheme) 2, Valentin (Faust) 1, Ferdinand (Zaroka v samostanu) 7, Figaro (Seviljski brivec) 4, Albert (Werther) 12, Carjevič Afron (Zlati petelin) 7. Anton Prus 49 nastopov: Indijanec (Prodana nevesta) 6, Schaunard (La Boheme) 2, Angelotti (Tosca) 2, Zarecki (Evgenij Onjegin) 2, Flandrijski odposlanec (Don Carlos) 14, Druga maska (Zaroka v samostanu) 7, Tretji delavec (Ekvinokcij) 2, Berač-pevec moritatov (Iluzije — balet) 2, Johann (Werther) 12. Samo Smerkolj 35 nastopov: (Nabucco) 9, Scarpia (Tosca) 2, Onjegin (Evgenij Onjegin) 1, Marki Posa (Don Carlos) 9, Niko (Ekvinokcij) 2, Friderik Telramund (Lohengrin) 9, Amonasro (Aida) 1, Kralj (Premetenka) 2. Edvard Sršen 33 nastopov: Figaro (Seviljski brivec) 2, Marki Posa (Don Carlos) 5, Glasnik (Lohengrin) 9, Žurga (Lovci biserov) 17. Vekoslav Janko (hon.) 29 nastopov: Krušina (Prodana nevesta) 6, Benott (La Boh&me) 2, Flandrijski odposlanec (Don Carlos) 14, Chartreus (Zaroka v samostanu) 7. S. Smerkolj, L. Kobal, F. Lupša, S. Štrukelj, L. Korošec in D. čuden v naši uprizoritvi Orffove »Prcmetenke« v Križankah II Basi: Ladko Korošec 49 nastopov: Geronimo (Tajni zakon) 18, Kecal (Prodana nevesta) 6, Bartolo (Seviljski brivec) 7, Mendoza (Zaroka v samostanu) 7, Frano (Ekvinokcij) 2, Car Dodon (Zlati petelin) 7, Tretji potepuh (Premetenka) 2. Zdravko Kovač 45 nastopov: Grof (Tajni zakon) 18, Colline (La Bo-heme) 1, Kralj Henrik (Lohengrin) 9, Filip IX. (Don Carlos) 3, Zaccaria (Nabucco) 3, Bazilio (Seviljski brivec) 2, Oroveso (Norma) 1, Gremin (Evgenij Onjegin) 1, General Polkan (Zlati petelin) 5, Kmet (Premetenka) 2. Friderik Lupša 65 nastopov: Bazilio (Seviljski brivec) 5, Veliki duhoven (Nabucco) 15, Cerkovnik (Tosca) 2, Gremin (Evgenij Onjegin) 1, Veliki inkvizitor (Don Carlos) 7, Pater (Don Carlos) 8, Benedikt (Zaroka ▼ samostanu) 7, Slepi Vlaho (Ekvinokcij) 2, Colline (La Boheme) 1, Egiptovski kralj (Aida) 1, Zupan (Werther) 12, General Polkan (Zlati petelin) 2, Ječar (Premetenka) 2. Danilo Merlak 50 nastopov: Zaccaria (Nabucco) 12, Oroveso (Norma) 1, Mefisto (Faust) 2, Filip II. (Don Carlos) 10, Avguštin (Zaroka v samostanu) 7, Nurabad (Lovci biserov) 17, Ramfis (Aida) 1. Jože Stabej (hon.) 13 nastopov: Pater (Don Carlos) 6, Inkvizitor (Don Carlos) 7. Sestavila: A. Višnerjeva Osip Šest BARON ARDUŠ Namesto potopisov, pripovedovanj o tujih krajih in deželah, bi bilo modro, ako bi pisali o tistih, ki smo jih srečali... To naj bo začetek ... V spomin mi lezejo, ker so fletni ti sopotniki, prijetni so in zabavni ... Kje so? Kam so odšli? Spomin, sem! Kakor je to v »Hof-fmannovih pripovedkah«, rečem: »A prva je Olimpia...« Prvi je — baron Arduš. Ce ga tako imenujem, ga ne žalim, o ne, to ni moj namen! Nasprotno, hočem, da živi spomin nanj kar moč dolgo in da ga postavimo na tisto mesto, kamor spada: v galerijo mojih spominov. In priti v ta odlični kraj ni kar tako, skozi tanka sita jih sejem in na zlati tehtnici jih tehtam: kar ostane, so izbranci... Pa vendar! Ciste vesti nimam. Ne smem ga imenovati baron Arduš, zakaj bil je več, bil je bolj talentiran ... Tako! Opravičil sem se in lahko pričnem ... Zagledal sem ga že v Ljubljani... Na postaji ob tržaškem brzo-vlaku... vsega visokega, raščenega kot smreka, lepo gladko nazaj po česanega... z majhnimi brčicami in zalizki... Vsega elegantnega, z rumenimi gamašami, kockastimi breches hlačami in kravato, salabolt, ozko kot britev, kot podpis pod vratom... Tak je bil, ko je vstopil v moj kupe ... Tu sva se seznanila, se pravi, on se je seznanil z menoj, češ: »Zdaj se pa pelema, kspud...« Bistroumnost te ugotovitve je delovala na moj obraz tako, da je sopotnik takoj nadaljeval: da mi je obleka dobro šita, da je on, arduš, velik tič, da se pelje v Lausanne in da je damski krojač. In, arduš, provianta ima poln »kufer«, za ves teden —« izvolite, gospod, malo čaja s slivovko, mrzlega, finega, ekstra, Arduš!« Cez čas je rabil besedo »arduš« kar pogosto, bila je del njegovega besednega zaklada in z njo je izražal vsa čustva, ki so bila bolj 18 komplicirana: jezo, sovraštvo, ogorčenje — prepričan sem, da je ardušal še tedaj, če se je poljubljal z dekleti, kar je spadalo po njegovi lastni izjavi med najbolj luštne zadeve tega sveta — arduš! Vlak jo reže proti Rakeku. Jaz že poznam krojačevo politično prepričanje. Da bo Jugoslavijo vzel hudič, da je to zanikrna dežela, arduš, in da je Radič kampeljc. On da doma živeti ne more, da je ustvarjen pač drugače. Ti moj ljubi bog, in to strelo, tega človeka bom moral po- f Ivan Čargo: prof. Osip šest slušati do Lausanna, to je 24 ur ... Tako so mučili kristjane ... Molčal sem in mu nisem odgovarjal, a njemu je bilo to figa... Da ima prijatelja, ki je žandar, mi je povedal, in da so punce take, taaake punce, arduš ... Tu mi je šinila misel v glavo in krstil sem ga z žaljivim imenom, na postojnski kolodvor je privozil vlak, krst je bil gotov in otrok se je imenoval »baron Arduš«. Vlak jo reže proti Trstu. Carinike, policaje je odpravljal z levo reko ... Kot visok dostojanstvenik je govoril z njimi — v lepi italijanščini ... Zraven je sedel fašistovski miličnik ... baron je obrnil pozornost nanj, ga natančno zaslišal, kam gre, koliko ima plače, ali ima roditelje žive ... in miličnik je odgovarjal kot rekrut pred korporalom ... 20 Nazadnje ga prime za rokav črne srajce, potiplje strokovnjaško in izjavi: »questo vestito non buono, arduš, nostri soldati sono piu elegan-ti...« In nič se ni zgodilo ... Denar italijanski mu ni všeč in Mussolini mu ni bil simpatičen... In nič se ni zgodilo .. V Trstu je vzel sam od sebe moje kovčke, on sam ni imel prtljage — razen torbice — in jih z elanom prenašal. To sem mu odpustil: nosi, barone, moje kovčke, vredni so aristokratske posluge ... Vlak jo reže proti Benetkam. Z velikansko spretnostjo in zgovornostjo si je priboril prostore za naju v II. razredu in nosil moje kovčke. V kupeju je nadaljeval razgovore. Z vsemi... Z nemškimi turisti v dobri nemščini... Sleherni je izvedel: »Veste, damski krojač sem, arduš, in sem šel peš od Caprija v Pariz... VVissen sie, ich bin Damen schneider — arduš — und bin zu Fuss von Capri nach Pariš ...« Jaz vem, da so težka pota na svetu, vem da preži za vsakim grmom zagonetnost, a te uganke, kako je prišel baron Arduš peš iz Caprija v Pariz, svoj živi dan razrešil ne bom ... zakaj, kako hodiš peš po morju, tega misterija razen Lažnivega Kljukca ni rešil še nihče A vprašati si nisem upal. Res ne, častna beseda! Ko je padal mrak in je tekla pot našega pulmana preko lombardskih goric, mimo Brescie in staroslavne Verone, se je polastila barona besna zgovornost... Iz kupeja v kupe je blodil. Pripovedoval je v vseh jezikih, kdo je in kam gre, svetoval, kritiziral — kadil tuje cigarete in ponujal naše... s pripombo, da so dobre, da so najboljše in da izdelujejo vse cigarete tega sveta samo izključno iz jugoslovanskega tobaka — in to je že tristo let — res, arduš! V sosedni pulman se je spravil in v jedilni voz, nosil »limonatte« in »birre« in trdi »gelatti« in »cestine« ... Zase, za druge, zame... Ves vlak »Venezia-Pariggi« ga je poznal in v Milanu sem videl, da je sklenil poznanstvo celo s strojevodjo, češ da bo hudič bolj »fajn« vozil, arduš... Zaklenil je kupe, v katerem sva ostala sama — in gorje onemu, ki je prijel za kljuko; slišal je pridigo, da je gospod (to sem bil jaz) bolan, in da je ta gospod »questo il grande artisto jugoslavo, il grande maestro deli teatro, arduš!« Zgodaj zjutraj me je zbudil, že med švicarskimi gorami, gramofon ... Baron Arduš si ga je bil izposodil v prvem razredu od mlade dame ... »Veste, fajn punca, noge, da je veselje pogledati, arduš .. .« Pol osmih zjutraj. Lausanne. Posloviva se in baron Arduš stopi iz pulmana... nekaj korakov pred vlak stopi in se obme z licem proti vlaku. Vsa okna dolgega ekspresa so zasedena... Vsi pasažirji z vseh strani sveta stoje ob njih in ga pozdravljajo ... Celo sajasti strojevodja se smehlja in sprevodnik mu poda roko... Pisk — in vlak se premakne. Z grandeco toreadorja stoji baron in miga, miga... iz vlaka pa robci, veliki in majhni, addio — bog s teboj barone! Zdaj sučeš tam v prelepem mestu Lausannu iglo, meriš obleke lepim ženam, gospod barone, in jaz se te spominjam. Vse sem ti odpustil ... Odpustil sem ti pa zato: ker sta bili tvoja šunka in potica zelo dobri... mama ti ju je dala in bratovsko si vse delil z menoj... In vselej si se spomnil, kadarkoli si odrezal kos: »Dobra, dobra je moja mama, arduš...« In odpustil sem ti, veliki popotnik, zato, ker je tvoje srce samo doma čutilo nepravilnosti v domovini, kakor hitro pa je bila meja za teboj, si gledal nanjo kot na nebeško razodetje, na pojem, v katerem je zapopadeno vse dobro... Mama in domovina! Na pravem mestu imaš srce, ti moj ljubi baron Arduš izpod Šmarne gore — zato pozdravljen, arduš . ..! 21 GOSTOVANJE LADKA KOROŠCA V EDINBURGHU Naš basist-prvak Ladko Korošec je poleti gostoval z beograjsko Opero v Angliji, in sicer na Festivalu v Edinburghu. Sodeloval je v vršiti predstav Borodinovega »Kneza Igorja« (Skula) in Massenetovega »Don Kihota« (Sancho Pansa). Po pregledu angleških časopisov, ki niso skoparili tudi z ostrimi ocenami beograjskih uprizoritev, smemo poudariti, da so bile kritike o nastopih Ladka Korošca najboljše. Pri strogih in resnih Angležih pomenijo ocene Koroščevih kreacij nov in bleščeč uspeh našega basista, ki mu sikreno čestitamo! THE SCOTSMAN, 21. 8. 1962.: Oba komedijanta, Skula in Eroška, ki sta ju pela Ladko Korošec in Franjo Paulik, sta bila odličen par komikov in hkrati dobrih pevcev. EVENING DISPATCH, 21. 8. 1962.: Vlogi malopridnežev Skule in Eroške sta sijajno podala Ladk« Korošec in Franio Paulik. Fotografijo je objavil »THE SCOTSMAN« 21. 8. 62. s pripisom: Skula (Ladko Korošec) veselo vihti svojo čašo v tem prizoru Borodinove opera »Knez Igor«, ki jo je sinoči uprizorila beograjska Opera v kraljevem gledališču v Edinburghu 32 THE GUARDIAN, 29. 8. 1962.: Visoki, impresivni basist čangalovič in ustrezajoči Sancho Pansa, W ga je pel Ladko Korošec, sta izkoristila priložnost in ganila čustva poslušalcev. Pevca sta bila čudovito izbrana. Sramotenje starega moža, ki ga ščiti zvesti služabnik — in njegova smrt, oboje je bilo zelo učinkovito. SCOTTISH DAILY EXPRESS, 25. 8. 1962.: Cangaloviču je sijajno stal ob strani Ladko Korošec v vlogi okornega Sancha Panse. Njegova arija, kjer množici očita norčevanje iz Don Kihota, je bila višek predstave. THE SCOTSMAN, 25. 8. 1962.: Don Kihot Miroslava čangaloviča je bil v vsakem pogledu sijajno oblikovan in je osvojil vsa naša čustva. Terjal je od nas občudovanje njegovih glasovnih zmogljivosti. Pri tem ga je sijajno podpiral Ladko Korošec v vlogi Sancha Panse. DAILY TELEGRAPH AND MORNING POST, 27. 8. 1862.: Ladko Korošec je upodobil krepkega, vendar ganljivo smešnega Sancha Panso. THE TIMES MONDAY, 27. 8. 1962.: ... ganljivi in zabavni Sancho Pansa, ki ga je pel g. Ladko Korošec. Veličastno zapeta arija, kjer množici očita norčevanje iz svojega gospodarja, je lirični dragulj partiture. SCOTTISH DAILY M Al L, 25. 8. 1962.: Toda Ladko Korošec je bil Pansa, kakor bi ga iztrgali iz knjige. EDINBURGH EVEN1NG NEWS, 25. 8. 1962.: Biserka Cvejič je podala povsem zadovoljivo Dulcineo z zaokroženim, elegantnim in močnim glasom, vendar je bil lik Sancha Panse — verna podoba smešnosti, — ki ga je pel Ladko Korošec, tisti, ki je osvojil vsa srca poslušalcev. To, da so pevci peli v materinščini, je seveda povzročilo nekaj težav in se je tako neizogibno izgubilo precej Sanchevega kramljanja. Delo je zato imelo mračnejši videz, kot pa ga daje libreto. Nič pa ni moglo zasenčiti moči in strastne silovitosti, s katerima je razpolagal Ladko Korošec. Njegova solistična mesta v četrtem in petem dejanju se dvigajo nad povprečje opernega udejstvovanja. EVENING DISPATCH, 25. 8. 1962.: Okrogli Sancho Pansa, ki ga je upodobil Ladko Korošec, ni nič manj vreden občudovanja. Njegov sijajni zagovor Don Kihota na koncu četrtega dejanja je bilo eno najlepših doživetij predstave. THE GLASGOW HERALD, 25. 8. 1962.: Toda Ladko Korošec je bil tisti, ki je z domiselnim likom zvestega, poštenega Sancha dokončno požel vse naše občudovanje in vse naše simpatije. 23 MIRO BRAJNIK V WILTZU Naš tenorist Miro Brajnik je bil osebno povabljen na mednarodni luksemburški festival v Wiltzu, kjer nastopajo najboljši svetovni pevci. Z Jacqueline Brumaire (Margareta) je Brajnik dvakrat nastopil v vlogi Fausta. O njegovem novem uspehu, za katerega mu iskreno čestitamo, govorijo naslednje kritike: ZURICHER LANDESZEITUNG, 30. 7. 1962.: ... Miro Brajnik (Opera, Ljubljana), ki si je v vlogi doktorja Fausta s čudovitim, neutrudno učinkujočim vodenjem svojega čudovito lepega liričnega tenorskega glasu, osvojil naklonjenost publike. FRANCE JOURNAL, 31. 7. 1962.: Jugoslovan Miro Brajnik je interpretiral naslovno vlogo Fausta. Njegov lirični tenor ima tipično italijanski karakter. Pred kratkim je Miro Brajnik interpretiral Fausta z velikim uspehom v Oslu, kjer je odpel deset predstav. TAGEBLATT, 30. 7. 1962.: Glas Mira Brajnika je zelo lep in visoki C ima junaški sijaj. 24 POSLOVNO ZDRUŽENJE PREVOZNIŠKIH PODJETIJ LJUBLJANA, TITOVA CESTA ST. 48 (NA GR) Telefoni: direktor 33-676 splošni sektor (pravna služba) 33-797 komercialni sektor 33-797 prometno-tehnični sektor 33-797 gospodarsko-računski sektor 33-648 nabavna služba 33-648 PREKO SVOJE MRE2E POSLOVALNIC OSKRBUJE TOVORE ZA PREVOZ S TOVORNIMI AVTOMOBILI PO VSEM TERITORIJU FLR JUGOSLAVIJE Izstavlja prevozne in obračunske listine za izvršene prevoze. Vrši brezplačno kontrolo vseh prevoznih in ostalih tovornih listin. Podjetja — člani poslovnega združenja SLOVENIJA TRANSPORT PREVOZNIŠTVO, Celje SLAVNIK, Koper PREVOZI, Ljubljana AVTOPREVOZ, Maribor MEHANIČNA DELAVNICA in AVTOPREVOZ, Medvode TRANS AVTO, Postojna AVTOSPED, Rakek AVTOPREVOZ, Zagorje ob Savi AVTOUSLUGE, Celje AVTOPREVOZ, Dravograd AVTOPROMET, Idrija AVTOPREVOZ, Ivančna Gorica AVTOPROMET, Kranj AVTOSERVIS, Jesenice na Gor. TRANSPORT, Maribor AGROTRANSPORT, Ptuj TRANSTURIST, Škofja Loka AVTOPREVOZ, Tolmin TRANSPORT, Videm-Krško GLOBUS-SPEDICIJA, Ljubljana LJUBLJANA TRANSPORT, LJUBLJANA GAP, Maribor AVTOPREVOZ, Podvelka INTEREVROPA, Koper TRANSPORT, Cerkno AVTOPREVOZ, Slovenj Gradec AVTOPROMET, Ljubljana Vsi, ki žele koristiti usluge poslovnega združenja, naj se neposredno obračajo na poslovalnice v krajih: CELJE, Kidričeva 19, tel. 20-80 in 31-56 MARIBOR, Tržaška 54, tel. 27-49 in 24-16 KRANJ, Škofjeloška 1, tel. 941 - 25-84 in 29-84 LJUBLJANA, Smartinska c. 26, tel. 32-943 in 30-548 KOPER, ulica JLA 6, tel. 239 JESENICE, Kidričeva 36, tel. 956 - 298 RAVNE NA KOROŠKEM, tel. 1 - int. 481 NIS, Ulica 12. februar 33, tel. 37-22 ZRENJ ANIN, Moša Pijade 32, tel. 13-99 V kratkem bodo pričele s poslovanjem še poslovalnice v Beogradu, Rijeki, Zagrebu, Osijeku, Smederevu in Novem Sadu, ki bodo z dosedanjo mrežo in s svojim kadrom zagotovile strokovne in solidne usluge. 55 n_n_n mu S* itvti a industrija za elektromehaniko, telekomunikaoije, elektroniko, avtomatiko PRODAJNO-SERVISNA ORGANIZACIJA ZASTOPA ^ S K R O NA JUGOSLOVANSKEM TR2IŠCU CENTRALA: LJUBLJANA, LINHARTOVA 35 FILIALE: LJUBLJANA, ZAGREB, BEOGRAD, SKOPJE, TITOGRAD, SARAJEVO, SPLIT, RIJEKA SPREJEMAMO NAROČILA, SKLEPAMO POGODBE, DOBAVLJAMO, MONTIRAMO, VZDRŽUJEMO ☆ DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE IZDAJA ZA LJUBITELJE LEPE KNJIGE POSEBNO BIBLIOFILSKO ZBIRKO VEČNI SOPOTNIKI V zbirki izhajajo dela, ki predstavljajo v zakladnici svetovnega slovstva in domače književnosti resnične bisere človeškega duha in izpovedne enkratnosti. Gre za izbor tihih, zvestih sopotnikov, ki skozi rodove spremljajo in plemenitijo človeka v urah duševne zbranosti. Knjige so tiskane na odličnem papirju in opremljene z ilustracijami najvidnejših slovenskih likovnih umetnikov. Na kratko: bibliofilska zbirka za vse, ki jim pom#ni knjiga dragocenega prijatelja in zaupljivega spremljevalca. V zbirki VEČNI SOPOTNIKI so izšla doslej naslednja dela: • Ivan Goran Kovačič: JAMA • Mihail Jurjevič Lermontov: DEMON • Oscar Wilde: BALADA O KAZNILNICI V READINGIT • France Prešeren: KRST PRI SAVICI • Rainer Maria Rilke: SPEV O LJUBEZNI IN SMRTI KORNETA KRIŠTOFA RILKEJA • Oton Zupančič: DUMA • Mihail Jurjevič Lermontov: MCIRI • S. T. Coleridge: PESEM STAREGA MORNARJA • Simon Jenko: OBRAZI • Alojz Gradnik: EROS-TANATOS DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA — MESTNI TRG ŠTEV. 26 LESNO IDUSTRIJSKO PODJETJE BLED IZDELKI: 2AGANI LES SMREKE — JELKE RESONANČNI — AVIONSKI LES VEZANE PLOŠČE ZA GRADBENIŠTVO ^ VEZANI LES LADIJSKI POD OPAZI VSEH VRST ■%. STROPNE IN STENSKE OBLOGE ■%. LAMELIRANA GLADKA VRATA STREŠNE KON- STRUKCIJE PANEL PLOŠČE SREDICE LESNA VOLNA LESNE VRVI LESNA MOKA LESNA EMBALAŽA VSEH VRST ČEBELNI PANJI SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SflUO JESENICE — tel. 317 gradi vse vrste gradenj Priporoča se investitorjem! vam nudi pod eno streho poceni in v veliki izbiri: modne tkanine vseh vrst, moško, žensko in otroško konfekcijo, pletenine, perilo, obutev, posodo, gospodinjske aparate, štedilnike, hladilnike, pralne stroje, pohištvo, šivalne stroje itd. Veleblagovnica nama pred Pošto »NAMA« pred pošto prodaja vse blago tudi na potrošniški kredit in na barirane čeke. AVTO-SERVIS JESENICE na Gorenjskem Telefon 314 izvršuje avtobusne in tovorne prevoze ter avtomehanične usluge SERVIS »TOMOS« IN »TAM« TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA — VOŠNJAKOVA ULICA 2 nudi potrošnikom vsa potrebna pogonska goriva in maziva v bencinskih servisih in skladiščih po vsej Sloveniji Commerce Zastopstvo inozemskih tvrdk LJUBLJANA, Dolničarjeva 1 tel. št. 32-802 32-803 32-804 32-805 Zastopamo renomirane inozemske firme, ki oskrbujejo našo kemično, tekstilno, papirno, gradbeno in druge industrije s surovinami, stroji in orodji ter naše kmetijstvo z umetnimi gnojili in rastlinskimi zaščitnimi sredstvi SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE SGP GROSUPLJE projektiramo in izvajamo vsa gradbena dela Telefon Grosuplje 13 Tekoči račun pri Narodni banki Grosuplje 600-21 TieT TUBA TOVARNA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV LJUBLJANA, KAMNIŠKA 20 proizvaja izdelke iz plastičnih mas za farmacevtsko, kemično, avtomobilsko, elektro in radio-tehnično industrijo, kakor tudi predmete za široko potrošnjo, tehnične izdelke in embalažo iz aluminija, svinčeno ter pokositreno embalažo Konfno dobimo tudi Slovenci primerni operni vodič. Pri CANKARJEVI ZALOŽBI bo decembra izšla knjiga našega znanega skladatelja in popularizatorja glasbe — MARJANA KOZINA: V SVETU OPERNE GLASBE Na 400 straneh, s 16 stranmi izbranih slik in okrog 200 notnimi primeri najbolj znanih opernih arij, bo seznanila bralca s splošnim razvojem in zgodovino opere, njenimi stili in ustvarjalci ter njihovimi značilnostmi. V knjigi je podana tudi vsebina 60 najbolj znanih oper, med katerimi bo v celoti zastopan tako imenovani železni repertoar. Knjiga pomeni važno obogatitev domače literature o glasbi. Poljudno in tehtno pisana je namenjena širokemu občinstvu, obiskovalcem gledališča ter poslušalcem operne glasbe po radiu in s plošč. Knjiga je uvrščena v letošnjo knjižno zbirko Bios. Da bi CANKARJEVA ZAL02BA omogočila ugodnejši nakup tudi ostalim interesentom, razpisuje posebno subskripcijo. Po ceni 1100 din za knjigo, vezano v polusnje, dobe knjigo vsi, ki jo naročijo do 15. novembra v svoji knjigami ali neposredno pri CANKARJEVI ZALOŽBI LJUBLJANA, Kopitarjeva 2/II. TOVARNA MESNIH IZDELKOV LJUBLJANA, Mesarska 1 Vaim midi v svojih poslovalmicaih vsak dan sveže mesio, sveže tmicsne todleUke in prekajeno meso najboljših kvalitet. Poscfono prednost dajemo prcdlpa kiranemu mesu, ki ga prodajamo v naši samopostrežni trgovini v Wollk>vi ulici 12 ter v vseh večjiih špecerijskih trgovinah širom po Ljubljani. Gospodinje, z nakupom naših izdellkov se boste same prepričajo o njih kvaliteti. fmdUmca ŠKOFJA LOKA Telefon št. 231, 232 Škofja Loka Brzojav: Škofja Loka Tek. rač. NB Kranj 607-11/1-374 IZDELUJEMO mikano bombažno, stanično, melange, 100>/0 barvano stanično in šantung prejo v Nm 16-50/1 in to osnovno, medio, trico, votkovo in flanel vitje. Vigogne prejo od Nm 6-12, kakor tudi sukano prejo na Wc formatu, x motkah in predenih VSI NAŠI IZDELKI SO PRIZNANE KAKOVOSTI! Saturnus Izdelujemo Uidi pribor za avtomobile im kolesa, in sicer avtomobilske žaromete, velike in male, zadnje svetilke, stop-svetilke, zračne zsoščevalke za avtomobile in kolesa ter zvonce za kolesa. Izdelujemo tudi pločevinaste lito-grafirane otroSke igrače TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE LJUBLJANA proizvaja vse vrste lito-grafirane embalaže — kot embalažo za prehransko industrijo, gospodinjsko embalažo, bonboniere za čokolado, ka-kao in bonbone ter razne vrste litografiranih in po-nikljanih pladnjev. Razen tega proizvajamo električne aparate za gospodinjstva kot n. pr. elek- trične peči. SAMOZAVESTNO IN UDOBNO SE POČUTIŠ SAMO V ELEGANTNIH ČEVLJIH KVALITETNO VODILNE TOVARNE OBUTVE V IZLOŽBAH POSLOVALNIC PEKO TE BO PRESENETILA BOGATA IZBIRA ZADNJIH MODNIH NOVOSTI P&t OBRATI: % LJUBLJANA, POLJANSKA 7 Telefon 31-672 # LJUBLJANA, KARDELJEVA 4 # LJUBLJANA, RESLJEVA 1 Telefon 21-224 INOZEMSKA ZASTOPSTVA Ljubljana, Celovška c. 34, tel. 33-351 KONSIGNACIJSKA SKLADISCA — SERVIS Tobačna tovarna-Ljubljana IZDELUJE cigarete za Vaš okus, znanstveno analizirane, izdelane iz najboljših vrst tobaka, okusno pakirane Podjetje za uvoz elektroopreme in elektromateriala, nakup in prodaja proizvodov elektroindustrije FLRJ Ljubljana, Resljeva 18-11 Telefon: 31-058, 31-059, telegram: Elektronabava Ljubljana SkladiSče: Črnuče tel. 382-172 dobavlja ves električni material iz uvoza in domačega trga Kemična tovarna Podnart PROIZVAJA NAJMODERNEJŠE PREPARATE NA PODROČJU GALVANOTEHNIKE IMPORT E X P O R T Kože, usmje. čevlji, galanterija, umetno usmde, Ščetine, dlake, gumirana žima, krzna, kožni in usnjeni odpadki, industrijske maščobe, strojila in pomožna sredstva LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA C. 18 Jugoslavija Stanovanjske prostore opremite š cenenimi bombažnimi pletenimi zavesami, ki jih proizvaja tovarna Poleg zaves priporočamo ostale proizvode: raznovrstne moške volnene šale in ženske volnene rutke ter svilo za dežnike VOLNENKA LJUBLJANA Poljanski nasip 40 Telefon: 30-251 JU <3 ©TEHNIIKA uvozno-izvozno trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo LJUBLJANA, POD TRANČO št. 2 — Poštni predal 30-1. oskrbuje preko detajlne trgovske mreže na celotnem teritoriju države cenjene potrošnike z najsodobnejšimi ELEKTRO GOSPODINJSKIMI APARATI hladilniki mešalci, mlinčki pralnimi stroji in sušilci pečmi in grelci štedilniki in kuhalniki svetilkami sesalci, loščilci, likalniki in vso drugo elektro oprerno za gospodinjstvo in dom ELEKTRO AKUSTIČNIMI APARATI televizijskimi aparati gramofoni in ploščami radio aparati in UKV aparati magnetofoni in diktafoni in vso drugo akustično in -elektronsko opremo ter ima za vse elektro gospodinjske in akustične aparate za čas jamstvene dobe organizirano lastno servisno mrežo delavnic CENTRALNI SERVIS: LJUBLJANA - Prečna ulica št. 2 Telefon 30-147 Lastnik In lztujatdj: Uprava Slovenskega narodneca gledalUta v Ljubljani. Pr«daUvnlk: Smiljan Sam«. Urednik: Mitja Šarabon. — TUk CaaopUnf|a podjetja *D«lo«. — V»i v Ljubljani.