Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst : Ulica Valdirivo' 35/11., Tel. 29210 Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina : Mesečna L 85 Za inozemstvo: Mesečno L 150 I i Leto III. - Štev. 19 Gorica - 10. maja 1951 - Trst Izhaja vsak četrtek Naša nezmotljiva Binkoštni praznik je rojstni dan Kristusove cerkve. Na ta dan so prejeli apostoli sv. Duha, ki je razsvetlil njih razum, utrdil njihovo voljo ter jim dal dar jezikov, da bi šli ter oznanjali Kristusovo blago-vest vsem narodom. To nalogo je vršila Kristusova cerkev od svoje ustanovitve skozi vsa stoletja do današnjih dni in vršila jo bo do konca sveta. S svojim vzvišenim delom je prenovila svet in ga še vedno prenavlja. Težko je bilo to delo. Tisoči in stotisoči so darovali svoje življenje, da bi izpričali resničnost Kristusovega nauka ter mu pripomogli do zmage. Zgodovina Kristusove cerkve je pisana s krvjo, pa ne s krvjo, ki naj bi jo bila ona prelivala, ampak s krvjo njenih otrok, ki so za svoje versko prepričanje prenašali najhujša preganjanja ter umirali kot nedolžna jagnjeta. Kako žalostne so bile razmere, ko je nastopila Cerkev svojo zmagoslavno pot! Človeštvo je tavalo v najliujši temi nevere in malikovalstva. Res je sicer, da so se nekateri pogani zavedali, da mora bivati nad nami neko višje bitje, a kaj ko se s svojim razumom niso mogli prikopali do čiste resnice. Ogromna množica priprostega ljudstva se je pogreznila v vedno hujše in ostudnejše malikovanje. Niti tedaj najbolj kulturna naroda Grkov in Rimljanov, ki sta dala človeštvu Sokrata, Platona, Aristotela, Cicerona in nešteto drugih globokih mislecev, nista mogla najti poti, ki bi ju pripeljala do Resnice in Pravice. Če bi bilo že v verskem oziru tako žalostno, kako obupno je moralo biti šele v nravnem oziru! Človeštvo je bilo vdano najhujšim strastem, o kakšnem čednostnem življenju ni moglo biti govora, še celo templji poganskih bogov so bili ognjišča in kotišča najhujših pregreh. In kaj naj rečemo o tedanjih socialnih razmerah, ko je več kot polovica človeštva vzdihovalo v suženjskih verigah? In kako globoko je padlo družinsko življenje in kako poniževalno je bilo stališče žensk! Pri orientalskih narodih je vladalo mnogoženstvo, v Šparti so imeli celo skupnost žena, med tem ko je bila pri Rimljanih razporoka nekaj čisto vsakdanjega. Tako globoko je zašlo človeštvo, ki ni poznalo pravega Boga in ki ni bilo še deležno Kristusovega nauka in njegovega odrešenja. In v teh naravnost obupnih razmerah je nastopila Kristusova cer-ev. 1 rinesla je človeštvu luč Kristusovega nauka, poučila ga je, da biva noti nami le en, neskončno po-poln, Bog kateremu ni mogoče sluzit, z grehom, ampak le s čednost-mm m svetim življenjem. Z resnico svojega božjega nauka je začela razganjati temo nevere, z milostjo svojih nadnaravnih sredstev je začela ■ dvigali človeštvo iz moralnega močvirja, v katero je bilo zašlo. Razpadle so verige suženjstva, ženstvo se je dvignilo iz svojega ponižujočega stanja, v družinskem in v javnem življenju je zavladal Kristusov duh, človeštvu je zasijala nova doba. Seveda se ta prerod človeštva ni izvršil od danes do jutri in tudi ne brez bojev, trpljenja in žrtev. Že takoj v začetku je morala sv. Cerkev izbojevati nad vse krvav boj s tedanjo pogansko rimsko državo. Tisoči kristjanov so izgubili pri tem svoje življenje, skoro 300 let se je morala skrivati sv. Cerkev po katakombah, a slednjič je vzšlo tudi zanjo sonce prostosti in miru. Toda ta mir ni trajal dolgo. Na- stopili so novi sovražniki, razni krivoverci, ki so maličili in potvarjali Kristusov nauk in ki bi bili Cerkev, ako bi ne bila božja ustanova, gotovo uničili. Sledili so novi udarci. Grški vzhod se je radi napuha carigrajskih patriarhov odcepil od rimske cerkve ter potegnil v teku stoletij še druge vzhodne narode v razkol. V 16. stoletju je Martin Luter s svojo novo krivo vero odtrgal skoro vse severne evropske narode od Kristusove cerkve. Kmalu potem je prešuštni angleški kralj Henrik VIII. s silo in terorjem prisilil svoje državljane k odpadu od Rima. In koliko je še drugih bojev, ki jih je morala izbojevati Cerkev! Borili se je morala skozi vsa stoletja zoper zmoto in krivo vero, zoper vsemogočnost države in samovoljo raznih vladarjev, zoper brezverstvo 18. in 19. stoletja in bori se tudi dandanes zoper najhujšega svojih sovražnikov, zoper brezbožni komunizem. Komunizem je v resnici najhujši izmed vseh dosedanjih sovražnikov Kristusove cerkve. Vsako dosedanje krivoverstvo je tajilo le eno ali drugo versko resnico, komunizem jih taji popolnoma vse. Komunizem je popolno zanikanje vsega krščanstva. Vero smatra za praznoverje in strup, krščanske moralne resnice za produkt sedanjega kapitalističnega reda. Komunizmu niso niti naravne pravice svete. Ko bi konfunizem zavladal po celem svetu, bi padlo človeštvo v hujše verske, moralne in socialne razmere, ki so vladale, predno je prišel Kristus na svet. Toda to se ne bo zgodilo. Za to nam je porok zgodovina kat. cerkve, ki je iz vseh svojih bojev izšla vedno kot zmagovalka. Porok so nam Kristusove besede, s katerimi je. o-bljubil apostolom, da bo z njimi in z njihovimi nasledniki do konca sveta. Porok nam je sv. Duh. ki je na binkoštno nedeljo prišel v podobi ognjenih jezikov na apostole in ki Kristusove cerkve tudi v bodočnosti ne bo zapustil. P. Ožje volitve v Avstriji Preteklo nedeljo so se vršile v Avstriji volitve za državnega predsednika, ki bi morale dati državi njenega poglavarja. To je bilo prvič, da je šlo ljudstvo samo na volišče, da si izvoli predsednika, kajti do sedaj ga je vedno volil parlament. Udeležba pri volitvah je bila obvezna, zato je število volivcev zelo visoko. Vendar pa ni noben kandidat dosegel absolutne večine, kol zahteva ustava za izvolitev predsednika pri prvem glasovanju. Največ glasov je dobil kandidat ljudske (Volkspartei) Henrik Gleissner, za katerega je glasovalo en milijon 725 tisoč volivcev; za njim pride socialistični kandidat Koerner, ki je dobil en milijon 682 tisoč glasov; na tretjem mestu je komunistični kandidat Gottlieb Fiala, ki je odnesel okrog 200 tisoč glasov. Precej se je uveljavil tudi nacistični kandidat. Ker ni torej nihče izmed kandidatov dosegel absolutne večine, bodo morali Avstrijci še enkrat na volišče v nedeljo 27. maja, da odločijo v ožjih volitvah med Gleissner jem in Koernerjein, ki sta nabrala največ glasov. Oni izmed teh dveh, ki bo dobil največje število oddanih glasov, bo novi predsednik. Nekateri računajo, da bo to Gleissner, kandidat ljudske stranke, ker so mu naklonjeni nacisti. Zgodilo bi se pa lahko tudi obratno. Odločevali bodo oni volivci, ki so zadnjič dali svoj glas manjšinskim listam. Zadržanje koroških Slovencev pri zadnjih volitvah je bilo tako, da so glasovali belo, to je za nobenega kandidata, ker jim nobena stranka ni hotela dati zagotovil, da bo ščitila njihove narodne pravice. To je bilo od koroških Slovencev edino modro. Vendar nam še ni znano, kako so se v nedeljo odrezali. Nov posvet kominforma V Pragi so pretekle dni praznovali obletnico zasedbe češke prestolnice po sovjetskih četah dne 5. maja 1925. Ob tej priliki so priredili velike slavnosti, katerih so se udeležili tudi predstavniki iz Moskve in drugih koininformističnih držav. Na čelu sovjetskega odposlanstva sta bila maršal Konjev in pa namestnik zunanjega ministra Zorin. Taki visoki sovjetski obiski v tujih prestolnicah so bili v preteklosti vedno znanilci velikih novosti. Zato trdijo nekateri, da se je v Pragi vršil nov posvet kominforma, vendar se to z gotovostjo ne da še trditi. Volilna kampanja v Italiji Volivci pozor! Pri občinskih volitvah pozivamo vse naše čitatelje — volivce, da naj ne gledajo na osebnost posameznikov — kandidatov, temveč samo na stvar kot celoto. Culi smo namreč, da skušajo ponekod nekateri nasi nasprotniki spraviti v slabo luč naše posamezne kandidate. Pri volitvah tudi ne smejo priti v poštev osebna sovraštva, ki bi samo škodovala stvari kot taki. Pred očmi naj nam bo samo korist naše skupne stvari. Pišemo to, da se bodo znali naši ljudje pri volitvah ravnati in da bodo ostali složni v borbi za pravično stvar. V«li«ciy pcslta*l»ate ia »scImic izkaznice ! Zlasti pri deželnili volitvah moramo skrbno paziti na vsak naš glas, kajti le tako bomo svetu svobodno dokazali, da biva na Goriškem slovenska narodna manjšina, ki terja ■ svoje pravice. Komurkoli preteče okrog volitev ali celo popreje osebna izkaznica, naj jo takoj obnovi, kajti v nasprotnem primeru bi bil njegov glas za nas izgubljen. Zakaj Eisenhower ni prišel v Trst Nedavni obisk generala Dwighta D. Eisenhovverja v severni Italiji je dal povod za ugibanja, da bo obiskal tudi Trst in za razne govorice zakaj ni obiskal Trsta. Resnica je, da ta obisk sploh ni bil v načrtu in da v sedanjih okoliščinah tudi ni nikakega razloga, da bi general Eisenhovver obiskal Trst. General Eisenhower je prišel v severno Italijo, da bi osebno videl opremo, vežbanje ter moralo čet, katere je italijanska vlada postavila pod njegovo poveljstvo kot prispevek Italije k enotni evropski vojski. Hotel se je tudi prepričati o tem, kako italijanska vojska in mornarica uporabljata moderno orožje (topništvo ter letala vrste Tbunderbolt in Mustang), ki jih je Italija pred kratkim dobila od Združenih držav na osnovi načrta za vzajemno o-brambno pomoč. V zvezi s tem je ameriški dnevnik »New York Times« poudaril, da je general Eisenhower prišel v Italijo kot poveljnik držav atlantske zveze in ne kot ameriški general. Ameri- ško vojaštvo, ki je v Trstu, se nahaja tukaj pot posadka Svobodnega tržaškega ozemlja v imenu Združenih narodov in zato ni del enotne evropske vojske. V zadnjem tednu je priprava na občinske volitve zajela že vso politično javnost v Italiji; že vse stranke so jo uradno otvorile s političnimi govori glavnih svojih voditeljev. Pri demokristjanih ima glavno besedo De Gasperi, ki gre vsako nedeljo ali praznik kam ven iz Rima v kako večje mesto držat volilne govore. Pomagajo mu tudi drugi demokrščanski voditelji, zlasti tajnik Gonella in pa notranji minister Scelba. ki je še vedno najostrejši govornik zoper socialkomuniste. Pri tem v Rimu ne pozabijo na Gorico ter pošiljajo k nam skoro vsak teden kakega odličnejšega politika, da drži govore. Tako sta prišla minister Togni, preteklo nedeljo pa on. Elsa Conci iz Trenta. Vsi pa se za govore najrajši poslužujejo dvorane v Trgovskem domu, katerega so Slovenci zgradili, a so si ga Lahi krivično prisvojili. Notranja politika pa kljub predvolilni mrzlici nosi pečat ostrih mezdnih sporov med državo in njenimi nameščenci. Ti namreč čutijo, da so plače znatno prenizke v primeru s sedanjimi cenami in pa v primeru s plačami v privatnih podjetjih. Zato gre stremljenje vseh treh sindikalnih organizacij za tem, da se plače dvignejo in sploh izboljšajo življenjske razmere državnih nameščencev. Vsled tega so napovedali in tudi že imeli vrsto stavk, ki so jih izvršili profesorji dvakrat po 24 ur, uradniki na ministrstvih, železničarji, bančni uradniki itd. Sedaj pa grozijo s splošno stavko vseh nameščencev, katere bi se morali udeležiti tudi učitelji. Vlada je nasproti temu mezdnemu gibanju zavzela razumevajoče Mac Arthur zagovarja svoje delo Združeni komisiji za zunanje zadeve senata in poslanske zbornice v Washingtonu sta začeli velika zasliševanja o vodstvu zunanje politike Združenih drža\ na Daljnem Vzhodu in o poteku korejskega spora. Prvega so zaslišali generala Mac Arthurja, ki je na dolgo in široko odgovarjal na postavljena mu vprašanja. Generalu je šlo za to, da prepriča zbrane senatorje in poslance o pravilnosti svojega gledanja na vprašanja v zvezi s korejsko vojno. V kratkem je njegovo gledanje sledeče: dovoli naj se bombardiranje sovražnikovih postojank v Mandžuriji, začne naj se z blokado kitajskih pristanišč in pa uporabijo naj se čete generala Čangkajšeka proti Mao Ce Tungu. Ko so generala vprašali, ali bi tako postopanje ne povzročilo ruskega posega v vojno, je Mac Arthur odgovoril, da se po njegovem mnenju tega ni bati. Za Mac Arthurjem je ista komi- stališče, a vendar pravi, da ji ni mogoče takoj ugoditi zahtevam po zvišanju plač, ker bi zašla v prehude finančne težave. Zato je zagrozila s kaznimi zoper svoje uradnike, če bi ne sledili njenim ponudbam. Tako se je zgodilo v Rimu na ministrstvih, da so že nastopili s kaznimi zoper one vodilne uradnike, ki so stavkali. Razlog, zakaj vlada noče trenutno ugoditi zahtevam svojih uslužbencev, je težak finančni položaj, v katerem se nahaja. Saj trdijo. da predvideva novi finančni proračun od celotnih državnih dohodkov, ki znašajo 1450 milijard lir, za 1100 milijard izdatkov samo za plače nameščencem in upokojencem ter za obresti in odplačilo notranjih dolgov. Vsekakor se iz teh številk vidi, da položaj ni prijeten za vlado, a prav tako ni prijeten za državne uslužbence. Ker se vladi zdi le prehudo, da se ji upirajo uradniki, je sklenila, da čimprej izglasuje zakon o stavkah, s katerim bo pravica stavkanja močno omejena, posebno še za državne nameščence. Ti morajo torej močno hiteti, če hočejo še pravočasno stavkati. Potres na otoku San Salvador Na otoku San Salvador je te dni razsajal hud potres. Dve mesti sta deloma porušeni. Ponesrečenci leže pod razvalinami. Med prebivalstvom vlada huda panika. Ljudje mrzlično zapuščajo mesta in beže na odprta polja. Škoda še ni ugotovljena. V vsakem slučaju pa je ta potres eden izmed najbolj katastrofalnih v poslednjih desetletjih. Toč-nejših poročil svetovna javnost do danes še nima. sija začela z zasliševanji vojnega ministra Marshalla in poveljnika glavnega stana generala Bradlvja. ki sta nasprotno zagovarjala stališče vlade, kateri je ves čas šlo predvsem za to, da se spor na Koreji ne razširi. Kdo izmed obojih ima prav, je težko reči. Svoj prav ima Truman z vlado, ki se boji tretje svetovne vojne in bi želel vse storiti, da se ta prepreči. Svoj prav ima pa tudi general Mac Arthur, ki ve, da dalj časa traja spor na Koreji, večja je nevarnost za zapletljaje, in da je zato najbolje čimprej to nevarnost odstraniti. Pogumna operacija se njemu zdi za ta namen še najprimernejša. Posledica Mac Arthurjevih govorov je, da se v ameriški javnosti opaža zadnje čase, kako postajajo vedno bolj bojeviti in odločni, kar ima svoj vpliv tudi na vlado. Zato je ta pri Združenih narodih poskrbela za sestanek odbora za vojaške sankcije zoper Kitajsko. Na sestanku so sklenili, da bodo začeli izvajati delno blokado kitajskih pristanišč. Tako zadržanje javnega mnenja v Združenih državah in v Lake Successu je vplivalo tudi na londonsko vlado, ki je prepovedala izvoz vojaško koristnih surovin v rdečo Kitajsko. Ni pa prepovedala vsakršnega trgovanja z njo, ker se -boji za gospodarsko življenje Ilong Konga, ki živi predvsem od trgovanja s kitajskim zaledjem, in pa iz strahu, da bi taka popolna blokada pomenila začetek sovražnosti z rdečo Kitajsko. Na korejski fronti je bilo v preteklem tednu zopet zatišje. Ofenziva za Seul,' ki so jo nekateri napovedali z vso sigurnostjo za prvi maj, se ni niti začela. Nasprotno poročajo, da so se komunisti na raznih krajih celo umaknili. Zakaj? Težko je reči. Stran 2. KATOLIŠKI GLAS Leto III. - Štev. 1 9 MptdttrdtUl BINKOŠTNA NEDELJA Iz svetega evangelija po Janezu. (Jan 16, 23-31) Tisti čas je rekel Jezus svojim u-čenceni: Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala. Kdor me ne ljubi, mojih besed ne spolnjuje. In besede, ki jih slišite, niso moje, ampak Očeta, ki me je poslal. To sem vam razodel, ko sem bil pri vas; Tolaž-nik sveti Duh pa, ki ga bo poslal Oče v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapustim svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, ga vam jaz dam. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: »Odhajam in pri- dem k vama. Ko bi me ljubili, bi se bili razveselili, da grem k Očetu, zakaj Oče je večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več veliko govorit z vami. zakaj vladar tega sveta prihaja, pri meni sicer nima nič; vendar da svet spozna, da ljubim Očeta, in da tako delam, kakor mi je naročil Oče. □ Verniki apostolske dobe so bili sami priče sadov prvih krščanskih binkošti. Sami so videli čudeže svetega Duha, ki je po njih rasla Cerkev. Zato je naravno, da so binko-štni praznik začeli obhajati že v apostolski dobi. Pomen binkoštnega praznika je trojen. Binkošti so v prvi vrsti vsakoletni zgodovinski spomin prihoda svetega Duha na opostole v Jeruzalemu. Sveti Duh je prišel ob silnem šumenju, da je tako označil svojo nepremagljivo, vsemogočno moč. V podobi ognja je razodel bistvo svoje osebnosti, ki je osebna ljubezen med Očetom in Sinom. In z obliko jezikov je nakazal dar jezikov in drugih milosti, ki jih deli vernikom. Ob tem prihodu je dozorela za Cerkev prva velika nadnaravna žetev. Po Petrovem govoru se je dalo krstiti tri tisoč Judov. Prve binkošti so tako postale rojstni dan Cerkve. Odslej ji je sveti Duh duša, ki jo oživlja, vodi. uči in varuje zmot. Tako Cerkev obstoji, živi in se razvija v moči svetega Duha. Končno so binkošti praznik tistega svetega Duha, ki skrivnostno deluje v duši vsakega kristjana. Vsaka duša je svet zase, ki ga oblikuje sveti Duh, če ne najde nasprotovanja. V duši je večkrat zmešnjava, iz katere ne vidimo rešitve — sveti Duh pa zna vse urediti. — Slikar ima pred seboj na deski cel kup najrazličnejših razmazanih barv. Nobene lepote ne vidimo na njih. Pa vzame čopič v roke in začne barve prenašati na papir ali platno in pred našimi očmi nastaja lepa podoba. — Podobno deluje sveti Duh. V srce nam vliva nezadovoljstvo nad samim seboj, vzbuja hrepenenje in kesanje, željo po poboljša-nju. To so male, drobne črte božjega Umetnika, ki v naši duši slika božjo podobo. Da bo pa sveti Duh res lahko deloval v srcu, ne sme od naše strani manjkati dobre volje. »Ako kdo mene ljubi, bo moje besede izpolnjeval, in moj Oče ga bo ljubil, in bomo k njemu prišli in pri njem prebivali,« uči Jezus. Če znamo poslušati božji glas, potem bo sveti Duh v nas gradil in snoval krepostnega in poštenega človeka. NEDELJSKA MOLITEV O BOG, KI SI DANAŠNJI DAN SRCA VERNIH PO RAZSVETLE-NJU SVETEGA DUHA UČIL, DAJ NAM, DA BOMO V ISTEM DUHU SPOZNALI, KAJ JE PRAV, IN SE VEDNO VESELILI NJEGOVE TOLAŽBE. Koledar za prihodnji teden 13. maja. NEDELJA. BINKOŠTI. Prihod svetega Duha: Robert Belarmin, eer.u. 14. PONEDELJEK. Binkoštni ponedeljek, nezapovedan praznik. Bonifacij, muč. 75. TOREK. Zofija, mučenica. 10. SREDA. Kvalre; Janez Nepomuk. mučenec spovedne molčečnosti. 17. ČETRTEK. Pashal Bajlonski spozn. 18. PETEK. Kvatre; Venancij, škof. 19. SOBOTA. Kvatre; Peter Celestin, p. Iz življenja Cerkve Kongres Holandskega družinskega gibanja Nedavno sta Holandska kat. zveza in Flamsko kat. družinsko gibanje organizirala v Boss-le-Duc kongres, ki se je bavil z družinskim vprašanjem. Namen kongresa je bil namreč, propagirati papežev nauk o katoliški družini, nauk, ki stremi za tem, da se upostavi zdravo družinsko življenje in da se odstranijo vse ovire in med lemi tudi tiste, ki hi utegnile družinam v fiskalnem in gospodarskem oziru škodovati. Na kongresu so poudarili govorniki razne misli. Tako je J. van Meergeren izjavil, da ima družina pravico do podpore od strani raznih socialnih ustanov, pravico do lastnega ognjišča in do zadostnih dohodkov, do zmanjšanja direktnih davkov in šolskih taks. kakor tudi do zmanjšanja cen za plin, vodo in električno luč. Flamski govornik A. Verhiest je govoril o zakonu kot božji ustanovi, ki omogoča obstoj in nadaljevanje Cerkve, ki je ne-rAzdružljiv in ki mora tak tudi ostati. Katoliški zakon daje sinove Cerkvi in državi in ravno mnogoštevilne družine so tiste, ki vzgajajo najbolj nesebične in najbolj delavne člane človeške družbe. Gdč. Mia Terlingen-Luecher je opozorila na nevarnosti, ki pretijo dandanes družinam in ki so v prvi vrsti: zakonska nezvestoba, pomanjkanje ljubezni, hlepenje po uživanju, revščina, slaba stanovanja, razporoke, omejevanje . rojstev in propaganda za poligamijo (mnogoženstvo). Ivan Derks iz Amsterdama je govoril o namenih, ki jih je imel Bog z ustanovitvijo družine in ki jih mnogi podcenjujejo. Imeti mnogo otrok, je socialna zasluga prve vrste, ki jo je treba tudi r socialnem skrbstvu upoštevati. Kot zadnji govornik je nastopil dr. Fe-ron (le Roerinond, ki je govoril o idealni družini ter pokazal na razliko med njo in današnjim razrvanim svetom. Družina je sad vere in upanja, predvsem pa ljubezni. ki mora bili čista in nesebična. Ob koncu kongresa so zborovalci sprejeli resolucijo, ki poziva vlado, naj ustanovi poseben družinski svet in katerega mnenje naj upošteva v vseh vprašanjih, ki se tičejo družinske politike. Ta družinski svet bi moral imeti tudi pravico, dajati vladi razne tozadevne nasvete. Beatifikacija tonkingskih mučencev V nedeljo 29. aprila je bilo proglašeno blaženim 25 tonkingskih (vietnamskih) mučencev, med njimi tudi dva španska škofa, ki sta misijonarila v onih krajih. Slovesnosti so se udeležili poleg • raznih rimskih cerkvenih dostojanstvenikov tudi razni škofje, duhovniki in verniki iz Vietnama in Španske. Prisostvovali so tudi zastopniki vietnamske in francoske vlade, kakor tudi zastopniki raznih držav. S\ oče je počastil blažene mučence še isti dan popoldpe. Pri tej priliki so mu izročili dragocen relikvarij z relikvijami hi. škofa Melhijorja Sampedro, katerega truplo se je edino ohranilo, med tem ko so trupla ostalih mučencev popolnoma izginila Popravljena krivica Leta 1886. sta prišla dva misijonarja Lionske družbe kat. misijonov v Francoski Togo (Zapadna Afrika), toda kmalu je nastal proti njim besen odpor od strani poganskih čarovnikov, ki so se bali, da bi utegnila misijonarja škodovati njihovemu vplivu. Naščuvali so poglavarja rodu Atak-pame, ki je obsodil oba misijonarja na smrt. Nato so opustošili misijonsko postajo ter odnesli med drugim tudi kelih, ki so ga rabili potem pri svojih poganskih obredih. Letos je potomec atakpamskih poglavarjev Bernard Atakpa postal duhovnik ter daroval svojo prvo daritev. Te prvi; sv. maše se je udeležilo veliko domačinov, ki so darovali ob tej priliki novomašniku lep kelih z namenom, da zadostijo vsaj nekoliko za bogoskrunstvo in krivico, izvršeno od njihovih očetov pred 65 leti. Kitajska izganja kat. misijonarje Iz Tokja poročajo, da je bilo v prvih mesecih tekočega leta izgnano iz Kitajske nič manj kot 200 kat. misijonarjev. Samo na dan 12. aprila je prišlo v angleški Hong Kong 29 misijonarjev duhovnikov. Zelo pogostoma se zgodi, da dobijo izgnanci le nekaj ur na razpolago, da se pripravijo za odhod. Mnogi izmed njih so radi slabega ravnanja s strani komunistov telesno in živčno izčrpani. Sovražnosti na-pram katoliški Cerkvi so od konca preteklega leta vedno hujše in čeravno ne teče še kri, je preganjanje skrajno nečloveško, ker stremijo kitajski komunisti z vsemi .silami za tem. da bi katoliško Cerekev na Kitajskem popolnoma uničili. Kongres ameriških učiteljev V Clevelandu se je vršil nedavno od tega 48. kongres kat. učiteljev. Kongresa, ki je trajal štiri dni in na katerem so razpravljali o človeških pravicah in vzgoji, se je udeležilo poleg obeh škofov iz Clevelanda in Buffala okoli 9.000 učiteljev in cela vrsta odličnih poznavalcev verskih, socialnih in šolskih problemov. Vsi predavatelji so poudarili potrebo, da je treba v moderni šoli vse bolj upoštevati moralna in socialna načela krščanske vere. Generalni prokurator J. Howard McGrath je v za- ključnem govoru izrekel tudi sledeče besede: »Če ne pride do tega, da bo pri sestavljanju načrta za mir imela besedo tudi vera, ne bo mogoče zagotoviti pravega miru.« Katoliško učiteljstvo v Belgijskem Kongu V Belgijskem Kongu obiskuje nekako milijon krščanskih in poganskih otrok katoliške misijonske šole in več kot 20.000 učiteljev skrbi za njihovo krščansko vzgojo. Ti učitelji so prejeli začetkoma le bolj površno izobrazbo, toda že leta 1917. je bilo ustanovljeno prvo učiteljišče, kateremu sta se pridružili pozneje še dve drugi, kjer dobivajo učiteljski kandidati dobro in temeljito vzgojo. Ti domači, od misijonarjev vzgojeni učitelji zaslužijo našo polno pohvalo. Ako-ravno do nedavna le slabo plačani in ako-ravno bi bili lahko prestopili v druge, vse bolje plačane poklice, so vstrajali kot pri-prosti učitelji na svojem mestu. Odločili so se raje za pomanjkanje kot za blagostanje, samo da bi mogli podpirati misijonarje pri vzgoji svojih črnih bratov. Le malo jih je bilo, ki so se pustili premagati od želje po večjih dohodkih in ki so prevzeli druge in bolje plačane službe. Toda kdo bi jim to zameril? Od 1918. leta dalje pa so misijonarji vslcd vladne podpore v stanu dajati učiteljem primerno plačo, zato so pa taki izstopi iz učiteljske službe vse bolj redki postali. Tudi ne smemo zamolčati krščanskega duha teh črnih domačih učiteljev, saj se je 27 diplomiranih učiteljev oklenilo redovniškega življenja, tako da delujejo sedaj kot domači misijonski bratje. Velika večina ostalih pa si je ustanovilo lepe krščanske družine, ki imajo po 4 do sedem in tudi več otrok. In ravno te družine so bile, ki so dale katoliškim misijonom v Kongu mnogo domačih duhovnikov. 700-letnica v Slovenjgradcu V Slovenjgradcu so preteklo nedeljo 29. aprila praznovali 700-letnico posvetitve mestne župnijske cerkve. Cerkev je posvečena sv. Elizabeti, tretjerednici sv. Frančiška. Posvetil jo je dne 30. aprila 1231 sam oglejski patriarh Bertold, stric svete zavetnice. Cerkev, zidana v baročnem slogu, je velika 31X12 m in je gotovo ena izmed najlepših štajerskih cerkva. Pred nekaj leti je bila prenovljena in obogatena z umetniškim križevim potom, z novimi orglami, z novim krstnim kamnom in stene so obložili s hrastovino. Vlada sama je na svoje stroške obnovila nekaj krasnih slik, stare mojstrovine, ki so sedaj nameščene v cerkvi. Verniki, ki ljubijo svojo cerkev in jo bolj ko kdaj poprej vneto obiskujejo, so se na praznik pripravili s tridnevnico. Na slavnostni dan zjutraj ob 6h je daroval sv. mašo s skupnim obhajilom ljubljanski škof, patron in naslednik oglejskega patriarha. Ob 8h je bil slovesen vhod v cerkev, nato pridiga škofa ljubljanskega in pontifikalna maša mariborskega škofa z asistenco dekanijske duhovščine, fokrat so tudi prvič zapeli slavospev sv. Elizabeti, katerega besedilo je sestavil g. župnik Soklič, skladbo pa Matija Tomc. Mesto samo je ob tej priložnosti darovalo cerkvi dragocen kelih s slonokoščeno podobo sv. Elizabete, ' načrt inž. Pengova. Sv. oče je slovenjgraškim meščanom in vsej župniji poslal za ta velik dan stoj apostolski blagoslov s popolnim odpust- kom, sv. Penitenciarija je pa dovolila vsem, ki ta dan obiščejo mestno župnijsko cerkev, popolen odpustek. Razen tega je cerkev dobila privilegij porcijunkulskega odpustka, treh privilegiranih oltarjev in druge duhovne darove. Vse priprave je vodil tamkajšnji dobri gospod župnik Jakob Soklič, duhovni svetnik, Blejčan. ki se ga vsaj starejši verniki v Hrušici pri Podgradu, kjer je deloval od leta 1918-1922, v Skednju (Trst, 1922-1924) in v Klancu v Istri (1924-1928) še gotovo spominjajo. Ta delavni pastir je bil leta 1928 kot antifašist izgnan iz Klanca in je zatem deloval v Sv. Vidu pri Ptuju do leta 1933, ko je zasedel mesto mestnega župnika v Slovenjgradcu. Za časa nemške okupacije je preživel štiri težka leta v pregnanstvu. Zdaj poleg župnijskih opravil, bolnišnice, šole itd. opravlja tudi dekanijske posle, a dekan je ostal msgr. Fr. Ks. Meško, »sin zemlje, a z dušo nebeško«. Gospod Soklič je znan kot prepričan Slovenec, odličen pridigar, ljubitelj umetnosti, prijatelj otrok in ubogih, pisatelj in pesnik, zlasti pa kot mecen študentov, saj jih je dolgo vrsto od prve gimnazije do oltarja ali do diplome na svojih duhovniških postojankah dobesedno oblačil in obuval. Primorski Slovenci, ki jih je tako nesebično ljubil in njihove pravice neustrašeno branil, bodo vest o veselju njegove župnije gotovo z radostnim srcem sprejeli. P. Vi pili j Alt, adv. St'. Rote Nadmojster — (Družabna Pravda 1930.) „capatazo“ Spoznal sem pa tudi, da je res, kar je takrat rekel, namreč, da je »Franc«. Nihče v tovarni, od samega gospodarja do peo-nov (vajencev), ga ne kliče drugače. Brez besede gre k vsakemu, ki ga prosi. Najprej mu da prijazno besedo, nato pregleda zadevo. zaradi katere je bil klican. >c več. Zgodi se, da nevajene roke včasih kako delo izkvarijo in to ni. kol bi moralo biti. Franc tedaj ukaže skaženo železo ali jeklo prenesti med odgovarjajočo staro »aro, »grešniku« pa največkrat on »krije hrbet«. Ako med takim delom pride inženir ali gospodar, jih Franc zamoti, dokler stvar ni spet toliko v redu, da jo lahko tudi onadva vidita. Predvsem razumljivo je to. da je Franc med ljudmi priljubljen; v treh letih čez njega še nisem shsal zabavljati. pač pa dosti hvale. Delavci čutimo ' njem očetovo dušo in ga radi ubogamo. On je edini izmed višjega osobja v tovarni. ki sme brez. večje zamere reči tudi trdo besedo, ki pomaga, kjer je potrebno. Trda beseda iz njegovih ust je pn redka, pretehtana in vedno otipljivo dobrohotna. Zato delo pod njegovim vodstvom h po napreduje; zadovoljen je gospodar, zac voljni delavci, videti je, da je zadovoljen tudi on sam, saj dobrovoljen smehljaj z njegovega obraza skoro nikoli ne zgrne. »K ozdravljenju sodobne družbe lahko vsakdo pomaga,« je že ponovno napisala »Družabna Pravda«. Prav v tej smeri je izrednega pomena in važnosti, kakšno je vodilno osebje po tovarnah, predvsem, kakšni so nadmojstri, »capatazi«, saj je prav od njih v veliki meri odvisno, kakšno je razmerje med gospodarjem in delavci. KOLEKTIVNE POGODBE V ARGENTINI Doba veljavnosti kolektivnih pogodb se je v zadnjih dveh letih zelo raztegnila. Skoraj vse v tem času sklenjene pogodbe veljajo za dve leti brez možnosti vmesnih mezdnih gibanj. Tako dolga doba veljavnosti kolektivnih pogodb in z njimi določenih plač ima to dobro strun, da utrjuje stalnost v gospodarstvu in je zn urejene valutne razmere zelo priporočljiva. V času žrtve v ta namen cesto pretežke. V juliju 1. 1. je bila podpisana in je takoj stopila v veljavo (z vzvratno močjo) nova kolektivna pogodba za tekstilne delavce, prav tako tudi za pletilno industrijo- Pogodba za tekstilno stroko je bila sklenjena s posredovanjem ministrstva za delo in prinaša nekaterim skupinam znatne izboljšave. — Nove pogodbe so bili deležni tudi naslednji poklici: delavci grafične stroke, potniki zdravniške propagande, delavci v skladiščih in garderobah, razdeljevalci petroleja, sejmarsko osobje in osob-je, zaposleno pri prireditvah razstav. Pristojni činitelji zatrjujejo, da je na dobri poti tudi dokončana sklenitev kolektivne pogodbe za pekovsko osobje. Tako se delavsko razmerje postopoma utrjuje v deželah svobodnega sveta na podlagi svobodnega pristanka delavcev in njih delodajalcev. V deželah totalitarnega kolektivizma imajo pa delavci edino »svobodo« ukloniti se naredbam vsemogočnih državnih oblastnikov. (Konec) Anatole Goldlterg: SOVJETSKI RADIO IN NJEGOVE NALOGE »Radio je netiskan časopisa (Lenin) Sovjetska enciklopedija označuje radio kot »mogočno sredstvo za politično izobrazbo in splošni kulturni napredek ljudskih množic«. Lenin pa je v zgodnjih 20 letih — preden je radio sploh stopil v službo človeštva samo dejal, da je radio netiskan časopis in da je nekaj velikega. Leninove besede so manj nerodne kot izjave uradnih predstavnikov one države, ki jo je ustanovil on. Toda njihovi pogledi na to stvar so bili dejansko isti. Da Sovjetska Enciklopedija postavlja na prvo mesto politično vzgojo in šele potem kulturni napredek, ni le slučaj. S psihološke strani pa je vsaj to zanimivo, da Lenin v svoji kratki oznaki o nalogah radia ni omenil vseh drugih možnosti radijskih oddaj, kot je na primer prenašanje glasbe, dramskih del in drugih vrst resnejše ali lahkotnejše zabave. Načrtnim gospodarstvenikom, voditeljem in predstavnikom Sovjetske zveze je radio najprej in predvsem idealno sredstvo za propagiranje njihove ideologije, za od-dajanje njihovih navodil, za poučevanje njihovega nauka in za splošno obdelavo ljudstva, da bo kar najbolj koristilo njihovi politiki. Da bi izpolnili vse te naloge so Sovjeti ustanovili zelo učinkovito in obsežno organizacijo. Moskovska radiooddajna postaja Moskovska radijska postaja je opremljena z množico zelo močnih oddajnikov — najmočnejših oddajnikov na svetu, pravi »Sovjetska Enciklopedija«. Moskovski radio oddaja v ruščini ponoči in podnevi za prebivalstvo, ki biva na obsežnem področju od severnih predelov do Krimskega polotoka, pa od novih sovjetskih meja na Zahodu do Vladivostoka ob tihomorski obali. Večino teh oddaj prenašajo vsak dan tudi več sto zelo močnih relejnih pokrajinskih postaj, ki so nameščene po vseh večjih ruskih mestih. Te postaje izpopolnjujejo prenose moskovskega radia še z lastnim programom, ki ga oddajajo v 70 jezikih, kolikor jih je Pač v rabi v Sovjetski zvezi. Čez 10.000 manjših oddajnih postaj po majhnih mestih in vaseh pa prenaša programe iz Moskve in bližnjih pokrajinskih oddajnikov. Večina ljudi pa vseh teh oddaj ne posluša pri običajnih radijskih sprejemnikih, temveč pri velikih zvočnikih, kjer ni mogoče poljubno izbirati radijskih postaj. Ti zvočniki so povezani z žico s krajevnim oddajnikom in tako je prepuščeno krajevnim oblastem, da one odločajo, kaj naj ljudje poslušajo. Kakršen program oddaja domači oddajnik, takega mora poslušati vse prebivalstvo. Na ta način sovjetska država ne nadzira samo radijskih oddaj temveč tudi večino poslušalcev. Naloga zvočnikov v Sovjetiji Zvočniki so sploh osnova za vse poslušalce radia v Sovjetski zvezi. Ro uradnih podatkih je v državi med vsemi aparati za poslušanje 80-’/o zvočnikov. Leta 1917 so imeli Rusi 7.000.000 zvočnikov in samo 1,000.000 sprejemnih aparatov. Radijski aparati so sicer v prodaji, celo kratkovalovni, toda cena je tako visoka, da skoraj presega enomesečno plačo najbolje plačanega strokovnega delavca ali uradnika, medtem ko so zvočniki zelo poceni. Zato pa imamo obširne dokaze, da oni, ki si morejo kupiti lasten aparat, skušajo v polni meri izrabiti izbiro postaj, ki jim jo nudi sprejemnik. Član sovjetskega zastopstva, ki je leta 1947 obiskalo London, je dejal, da vsakdo, ki ima kratko-valovni radio posluša ruske oddaje britanske radijske družbe B.B.C. To je bilo verjetno pretirano rečeno: morda je to dejal le iz vljudnosti, vendar pa imamo druge dokaze, koliko ljudi posluša oddaje Britanske radijske družbe B.B.C. in Glas Amerike. In to je bil očitno eden izmed vzrokov, da so sovjetske oblasti začele motiti te oddaje. Zanimivo je, da je leta 1918 Sovjetska Enciklopedija upala napovedati, da se bo sorazmerje med radijskimi sprejemniki in zvočniki spremenilo v korist prvim. Četudi so Sovjeti pred dvema letoma resnično mislili tako, je kaj težko verjetno, da so to svoje prepričanje ohranili do danes. S stališča Sovjetske vlade je zvočnik, na katerem ni možno poslušati poljubne oddaje, mnogo varnejši. Najslabše, kar more poslušalec storiti pri zvočniku, je to, da ga zapre. Toda poslušalci, ki so morali plačati tudi za zvočnik, ga nič kaj radi ne zapirajo za dolgo časa. Ponovno ga odprejo in poslušajo pač to, kar prihaja iz njega. Kaj lahko slišijo? Kakšne oddaje morejo slišati v zvezi z moskovskim oddajnikom v svojem prostem času? Kaj sliši narod po zvočniku Večkrat na dan lahko slišijo poročila, ki vsebujejo več novic iz Sovjetske zveze kot pa poročil iz tujine. Večina iz med njih niti niso novice v zahodnem smislu besede. Mnogo novic, ki jih prenašajo po radiu, imajo svoj določen propagandni cilj. To so novice o tem, koliko so posamezni delavci ali skupine delavcev prekoračili delovne norme v vsakem področju proizvodnje. Nadalje so poročila o uspehih množične izdelave, ki jih podajajo na tak način, da bi prepričali poslušalce o naraščajoči gospodarski moči sovjetske države. Tu sem pa spadajo tudi poročila iz tujine, ki so tako prikrojena, da odgovarjajo trenutni liniji sovjetske zunanje politične propagande. Prave novice, poleg onih. ki so popolnoma kulturnega značaja, pa so zelo redke. V običajnih dnevnih poročilih nikdar ne omenjajo neuspehov v izdelavi. Tiste pa, ki jih omenijo, obdelajo vedno v posebnih oddajah ali govorih, kjer so vedno povezane s primerno razlago. Če je neuspeh velikega obsega, tedaj morda o njem poročajo v posebni uradni izjavi. Te pa prenašajo običajno le tiste pokrajinske oddajne postaje, ki so na prizadetem področju. (Nadaljevanje) GOSPODARSTVO Pozor na koloradskega hrošča ali krompirjevca Iz Vipolž v Brdih (na jugoslovanski strani) je prišlo sporočilo, da so tam prvega opazili že 21. aprila. Od tedaj jih je že gotovo precej prilezlo iz zemlje in najbrže že tudi začelo odlagati jajčka na komaj izišli krompir. Ker je krompir še malo razvit — saj so ga nekateri vsadili komaj v zadnjih dneh — bi mu hrošči oziroma ličinke napravile večjo škodo, kot če bi že bil mdčno razvit. Zato pa je nujno potrebno, da večkrat pazljivo pregledate njive's krompirjem: če hrošča najdete, uničite ga in o najdbi takoj obvestite županstvo kakor tudi kmetijsko nadzorstvo, kjer dobite zastonj apneni arzenat za škropljenje proti koloradskemu hrošču. Četudi najdete na njivi samo enega hrošča, kljub temu morate njivo poškropiti, ker so lahko ostala jajčka, prikrita vašemu očesu, iz kgterih se potem razvijejo požrešne ličinke. Pri škropljenju pa opozarjamo še na to. Verjetno bo letos škodila krompirju strupena rosa ali peronospora; vreme je že za to prikladno. Zato bi bilo dobro, če bi istočasno s škropljenjem proti koloradskemu hrošču škropili tudi proti peronospori in obratno. Najprej napravite škropivo kot za trte, to je brozgo iz modre galice in apna (največ l°/o) in v 100 litrov te brozge primešajte še */2 kg apnenega arzenala. Pri škropljenju pa je paziti, da se poškropi kolikor mogoče obe strani krompirjevega lista, zgornjo in še bolj spodnjo, ker na to odlaga samica svoja jajčka. ČRVIVOST ALI PIŠKAVOST JAROLK IN HRUŠK povzroča črv oziroma ličinka jabolčnega tončiča ali zavijača (eydia pomonella). la škodljivec prezimi v obliki gosenice zapreden pod štrlečo skorjo na deblu, med mahom in lišajem in v vseh mogočih skrivališčih, večkrat tudi v prostorih, kjer smo sadje hranili. V zgodnji spomladi se potem gosenica zabubi (kot sviloprejka v svilod) in sredi maja se pojavijo prvi metulji, ki so majhni in sivkaste barve. Ne pojavijo pa se vsi metulji hkratu temveč v precej dolgem razdobju, ki gre od srede maja pa do začetku julija. Takrat 20. maja, nadaljnja pa vsakih 15 dni do konca avgusta. Saino eno škropljenje prav malo zaleže. Važna pa so predvsem prva škropljenja, da z njimi uničimo prvi rod. Pomniti pa je treha, da je zavijač me-tuI j in da pri svojem poletu ne pozna posestnih meja. Zato pa ne smeš misliti, da ne ho drugo leto škodljivca, četudi si ga letos na svojem uničil. Iz tega je razvidno, kako potrebna hi bila sadjarska društva, ki hi organizirala istočasno poškropitev vseh sadnih dreves v okolišu. MLEČNA KRIZA V mnogih italijanskih provincah se živinorejci pritožujejo nad nizko ceno. ki jo ima mleko. Posebno so prizadeti tisti živinorejci, ki redno oddajajo mleko sirarnam. Sir je bil namreč takoj po vojni zelo drag in se ga je tudi za visok denar z lahkoto prodalo v inozemstvo. Takoj po vojni je bilo pač tako: Vojna vihra in razne okupacijske čete so živinorejo zelo zredčile in to več ali manj v vseh evropskih državah. Takoj po vojni je začela obnova živinoreje, kar je bilo še posebej mogoče vsled ameriške pomoči potoni UNRRA, pozneje pa v okviru Mar-schallovega plana. V zapadnoevropskih dr- žavah je danes vzpostavljeno in marsikje tudi prekoračeno predvojno številčno stanje živinoreje. S tem pa se je povsod dvignila tudi proizvodnja mleka in v zvezi s tem tudi proizvodnja masla in sira. Zato je pa danes zelo otežkočen izvoz iz vseh držav, ki imajo visoke odviške. Kje je izhod? Niti daleč ne hi mogli v Italiji govoriti o mlečni krizi, če hi italijanski narod užival toliko mleka, kot ga uživajo prebivalci Srednje in Severne Evrope. Mleko bi celo zmanjkalo in namesto izvažati hi Italija morala sir uvažati. Mleko pa je danes prav gotovo najcenejša hrana, poleg tega pa tudi najbolj zdrava. Vsakemu prija in vsakdo se lahko privadi na redno uživanje mleka. Zakaj to pišemo? V marsikateri slovenski hiši mleko primanjkuje, tudi na kmetih, marsikatera hiša ga pa prodaja. A prodajajo ga tudi mnogi, ki ga nimajo duma ravno preveč in ga hi družina z lahkoto in koristno uporabila. Pravijo pa. da dobijo kakšen denar. Ti ne vedo, da s prodajo mleka kličejo zdravnika in zdravila v hišo, kar stane mnogo več, kot pa zaslužek pri mleku. Zgodi se celo. da prodajo mleko, otroci pa pijejo doma zjutraj črno kavo. Je li to pametno? Mlečno krizo si dela italijansko ljudstvo samo, in tudi marsikatera slovenska hiša. se pa pojavi tudi že drugi zarod, ki izvira od onih samic, ki so začele polagati jajčka že maja meseca. Oplojena samica leta ponoči in odlaga svoja jajčeca na kot lešnik debele plodove, nekoliko pa tudi na liste in poganjke. V srednjem znese vsaka samica okoli 50 jajčec, a tudi do 80. V tednu dni se izleže iz jajčeca črviček, ličinka ali goseničica, ki se zavrta v plod in napravi rov vse do srede, do peščišča. Če je plod droban, zleze ličinka iz enega ploda v drugega in lahko tudi v tretjega. Gosenčica doraste v 3 do 4 tednih v gosenico in tedaj zapusti plod. si poišče primerno zatočišče in tam se zabudi. Največkrat najde primerno zatočišče pod staro skorjo. ( Že iz tega sledi, kako važno je odstranjevati staro skorjo v času zimskega čiščenja sadnega drevja!) Iz hube se razvije metuljček in samica začne zopet odlagati jajčeca. To se zgodi večkrat že koncem julija ali v začetku avgusta. Samica odlaga jajčeca že na debelejše plode. Iz jajčec izlezejo goseničice, te se zarijejo v plodove, katere jeseni zapustijo odraščene in se zapredejo v zatočišča, kjer potem prezimijo. BORBA PROTI ZAVIJAČU ALI TON-ČIČU C.e poznamo življenjski potek škodljivca, potem mu že lahko pridemo do živega. Proti temu škodljivcu se borimo z arze-nati, predvsem z svinčenim, a enako dober je tudi aluminijev. Za pripravo 100 litrov škropiva porabimo 350 do 400 gramov arzenala. Navadno pa ne škropimo samo z arzenatom, temveč istočasno tudi z modro galico, s katero uničimo tudi glivične bolezni. Najprej pripravimo mešanico modre galice (in seveda apna) in v to mešanico primešamo še arzenat. — V trgovini pa je tudi bakreni arzenat (cu-prarsen), katerega raztopimo po 1 kg v 100 litrih vode in ta mešanica nadomesti modro galico in arzenat. S škropljenjem moramo pokriti vse plodove s tanko navlako arzenata, ki naj zastrupi gosenčico, čim bi hotela pregrizti lupino. Zato pa mora biti škropljenje temeljito, škropivo pa nanesemo v obliki oblaka in ne v curkih. Škropiti pa moramo večkrat, kar pač zavisi od zavijajočega življenjskega poteka. Prvo škropljenje mora biti izvedeno okoli Prefekturi y Gorici in županstvu števerjanske občine Podpisano vodstvo »Kmečko - delavske zveze« v Števerjanu v imenu svojih članov odločno protestira proti temu, da so bile občinske volitve razpisane z enojezičnim razglasom in da se je pri tem prezrl naš slovenski jezik, ki je jezik velikanske večine Občinarjev. Neslovencev je v naši občini zelo malo. To je tudi v očitnem nasprotju s členom 6 ustave italijanske republike, ki jamči narodnim manjšinam varstvo in vse narodne pravice. Po več kot četrtstoletnem premoru zopet svobodno volimo svojo demokratično občinsko upravo. Zato se nam zdi tembolj čudno, da se v času cvetoče demokracije tako važno dejanje naznani prizadetemu prebivalstvu, katerega edinega se tiče, v enem samem jeziku in da se pri tem prezira naš jezik. Zato še enkrat odločno ugovarjamo in želimo, da se se za te volitve izdajo tudi slovenski uradni plakati. Števerjan, 2. maja 1951. Predsednik Podpredsednik Tajnik Ciglič Ivan 1. r. Terčič Alojzij 1. r. Terpin Franc 1. r. Šmarnice »Kraljica duhovnih vaj“ Preč. msgr. dr. Ivan Tul, profesor goriške-ga bogoslovja in priznani primorski šmar-ničar, je pravkar izdal v Gorici nove šmarnice: »Kraljica duhovnih vaj in svetega misijona«. Naslov sam nam pove. da si je zastavil šmarničar za nalogo prispevati v tem svetem letu k duhovni obnovi ter verskemu prerodu našega ljudstva. Šmarnice so izšle v obliki ličnega molitvenika. Za svetoletno molitvijo sv. očeta Pija XII. sledi kratek molitvenik in nato, v drugem delu, šmarnična berila z zgledi. Na koncu je še izbor misijonskih in drugih pesmi. V dodatku objavlja pisatelj številne vire za šmarnične zglede in oh sklepu nam prikazuje svoje zares bogato slovstveno udejstvovanje na področju šmarnic in pesnikovanja. kar pa je večinoma Še neobjavljeno. V šmarnicah, ki so pisane v značilnem pisateljevem slogu, ki je preprost in obenem toplo prisrčen, se kaže njegova globoka bogoslovska izobrazba in še bolj duhovniško očetovsko srce, ki hoče dvigati, plemeniti, vse obnoviti v Kristusu. In to srčno bogastvo ter iz njega izvirajoče duhovno maziljenje nas tako prevzame, da kar izginejo nekatere neljube slovnične napake, zlasti v ločilih, ki so se vrinile. Šmarnice toplo priporočamo ne samo duhovnikom, ampak tudi tistim vernim dušam, ki si želijo tečne duhovne hrane in napredka na poti krščanske popolnosti. ŠIRITE NA Na Vrhu Martin Krpan je bil doma z Vrha pri Sv. Trojici. Ali Vrh imamo tudi na Goriškem. Pravijo mu Vrh sv. Mihaela. In na Martina Krpana sem mislil, ko sem na Vnebohod šel na Vrh, kjer je bila na- povedana ljudska igra »Na Visokem«. Zanimalo me je, kaj nam bodo Vrhovci ponudili. Bodo mar dokazali še enkrat, da Krpani živijo na Vrhu in ne drugod? Dan je bil lep v številu deževnih dni, ki nam jih je prinesel mesec maj; le naše gore so zakrivali črni oblaki, ki so pričali, da se vreme ni ustalilo. Kljub te-mu je prišlo na Vrh veliko ljudi, posebno iz bližnjih kraških vasi, Dola, Jamelj, Doberdoba. Goričanov nas j c bilo manj. Odlikovali so se Števerjanci, ki so prišli s skoro celotnim zborom. Oder na primerno izbranem prostoru je pričal, da ho prireditev zanimiva. Nismo se motili. Nastop domačega pevskega zbora z nekaterimi narodnimi, nato petje gostov iz Števerjana in Jamelj, ki so izvajali poleg narodnih tudi nekatere umetne, nas je navdušil, da smo že nestrpno čakali na igro. Tudi tu nismo ostali razočarani. Glavna vloga kmeta — bogatina Korenčana je bila v rokah igralca, ki je pokazal več kot navadno nadarjenost. Vživel se je v svojo vlogo, da je gledalec čutil z njim težke notranje boje in očitanje vesti. Tudi stara Meta je dobro pogodila svoj del, tako da sta ti dve izborno podani vlogi zabrisali nekatere manj izbrušene like, ki se jim je poznalo, da prvič nastopajo. Vendar je igra dobro učinkovala, zlasti še zaradi lepih narodnih noš, moških in ženskih, ki so bile brezhibne. Tudi šaljiva pošta med odmori je pomagala krajšati čas in dati pravo razpoloženje občinstvu, ki je bilo gotovo skupaj z mano hvaležno Vrhovcem za tako lep užitek pod milim nebom v majskem popoldnevu. Vemo, da je prireditev stala silnih žrtev režiserko in igralce in vse vaščane, saj so pri njej skoro vsi sodelovali, zato pa lahko gledajo danes z zadoščenjem na lepi uspeh, ki so ga imeli. Želimo le, da bi ne ostalo pri dosedanjem, temveč da bi na položenih temeljili zrast 1.» prvo katoliško prosvetno društvo v našem podeželju. Vrhovci, pokažite, da Martini Krpani rastejo na Vrhu. Goričan Sadovi vojne: pokopališče pri Fusanu Dr. ALOJZIJ REMEC: j£ETA Črna smrt, ki je tako kruto in divje morila okrog in puščala strasne sledi na obrazih svojih žrtev, je prišla tukaj kakor angel, ki dahne poljub miru in večnost na njeno čelo. Kako pokojno in jasno je bilo obličje mrtve Katarine de \ acnneis. »So mrtva — h*pa in blaga...« je zašepetal Ludovik in odmaknil svoje oči od nje. Sklonil se je na pokleknik pred Zvcli-