GLASNIK DELOVNE SKUPNOSTI INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ^ LJUBLJANA llllllt 1. sept. 1967 Št. 3 Leto I Diillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliil SO POLLETNI REZULTATI UTEMELJEN RAZLOG ZA OPTIMIZEM? Ugodna dinamika - spočfenda za vse Začasni letni plan proizvodnje za letošnje leto so samoupravni organi obratov in podjetja sprejeli konec preteklega leta in je znašal po vrednosti 132,700.000 N-din. dede na razpoložljive zmogljivosti obratov in plan strokov, predložen obratnim delavskim svetom v razpravo in odobritev, pa so samoupravni organi na predlog strokovne službe ta začasni plan bruto realizacije kasneje popravili na znesek 134.150.000 N-din. Postavljene planske naloge je podjetje kot celota do konca prvega polletja izpolnilo v znesku 71,296.379 N-din, kar predstavlja 53,15 °/o planske vrednosti za celo tekoče leto. Posamezni obrati so planirane letne obveznosti izpol-Pili v sledečih odstotkih: °lo — CKV Ljubljana 49,06 — CKV Koper 51,32 — CKV Maribor s proj. birojem 59,89 — Elektromontaža 55,04 — TEN 51,18 — Trata 53,88 — Proj. biro Ljublj. 45,77 — Avtopark 50,18 — Razvojni sektor 63,16 — Delo v inozemstvu 52,80 Ta pregled je pokazal, da so vsi obrati planirane ob- Z ZADNJE SEJE CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA IZOSTAJANJE Z DELA BO SE DRAŽJE Poskusni 42-urni tednik podaljšan do konca leta — Omejitev nadurnega dela v proizvodnji — Sprememba razmerja med osebnim dohodki in skladi — Okvirni program za proslavo^O-letnice podjetja Člani naših centralnih samoupravnih organov so se Po času dopustov spet prvič sestali v preteklem tednu, ln sicer upravni odbor v l^lek, centralni delavski Svet pa v soboto, ko je pod Vodstvom predsednika Dominika Brajerja razpravljal Predvsem o uspehih poslo-vanja podjetja v prvem Polletju ter v zvezi s tem sPrejel nekatere pomembne sklepe. , Ko je CDS analiziral pol-mtno poslovanje podjetja daljši članek o tem s številčnimi pokazatelji ob- la vi jamo prav tako v tej smvilki Glasnika, na prvi strani .— je ugotovil, da so v tem času vsi obrati izpol-mii svoje planske naloge °z- jih celo presegli, in sicer tako glede dejansko dosežene realizacije t.j. oprav-h en ih storitev, kakor tudi Slede obsega sklenjenih po-Tjodb za prevzeta dela; gle-^e na to lahko utemeljeno Pričakujemo, da bo preše; 'Zen tudi letni plan realizacije. ,V zvezi z opisanimi ugod-Pjmi rezultati je CDS sklc-da se poskusna doba za pokončno uvedbo 42-urnega delovnega tedna podaljša do konca tekočega leta. V zad-bJem četrtletju bodo dela , °ste sobote razporejene ‘akole: * v oktobru: 7., 14. in 21. * * * * * v novembru: 4., 11. in 18. * v decembru: 9., 16. in 30. Ker smo v prejšnjih letih plačevali za opravičene im neopravičene izostanke z dela samo minimalne prispevke za socialno zava.ro- (Nadalj. na 11. strani) veznosti zadovoljivo izvršili in je ta ugotovitev še bolj upravičena, če upoštevamo, da dinamika izvrševanja plana bruto realizacije računa za prvo polletje le s 46,45 %-no izvršitvijo letnega plana. Tabela 1, ki jo objavljamo na naslednji strani, pove. da je podjetje kot celota izpolnilo svoje polletne obveznosti nasproti planiranim z indeksom 114,41, in pokaže, kakšne uspehe so pri tem zabeležili posamezni obrati Polletne planske naloge so torej ne le dosegli. ampak tudi presegli vsi obrati, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo tudi letni plan zadovoljivo izpolnjen. NAPREDEK SERIJSKE PROIZVODNJE Doseženi reztiltati poslovanja podjetja v letošnjem prvem polletju so v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta boljši za 23.19 °/o. Takoj pa je treba pripomniti, da je takšno povečanje nastalo predvsem zaradi 9,80 %-nega povečanja števila zaposlenih delavcev v zvezi s priključitvijo livarne v Ivančni gorici v avgustu preteklega leta. Udeležbo posameznih dejavnosti podjetja pri doseženi bruto realizaciji nam. v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, pokaže tabela 2. Podatki izkazujejo občutno povečanje udeležbe proizvodne dejavnosti: tudi na ta premik je vplivala predvsem priključitev Livarne v Ivančni gorici in v manjši meri povečanje serijske proizvodnje na Trati in v TEN. Zelo važen podatek za perspektive podjetja vidimo v tem. da so se letos v montažni dejavnosti —'V primerjavi s prvim ilJet-jem lanskega leta — povečala samo dela na instalacijah centralne kurjave (za 19,82 %) in elektroinstalaci-jah (za 26,00 °/o), medtem ko se je obseg del na vodovodnih instalacijah in na kli-ma-napravah zmanjšal (za 9,34 oziroma 28.32 %). Ker smo že lani zabeležili padec obsega del na vodovodnih instalacijah, je treba to nuj-(Nadalj. na 2. strani) aMMIIIMIllMinillMMtimMIflM 1 Ure dopusta sc iztekajo. Marsikdo pa bo še ujel toplo poletno sonce v enem naših počitniških središč — Eicsi, od koder je naš posnetek N8B ............................................................milili.........llllllllllllllllllllllllllllllllllll1IIIIIIIIIIIMIIIIllllllllllllllllllllll[llllllll[lllllllllllllMlllllimilllllllll»M S® polletni rezultati utemeljen razlog za optimizem ? Nadaljevanje š 1. strani no upoštevan pri bodoči vzgoji kadrov za montažno de.iavnost. Na področju 'nvoizvodne delavnosti se ie serijska proizvodnja povečala za 41,47 °/o. individualna na za 57,11 %: povečanje serijske proizvodnje pomeni za proizvodne obrate vsekakor težko pričakovan in pomemben napredek, ki ga ie treba v prihodnje še razširiti na račun zniževanja proizvodnje individualnih izdelkov, saj bo podjetje na . tržišču lahko konkurenčno ^ samo s kvalitetnimi serijskimi izdelki. Znano je. da je plasiranje naših izdelkov in storitev na tujih tržiščih zelo težavno zaradi vedno večje mednarodne konkurence, zasičenosti trga z izdelki in zmanjšanja obsega investicij tudi v drugih državah. Kliub neugodnim pogojem na ie podjetju uspelo v letošnjem prvem polletju povečati izvoz za 1.452.665 N-din ali za 41.06 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. pri čemer ■ odpade od vrednosti celotnega izvoza za 6 mesecev 502.474 N-din na blagovni izvoz in 4,488.413 N-din na montažna dela v tujini. »NADURE« PADAJO PREPOČASI! Za doseženo bruto realizacijo v prvem polletju je imelo podjetje zaposlenih povprečno 1826 delavcev, ki so opravili skupno 1,813.213 efektivnih delovnih ur, kar predstavlja 48,24 %planira-neoa efektivnega delovnega časa za tekoče leto. in sicer po posameznih obratih v naslednjih razmerjih: % — CKV Ljubljana 47,65 — CKV Koper 51,92 — CKV Maribor 49,02 — Elektromontaža 45,92 — TEN 50,55 — Trata 4R -5 — Proj. biro Ljublj. — Avtopark 44,86 — Razv. sektor — Delo v inozemstvu 48,54 Iz podatkov o procentunini izvršitvi plana bruto realizacije in izvršitvi plana delovnih ur na sledi, da ie podjetje plan bruto realizacije glede na fiorabl jene efektivne delovne ure doseglo s 110,18 %. posamezni obrati pa takole: % — CKV Ljubljana 104,23 — CKV Koper 98,84 — CKV Maribor 122,17 — Elektromontaža 119,86 — TEN 101,25 — Trata 111,44 •— Proj. biro L ju bij. 93,69 — Avtopark 111,86 — Razvoj, sektor 143,74 — Delo v inozemstvu 108,78 Od porabljenega delovnega časa odpade na redni delovni čas 87,5 %, na »nadure« pa 12,5 "/o. Ob primerjanju teh podatkov s tistimi iz istega obdobja preteklega leta ugotovimo, da se je število »nadur« povečalo za 31,06 °/o. število ur, opravljenih v rednem delovnem času, pa za 5,17 r/o. Tudi na tem mestu ne moremo mimo že večkrat ponovljene ugotovitve, da bo treba število nadur v bodoče hitreje zniževati, še zlasti v zvezi z uvedbo 42-urnega delovnega tedna. Na drugi strani pa naj omenimo še en pozitiven pokazatelj v zvezi z delovnim časom: v prvih letošnjih šestih mesecih smo za redne, izredne in bolezenske dopuste ter praznike in podobno izgubili za 5,71 % manj delovnih ur kot v istem obdobju preteklega leta. Doseženo razmerje med proizvodnimi in režijskimi urami (72,16 : 27,84) v številu skupnih efektivnih delovnih ur pa se je popravilo v korist proizvodnih ur, in sicer za 5,21 %. OMEJIMO NEPOTREBNO VRAČANJE MATERIALA Z GRADBIŠČ Ko analiziramo dosežene poslovne uspehe, ne smemo pozabiti na primerjavo med planiranimi in' stvarnimi stroški poslovanja, ki ie pravzaprav med najbolj bistvenimi pokazatelji. Stvarni stroški za bruto realizacijo. doseženo v prvem polletju, so znašali 50,48 % stroškov, planiranih za vse leto. pri tem pa ie bil letni plan bruto realizacije, na katero se stroški nanašajo, izpolnjen s 53.15 %. kot smo ejavnosti lontažna dej. ’roizvodna dej. ’rojektiranje >elo v inozemstvu in ilag. izvoz 'revozi Skupaj« že omenili. Iz tega sledi, da so stvarni stroški za 2,67 odstotka nižji, kot pa bi jih lahko glede na plan pričakovali. Stroški za surovine in material izdelave so razen osebnih dohodkov po vrednosti najvažnejši element v strukturi stroškov: od tega je v veliki meri odvisen poslovni uspeh obratov in podjetja kot celote. Stvarni stroški materiala so znašali po podatkih prvega polletja 54,95 % planirane letne vrednosti, vsi ostali stroški skupaj z osebnimi dohodki pa 38,30% letnega plana, pri čemer pa še ni upoštevana dodatna delitev osebnih dohodkov po doseženem uspehu za prvo polletje. Ko govorimo o stroških, moramo pristaviti, da ie za dobro gospodarjenje pomembno tudi razmerje med vrednostjo z gradbišč vrnjenega materiala v skladišča (oziroma vrnjenih delovnih nalogov) in vrednostjo vgrajenega materiala. Vračanje materiala povzroča namreč precejšnje dodatne stroške, zlasti v montažni dejavnosti, kjer so količine vrnjenega materiala največje, velike pa so tudi razdalje med skladišči in gradbišči. Povečani stroški zaradi vračanja materiala nastajajo zaradi: — obresti na angažirana sredstva, — stroškov prevozov in manipuliranja z materialom, saj je treba skoraj vse delovne operacije ponoviti, — škod pri dodatni manipulaciji z materialom, in — dejstva, da nam nevgra-jcni material veže znatna sredstva, saj moramo računati, da tak material leži povprečno najmanj 50 dni na gradbišču. V letošnjem prvem" pol- TABSLA Z 01™“ Bruto realizacij« izvrši tv# Planirana za I. polletje 1967 Izvršena v I. polletju 1967 CKV Ljubij*n* lj.72S.COO 14.961.617 109,01 ^ CkV Ko[j«r P.385.000 • 2.719.736 114,04 CKV Maribor 7.765.000 10.360.674 133,09 El ektroeiontaža 13.050.000 15.961.392 122,31 Trat«. 10.290.000 ll.3i5.849 109,97 TEN 9-065.000 9.468*976 104,46 P^-oj. biro 1.125.000 » 1.144.234 101,71 iv topark 36U.000 401,412 111,50 hazvvjni sok tor 367-500 473.677 128,59 Delo v inozemstvu 4.165-000 4.468,412 107,76 Skupaj podjetje 6?.317.500 71.296.374 114.41 letju je znašala vrednost vrnjenega materiala 7,11 % vrednosti celotne porabe materiala, kar ie za 5,65 c/o več kot v preteklem letu, pri čemer so boljše rezultate dosegle montažne dejavnosti (za 2,32 %). slabše pa proizvodne in druge dejavnosti (za 56,43%). Pomanjkanje stalnih virov obratnih sredstev povzroča podjetju nepotrebne dodatne izdatke za sodne stroške in zamudne obresti. Zaloge materiala, polizdelkov, gotovih izdelkov, orodja in inventarja ter nedovršene proizvodnje, v katerih so vezana znatna obratna sredstva, Imajo zato velik vpliv na znižanje teh stroškov. Letos smo zabeležili povečanje povprečnih mesečnih zalog pri reprodukcijskem materialu, orodju in drobnem inventarju ter nedokončani proizvodnji. zmanjšanje pa pri polizdelkih in gotovih proizvodih Pri vseh obratih, razen CKV Ljubljana, se ie izkazalo povečanje povprečnih mesečnih zalog. Koeficient obračanja materiala pa se ie letos nekoliko izboljšal, zaradi česar Udeležba bruto realizacije I.poli.1966 66,56 24,37 i 2» 49 6,00 ... . . >. . <;fc ... 0,58 V- :v- 100,00 I. poli.1967 61,16 29,81 2,17 6,30 100,00 se je tudi zmanjšalo število dni. ko so bila obratna sredstva vezana, namreč od dobave materiala do njegove vgraditve in obračuna. Ta pozitivni rezultat letošnjega materialnega poslovanja pa kaže še izboljšati! s tem bo potreba po stalnih virih obratnih sredstev manjša, zmanjšali se bodo sodni stroški in zamudne obresti, vse to pa se bo finančno odrazilo v večjem dohodku in višjih osebnih dohodkih. PRIMERNA STIMULACIJA ZA DOBRE USPEHE Celotni dohodek podjetja po plačani realizaciji je bil v letošnjem prvem polletju za 23,01 % večji, kot v istem obdobju preteklega leta. Od tega so znašali poslovni stroški 64,9%. ostanek (35,1 odstotka) pa je dohodek, ki je za 18,32 % višji od ustreznega lanskega. Zato bo glede na opisane dobre finančne rezultate podjetja izplačalo delavcem za uspešno delo v prvem polletju V skladu s pravilnikom o delitvi dohodka dodatno še 1,575.248 N-din bruto osebnih dohodkov. Udeležba posameznih obratov na tern presežnem delu pa je seveda odvisna od doseže neg dohodka obrata in že izpla čanih osebnih dohodkov ' preteklih mesecih ter bo za to za vsak obrat drugačni Kljub temu. da lahko go vorimo o uspešnem pošlo vaniu podjetja v prven polletju, pa z doseženim rezultati ne smemo'bi ti po pol n orna zadovoljni, saj i položaj na tržišču vsak dal ostreiši in ie zato posvetil izkoriščanju nadaljnjih no trenjih rezerv in znižani' poslovnih stroškov še ve skrbi Pri tem na nikako ne bo šlo brez sodelovanj, vseh članov delovne skup nosti. saj bo sicer trud po sameznikov in vodilnih de lavcev podjetja ostal bve pravega uspeha. A. R. NOV DELOVNI USPEH TOVARNE ELEKTRONAPRAV Dokaz sposobnosti in enotnosti kolektiva 250 kW, teža peči 19 do 42 ton. Za izdelavo in montažo te peči smo vključno s poskusnim obratovanjem porabili 4000 ur. Predpostavljamo, da je ta čas možno zmanjšati za približno 18°/o, če izboljšamo pripravo in tehnologijo dela ter dvignemo storilnost. Tega podatka zato ne ocenjujemo preveč kritično, saj moramo upoštevati, da je ta peč naš prvenec in so bile težave pri njeni izdelavi zelo velike. Vendar, kot pravimo, Po preteku trimesečnega preizkusnega obratovanja PECI ZA NAPUŠČANJE STEKLA lahko govorimo o uspehu, ki je rezultat skupnih naporov in prizadevanj. Prepričan sem, da pri tem ne gre samo za osvojitev novega izdelka, temveč je ta uspeh dokaz organizacijske in strokovne moči enote, da je sposobna izdelati napravo, ki vsetransko ustreza zahtevam tehnologije v steklarstvu. Po tehnoloških predlogah in zahtevah naročnika — v *o«n primeru firme Cobelcomex iz Belgije smo v konstrukcijskem oddelku izdelali vso potrebno tehnično dokumentacijo t. j. projekt, ki vsebuje vso dokumentacijo za kovin-sko konstrukcijo, električno avtomatiko ter plinske in električne instalacije. Taka peč je potrebna vsaki tovarni, ki proizvaja votlo steklo. Stekleni odli-fek ima namreč pri izstopu lz Modelnega stroja temperaturo okoli 620° C in če bi dopustili, da se odlitek prehitro ohladi, bi nastale v nJem notranje napetosti, ki Povečajo krhkost in lomlji-vost stekla. Ta fenomen odpravimo z ustreznim segrevanjem in ohlajanjem steklenega izdelka, temu Postopku pa pravimo napu-sčanje stekla. Dosežemo ga s Pomočjo omenjene peči. Za segrevanje peči upo-rabljamo mazut, gorilni plin uli električno energijo. Pri has smo izdelali dokumentacijo za plinsko in električno peč. Osnova celotnega hladilnega sistema je brezkončni žični transportni trak, ki bosi ohlajajoče se izdelke; hitrost tega traku se regu-hra v mejah 1 do 3,5 m/h. Konstrukcija peči je razdeljena v vstopno in grel-n° cono, hladilne cone in s°rtirne mize. .s pomočjo ventilacijskega s/stema dosežemo pravilno cirkulacijo segretih plinov, katerih temperatura je v Posameznih delih cone raz-hčna. Uravnavamo jo s temperaturnimi regulatorji, ki so nameščeni v posebnem komandnem pultu in delujejo na ustrezne gorilce v Posameznih delih cone. Ti avtomatski gorilci se vklju-Cuiejo in izključujejo s po-Sebno avtomatiko, na kate-r° deluje regulator. Če ima beč električne grelce, delul jejo regulatorji direktno na Ustrezna stikala, ki vklap-uajo in izklapljajo grupe grelcev. Sortirna miza sc smatra k°t izstopni segment 'peči, m je v njenem podnožju hiontiran reduktor s pripadajočim predležjem. Na Sami mizi so kontrolne nabave, s katerimi se ukvarjajo kontrolorji kvalitete stekla. Generali je peči: širina 500 do 3000 mm, dolžina od ( do 46 mm — odvisno od tehnologije, poraba plina do 350 ms/24 h, moč tektričnih grelcev 140 do v slogi je moč in tako smo tudi to delovno nalogo ob maksimalnem prizadevanju vseh uspešno končali. Rezultati teh naših prizadevanj in kakovosti izdelkov se že kažejo v novih naročilih kompletnih peči, montažah inozemskih peči v Bolgariji in delovanju električnih avtomatskih naprav za regulacijo, izdelanih pri nas, v Avstriji, Belgiji, Romuniji, Franciji, Španiji in na Češkem. Še ena značilnost: naročnik iz Belgije naroča pri nas kompletno izdelavo tehnične dokumentacije za razne tipe peči kot samostojno naročilo. Dokumentacija bo služila proizvajalcem tovrstnih peči v zahodnih državah kot osnova za izdelavo novih peči. Prepričan sem, da kolektiv, ki je kos takim nalogam, lahko kljub težavam na tržišču vedro gleda v prihodnost. L. B. Takšen je videti ekraniziran kotel — ko naša skupina zapusti tovarno Zanimivo delo in vrsta priznanj SPECIALIZIRANE MONTAŽNE SKUPINE IZ IVANČNE GORICE Naša livarna v Ivančni gorici ima v svojem sestavu tudi montažno skupino za' popravilo in predelavo visokotlačnih parnih kotlov. Ta skupina predstavlja zaključeno enoto, saj je strokovno na taki višini, da samostojno opravi vsa dela od izdelave projekta do zadnje montaže. Do sedaj je rekonstruirala že nad trideset kotlov v slovenskih tovarnah, več pa jih ima v delu. Popravila, ki jih opravlja ta skupina, se pretežno nanašajo na zamenjavo ocevja parnih kotlov, d letenj e in kovičenje njihovih spojnih delov in zamenjavo celotnih delov hotelskih plaščev, če je potrebno tudi to. Na parnih kotlih pa nastajajo tudi tako hude okvare, da nastopi vprašanje popolne zamenjave pokvarjenega kotla z novim. Prav nedavno je skupina usposobila v nekem podjetju na Gorenjskem razmeroma mlajši parni kotel, ki pa je bil zaradi prevelike obremenitve tako dotrajan, da je bil že skoraj obsojen na izključitev iz nadaljnjega obratovanja. S strokovno izvedenim popravilom kotla in ekranizacijo pa 1 *" bo ta kotel služil pod normalnimi pogoji še dolgo vrsto let in proizvajal 72 “/o več potrebne tehnološke pare, kot do sedaj, ter bo kolektivu prihranil več deset milijonov, ki bi bili potrebni za nabavo novih kotlov s približno takim izkoristkom. LEPI USPEHI OB DOLGOLETNIH IZKUŠNJAH Naša tekstilna, usnjarska in gumarska industrija, ki je močno vezana na tehnološko paro, se stalno bori za zmanjšanje lastne cene, zboljšanje kvalitete in povečanje proizvodnje. Prav ta industrija pa ima v večini primerov za proizvodnjo pare na razpolago zastarele tipe parnih kotlov z majhnimi zmogljivostmi, ki so pogosto ovira za bolj ekonomično poslovanje. S tem v zvezi je omenjena montažna skupina na predlog Republiškega inšpektorata parnih kotlov že leta 1958 prvič predelala večji plamenocevni parni kotel z ekranizacijo. Od tedaj je ta skupina z mnogimi uspešno izvedenimi ekrani-zacijami parnih kotlov pridobila dragocene izkušnje in je danes sposobna brez vsakega tveganja prevzeti rekonstrukcijo katerega koli parnega kotla še tako starega datuma ter ga obnoviti in mu dati nove kapacitete pod cenejšimi pogoji. Rezultati pri povečanju količine proizvedene pare in prihrankov pri gorivu, ki so bili z ekranizacijo parnih kotlov doseženi, gredo v visoke številke in so bili že marsikateremu podjetju odločilna postavka za cenejše in ekonomičnej-še poslovanje. KAJ JE EKRANIZACIJA? Vsak parni kotel je možno ekranizirati na en ali drug način s tem, da se mu prigradi s posebnim cevnim sistemom dodatna ogrevalna površina, ki omogoči večjo uparjalnost. Ta pa je seveda odvisna od velikosti dodatne ogrevalne površine, ki pa je spet omejena s po-žiralnostjo dimovodov parnega kotla. Če se kotel še predela na kurjenje s tekočim gorivom, se da s celotnim postopkom doseči več kot enkratno povečanje zmogljivosti kotla. Z ekranizacijo pa se tudi sam kotel toplotno razbre- meni, kar mu podaljšuje življenjsko dobo. Razen tega je ekranizirani parni kotel v obratovanju mnogo bolj elastičen in se hitreje prilagaja obratovalnim spremembam pri odvzemanju pare, kar je zelo važno za proizvodne naprave, ki potrebujejo tehnološko paro. Zmanjšana in enakomernejša obremenitev kotla pa spet zelo ugodno vpliva na dobro tesnenje valjčnih in zakovičnih mest, kar je za nemoteno obratovanje parnega kotla nujno. Pri predelavi parnega kotla z ekranizacijo se redno preuredi tudi kurišče, ki se dimenzionira tako, da je izgorevanje v njem čimpo-polnejše in dimljenje iz dimnika čim manjše, če že ne gre popolnoma brez dima, kar navadno tudi vsa soseščina lastnika parnega kotla toplo pozdravi. Ta naša 8-članska montažna skupina je za svoje delo dobila v minulih letih že mnogo priznanj in pohval od kolektivov, za katere je delala, strokovna priznanja pa od Republiškega inšpektorata parmh kotlov, ki je njihovo delo redno nadziral. V. M. KAS OBRAT CKV V KOPRU S NAS OBRAT CKV V KOPRU • NAS OBRAT CKV V KOPRU 9 NAS OBRAT CKV V KO? Pridobljeno zaupanje investitorjev in gradbenikov Novi pokriti terapijski bazen s toplo morsko vodo v Ortopedski bolnišnici Valdoltra pri Ankaranu je najmodernejši bazen te vrste v državi in razen tistega v Laškem edini tovrstni bazen v Sloveniji, kjer je moč izvajati hos-pitalno zdravljenje s hidroterapijo. Hkrati je izredna pridobitev za slovensko zdravstvo, ker je nujno potreben za pooperacijska razgibavanja in še za nekatere druge oblike zdravljenja: tako npr. nad 80 °/o skrivljonosti hrbtenic zdravijo predvsem z vodno terapijo in hidrogimnastiko. Kolektiv bolnišnice, ki je zbral vsa potrebna finančna sredstva (110 milijonov S-dinarjev) za gradnjo in opremo tega objekta, je zaupal kompletne instalacije gretja vode za bazen ter radiatorske in podne kurjave našemu obratu CKV v Kopru, medtem ko je gradbena dela izvedlo GP »Nova Gorica«. Gradnja celotnega objekta je trajala tri leta, naši monterji pa so svoje delo opravili po enoletnem delu. Bazen ima dimenzije 16 X 12 X 1,4 metra. Vodo zanj črpajo iz morja ter jo pri tem redno bakteriološko in kemično kontrolirajo in ogrevajo do 35° C. Ze lani je obrat CKV Koper izvedel strojnico za ta objekt, in sicer na najsodobnejši način: posebej je izvedena regulacija za podno in centralno kurjavo ter gretje morske vode, pri čemer so bili uporabljeni elektromotorni ventili, izdelek naših tovarn na Trati in TEN. Predelali so tudi kompletno kotlarno na sistem oljnega gretja. NOVOST: SODELOVANJE S IIRVATSKIMI GRADBENIMI PODJETJI Podobne instalacije bo naš koprski obrat še letos izvedel tudi v reprezentativnem hotelu ADRIATIC V Umagu, tam seveda ne v zdravstvene, temveč v turistične namene. Ta hotel namreč gradi zaprto kopališče z dvema bazenoma dimenzij. 25 X 8 X 1,2 metra in 8 X 5 X 0,95 metra. Instalacije so skoraj enake tistim v Valdoltri, le da bo tu temperatura vode dosegla največ 25° C. Naši monterji so se dela že lotili in znaša pogodbena vrednost njihovih del 39 milijonov S-dinaricv, bazena pa morata biti za sprejem gostov nared v letošnjem novembru. V hotelu, ADRIATIC so naši monterji tudi sicer ze dobro znani. Spomladi so namreč montirali centralno kurjavo in vodovodne instalacije v dveh nadstropjih novega prizidka tega hotela. Jeseni, ko bodo gradbena dela končana, pa bodo montirali tudi popol- noma novo kotlarno za ves hotel. Vrednost teh del — brez bazenov — ocenjujejo na 110 milijonov S-din, takoj pa je treba pripomniti, da bo tudi vse elektroin-stalacije pri teh delih izvedlo naše podjetje, vrednost elektroinstalaterskih del pa ocenjujejo na 35 milijonov S-din. Se v nekem pogledu je opisano delo naših monterjev v ADRIATICU zanimivo: tu izvaja namreč vsa gradbena dela renomirano zagrebško gradbeno podjetje INDUSTROGRADNJE in je to eden izmed prvih primerov širšega sodelovanja našega obrata s hrvatskimi gradbenimi podjetji. Da je to sodelovanje zadovoljilo obe strani, kaže dejstvo, da so sklenjene že pogodbe za izvajanje inštalaterskih del v še nekaterih drugih objektih, ki jih izvaja to zagrebško gradbeno podjetje. NEKAJ (KRATKE) ZGODOVINE V Koprščini po vojni dejavnost centralne kurjave skorajda ni bila razvita. Menda so imeli centralno kurjavo tedaj le v portoroškem hotelu Palače in bolnišnicah v Valdoltri in Ankaranu. S priključitvijo cone B in razširitvijo stanovanjske, industrijske in zlasti . turistične izgradnje so se pogoji za to dejavnost izboljšali. Med prvimi deli, ki jih je naše podjetje izvedlo na Koprskem, je bila obnovitev in adaptacija hotela Triglav v letih 1949 in 1950. Sledile so vodovodne instalacije v novem stanovanjskem naselju Semedela, v hladilnici »FRUCTUS« in končno obsežna izvedba vseh instalacijskih del za ogrevanje in prezračevanje s kotlarno in vodovodno instalacijo v novem podjetju TOMOS. Začetki našega obrata CKV Koper segajo v leto 1954, ko smo ustanovili manjšo poslovno enoto v Izoli. Dejavnost pa se je uspešno širila in pred sedmimi leti je zrasla v Kopru nova upravna stavba našega obrata,. Danes zaposluje obrat že 65 delavcev in 11 vajencev, med njimi 25 monterjev CKV in 30 vodovodnih inštalaterjev, ne računajoč nadaljnjih 5 elektromonter-jev, ki delajo na tem področju v okviru ljubljanskega obrata Elektromontaža. V prvih letih so obrat precej pestili stanovanjski problemi, tako da se je odločil tudi za ureditev lastnega samskega doma, v katerem (janes stanuje 20 de- Upravno poslopje našega obrata, za njim je samski doC lavcev in vajencev. Mimo tega pa je obrat lani s 6 milijoni S-din rešil stanovanjske probleme dveh delavcev, letos pa s poldrugim milijonom več računajo na dokončno rešitev še treh problemov te vrste. V letošnjem turističnem letu je bila dejavnost obrata usmerjena seveda predvsem na turistične objekte. Najobsežnejša dela so bila vsekakor v koprskem hotelu Triglav, kjer so od lani do letošnjega poletja predelali kotlarno, instalirali radiatorsko kurjavo v novi stekleni dvorani, v hotelski kuhinji pa vse vodovodne in plinske instalacije. Od drugih del omenjamo še centralno kurjavo in kotlarno v hotelu PIRAN, vodovodne instalacije v depandansi hotela v Vrsarju, v teku pa je montaža vodovodnih in plinskih instalacij ter centralne kurjave in (kasneje) prezračevanja v restavraciji LIDO v Portorožu, kjer pa čakajo še na zaključek gradbenih del. Na industrijskem področju so letos izvedli vodovodne instalacije v skladišču LUKE Koper. m m I fl DOBRI OBETI Tako obsežna dela s” imela tudi dober finančn' rezultat. Kljub temu, da j6 'ič: Moderni terapijski bazen v Valdoltri, delo naših monterjev bil plan bruto realizacij6j obrata za letošnje leto P°' večan na 5,300.000 N-dia> znaša dejansko izvršena re" alizacija v prvih šestih mesecih 2,714.473 N-din. Za-j beležen je bil torej 14-od-; stotni presežek, ne upošte-, vajoč letne dinamike, ki P° izkušnjah računa z večjih obsegom dela v drugi polovici leta. »Vse naše zmogljivosti Za letošnje leto imamo zasedene in ne nameravamo ve* sklepati pogodb za letos/ je z nemajhnim ponosom povedal direktor obrata tov. Branko Štrkalj, na naše vztrajanje pa še dodal; »Vsi si prizadevamo, da h1 * ugodni polletni finančni rezultat ponovili tudi v drogi polovici leta; osebn° sem v to prepričan in računam z letno realizacij6 obrata tik pod 6 milijoU1 N-dinarjev!« Prav sedaj so začeli 2 deli v novem koprskem stanovanjskem naselju Šalara; kjer bodo v letošnji pr'11 etapi izvedli vse vodovodu6 instalacije v 58 hišicah' Vrednost letošnjih del znaša 17 milijonov S-din. Pia11 izgradnje tega naselja P3 predvideva zgraditev i” ureditev 320 hišic v dvelP letih. Druga grupa monterjev dela na instalacijah vc-j dovoda in centralne kurjave s kotlarno v dveh stolpnicah — novih poslovnih stavbah INTEREUROPE i3 LUKE Koper. Več drugh1 objektov, v katerih začeta dela nadaljujejo ali zaključujejo, smo že prej omenili' Kot največjo težavo, ■ katero se stalno borijo pr svojem delu, omenjajo delavci obrata IMP v KopU3 neredno dobavo materiala zlasti kotlov, radiatorjev h* ventilatorjev. Ta je, kot j6 splošno znano, vezana nJ daljše dobavne roke, n*1 drugi strani pa so roki z3 izvedbo inštalaterskih dc* v turističnih objektih n3( vadno izredno kratki, sU; tudi letošnjo spomlad U| bila redkost, da so nas1 monterji še čistili in pospravljali orodje v hotelskih sobah, ko so gostje v nosili svoje kovčke vanie. A. P. SINDIKATI V NOVIH POGOJIH GOSPODARJENJA Vedeli moramo, kaj ženimo in kaj zmoremo! Reformna gibanja imajo na področju gospodarstva vsestranske in pomembne vplive na delo in življenje vsakega člana delovnega kolektiva. Zveza sindikatov se kot klasična delavska organizacija zato v zadnjem Času ukvarja z vprašanji, ki zadevajo sedanjo stopnjo izvajanja gospodarske reforme. S tem v zvezi navezuje Mestni sindikalni svet Ljubljane tesnejše stike s posameznimi delovnimi organizacijami. Tako so predstavniki sveta v minulem mesecu obiskali tudi naše podjetje in se zanimali za pogoje gospodarjenja pri nas. Pri tem srečanju se je pokazalo, da so odpadle nekdanje navidezne prepreke, ki so ovirale tesnejše sodelovanje med političnimi in delovnimi organizacijami, saj je bilo po razgovorih, ki so se jih udeležili številni člani našega kolektiva, čutiti obojestransko zadovoljstvo. Z namenom, da seznanimo z delom sindikalnih organizacij v sedanjih in bodočih pogojih tudi širši krog naših delavcev in bralcev »Glasnika«, objavljamo nekaj zanimivih stališč in sklepov, ki so bili po živahni razpravi sprejeti na zadnji razširjeni seji Mestnega sindikalnega sveta. Delavci, organizirani v sindikalni organizaciji, predstavljajo vsekakor družbe-nc-politično in ideološko-ekonomsko moč kolektiva. Zato morajo prav sindikalne organizacije v tem času izjemne odgovornosti v vsaki delovni organizaciji delovati temeljito in predvsem odločpo zahtevati, da se realno in brez iluzij ugotovi, v kakšnem položaju je njihova delovna organizacija, kaj želi in kaj zmore. Tako pridobljenim ugotovitvam je nato treba Podrediti vse — od proizvodnega programa in programa modernizacije do najprimernejše razporeditve kadrov. Cas sedaj ni primeren za to, da bi si zatiskali oči pred dejstvi. Kaže pa, da sc nekateri proizvodni kolektivi ob znanih težavnih razmerah v drugih podjetjih ljubljanskega področja niso dovolj izučili, ampak so samo delavci po svojem elementarnem občutku napravili iz tega potrebne pozitivne sklepe: da je potrebno za obstanek v delovnem kolektivu povečati proizvodno disciplino in da ne kaže več »kar tako« izbirati zaposlitve. Delavci tudi že upravičeno negodujejo v tistih kolektivih, kjer še vedno niso izdelali perspektivnih proizvodnih programov in niti ne vedo, kaj jim je storiti, da bi si zagotovili solidnejše mesto v gospodarskem prostoru. Sindikati zahtevajo, naj dobi gospodarstvo ljubljanske regije čimprej ustrezno mesto v kratkoročnem in dolgoročnem konceptu gospodarskega razvoja republike. V tem smislu naj vsi pristojni faktorji na osnovi temeljitih znanstvenih analiz čimprej predložijo skupščinskim irk samoupravnim organom predlog o tem, kaj ima v našem gospodarstvu perspektivo in kaj ne. Odločno je treba nasprotovati slehernemu umetnemu podaljševanju »umiranja« neperspektivnih gospodarskih dejavnosti, za kar so bila v Ljubljani v zadnjem času že porabljena precejšnja sredstva skupnih rezerv gospodarskih organizacij. Če hočemo doseči selekcijo proizvodnih kapacitet, moramo tudi močno spremeniti vlogo banke, ki naj postane resnično združenje proizvajalcev in sredstev ter instrument ekonomske iniciative. Za izvedbo take gospodarske usmeritve je nujna koncentracija kapitala, zbrana sredstva pa je treba usmerjati v najbolj donosne in perspektivne panoge. V sedanjem položaju je posameznim vodilnim delavcem v marsikaterih podjetjih »zmanjkalo sape«, predvsem tistim, ki so se oblikovali za povsem drugačne pogoje gospodarjenja, kot pa nastajajo sedaj. Le-ti s svojim ravnanjem, Cesto tudi zaradi utrujenosti, improvizirajo usodne odločitve za ves delovni kolektiv. Sindikati s tem v zvezi smatrajo, da je treba zelo jasno izdelati stališče do reelekcije vodilnih ekip v gospodarskih organizacijah. I)o kolektiva bi bilo sicer pošteno, da se tisti posamezniki, ki ne zmorejo voditi procesa proizvodnje, umaknejo s svojih položajev, toda to pričakovati je nerealno. Zato se sindikati zavzemajo za to, naj bi zakon omogočil zamenjavo vodstvenih kadrov brc/ časovne omejitve: pregled uspešnosti poslovanja podjetja ob zaključnem računu bi bil morda najboljša priložnost za oceno vloge, ki so jo pri doseženem uspehu, oz. neuspehu imeli posamezni vodilni delavci. S tem v zvezi je treba poudariti, da se je treba dosledno boriti za uresničevanje načela osebne odgovornosti posameznika in strokovne ekipe v podjetju. V prizadevanjih za zboljšanje življenjskega standarda in zagotovitev zaposlenosti morajo sindikalne organizacije vplivati na ustrezne odločitve samoupravnih organov. Sindikati so pdločno proti temu, da so o usodi delavcev neodgovorno odloča v krogih zunaj njih in brez njih. Seveda je potrebno strpno in razumno sodelovanje, ko g^e za izvajanje selekcije v našem gospodarstvu; toda hkrati morajo sindikati zastaviti ves svoj vpliv, da v zvezi z novim zaposlovanjem premagajo med članstvom kolektiva ozek sebičen odnos, ki se kaže v zapiranju vrat podjetja pred novimi strokovnimi in za proizvodnjo potrebnimi delavci. \ S ,. -m rl Prvi intervru — za nas in za monterja Janeza ... Tisto dopoldne je deževalo. Na gradbišču nove Infekcijske klinike v Ljubljani ni bilo videti niti delavcev niti monterjev, bili so pod streho. Iskal sem monterja Janeza. Njegov glas je prihajal iz globokega kanala, pokritega z deskami, v katerem je s svojim pomočnikom sključen vedril v počepu. Modra obleka, ki jo ima pri delu vedno na sebi. je -bila mokra. Na temni čepici — varilna očala. Varilni aparat je stal zunaj, gumijaste cevi so kazale smer. v kateri Janez opravlja svoje delo. Odzval se ie mojemu vabilu na kratek razgovor za naš »Glasnik« in predlagal. da greva v skladišče Toda zavila sva v gostišče na vrt in se usedla pod platnen senčnik. Bila sva edina gosta in nihče nama ni postregel. KOKALJ Janez si je prižgal cigareto in pripovedoval: »Doma sem iz-Vinj pri Dolskem. Roien sem leta 1932. Sedai živim v Ljubljani, stanovanje sem dobil pri podjetju. Poročen sem in imam dva otroka. Zena ni v službi ...,« je počasi nizal osebne podatke in zdelo se ie. da ni zadovoljen s pripovedovanjem. • Prekinil sem ga z vprašanjem: »Kako in kdaj ste prišli v IMP?« »To ie bilo v oktobru 1955. Bil sem strojni ključavničar, vendar sem se odločil delati v montažnem podjetju. Sprejel me je tov. Cemernjak. Dodeljen sem bil v skupino vodilnega monterja Permoserja na Belinko. Na delo sem se vozil s kolesom. Tako je šlo z gradbišča na gradbišče do leta 1959. Približno tedaj so mi zaupali samostojnejše delo: ko sem delal na Brionih. Tisto leto je vodilni montr Pančur Stane zbolel . .« • Nekoliko je prenehal pripovedovati in se zamislil. »To. da nisem bil monter centralne kurjave, se je čutilo pri delu in pri plači, pa tudi očitki niso izostali. Prvi pobudnik za prekvalifikacijo je bil tov. Rituper, šef montaže. Njemu se zahvaljujem za vse napotke in strokovno pomoč. Od .tedai naprej se je vse spremenilo: delo, plača, zaupanje in seveda osebno zadovoljstvo. Danes sem s sovrstniki izenačen.« • »Janez, povejte, ali se še strokovno izobražujete?« sem prekinil molk. »Se, preko Mladinske knjige. Tam sem naročen na strokovno literaturo, ki je sicer v nemščini, vendar nemško znam,« je kratko in sigurno odgovoril. • »Kje ste se naučili nemškega jezika?« »V taborišču!« je prišel presenetljiv odgovor. »V letu 1943, ko je brat Dinko odšel v partizane, so nas Nemci izselili v taborišče pri Miinchnu. Nemščina je edino, kar sem koristnega odnesel iz taborišča, drugo pa veste... Moja mama je bila v taborišču s šestimi otroki ...« Preskočila sva to mučno poglavje iz mladostnega obdobja • »Kako ste zadovoljni s poklicem monterja centralne kurjave?« Mirno je odgovoril: »Poklic je lep in težak. Mislim, da sem s tem vse povedal. Vendar, zmanjkuje mi časa. Družinski plan in zahteve marsikaj predvidevajo. Sama plača ne zadošča... in zato ni dovolj časa. Avtomobila ne bom kupil!« je nepričakovano zaključil. • »Sodelujete tudi v delavskem samoupravljanju?« »Dve leti sem bil v ODS, sedaj sem član disciplinske komisije obrate. Mislim, da je samoupravljanje nekako preveč demokratično. Se posebno to velja za disciplinsko komisijo: tam se oziramo na vse momente od delovne dobe do družinskega okol ja, delovnega mesta in ...« • Še eno vprašanje ie sledilo in še dve cigareti sva prižgala. Zdaj ni več deževalo, ampak lilo. Stisnila sva se k mizi. »Kako sem zadovoljen z Glasnikom, vprašate. Kar povem vam, da z veseljem vsega preči ta m Tudi drugi ga berejo. Želim si več strani, kot jih ima sedaj naš časopis. Manjka pa strokovne snovi za monterje in proizvodne delavce. Pogrešamo strokovne izkušnje naših delavcev, ki delajo na večjih in zahtevnejših gradbiščih. Križanko in karikaturo bi opustil in prostor koristneje porabil. Nadalje bi lahko povedali kaj o naših normah pri delu.« • »Ali želite še kaj povedati za naš časopis, Janez?« sem nekako zaključeval razgovor. »Da. to je bil moj prvi intervju!« Ko sva stopila na cesto, je dež ponehal. Janez je odšel na svoje delovno mesto — v kanal. Varilni aparat je v njegovih rokah spet oživel. S. Z. > l 'WWVWWWVWWWVWVWWVWWWWWWV%AAAAAAAANAAA//VWWWWVWWWV in m m (O 0] m m in ni m m m m m m m m m m m m m m ju in m m m =iii=iii=iii=iii=iii=iiiEiii=Hi=iii=iii=iiiEiii=jii=iii=iiiEiii=iii=iiiEiii=iii=iiiEiii=iiiEiii=i8=i=iii=inEiM=iii=iiiEiii=niEiiiEiiiEm=iii=mEni5iii=ni=iii=iiiEin=m=niE KADROVSKA STRUKTURA PODJETJA NE ZADOVOLJUJE --------------------- Ul Neugoden pokazatelj za mlade delavce . Z..«!.«... d.l.TOtb m.t r -no- po otr.tHf-4««mh «1.4. n. .topnjo 1» 4.j.„d=. l.obr.sb. ..po.l.„ih 01>r.«-o4d.lti= ž«t«*l*nl-. tJ»- Z.po.l.nl . .. Mpo.l.nl . M Z.po.l.cl e »« Upo.l.nl fluitj f- Zaposleni a pri-- Zaposleni s za •srno ali višjo 1 stopnjo niljo isobrasbo od za-' isobrasbo od zahtevane htevane Zaposleni s za 2 stbpnjl nižjo isobrasbo od sahtevans m M! 181 in lil 2e dolgo vemo, da zasedba določenega števila delovnih mest v našem podjetju ni najbolj ustrezna. Dosedanja poročila, ki so se ukvarjala s problemi zaposlovanja in kadrovske politike, so se vse preveč omejevala na številčno stran problema, medtem ko je kakovostna plat ostajala zanemarjena. Prikazovanja podatkov v tej obliki pač ne moremo imenovati »analiza«, kajti namen vsake analize je poiskati vzroke določenega pojava in hkrati predlagati najuspešnejše oblike usmerjanja določene dejavnosti v zaželeno smer. Ker je pri takem delu govorica številk pogosto zgovornejša od besed, sc bomo tudi v tem sestavki poslužili nekaterih statističnih podatkov: služijo naj kot dobra ilustracija • vsakomur, ki ga kadrovski problemi v našem podjetju zanimajo in sc mu zde vredni resnejše analize. in kar 94,5 % teh delovnih mest neprimerno zasedenih. To prepričljivo kaže na to, da je bilo rangiranje večjega dela teh delovnih mest prirejeno osebnim kriterijem in ne dejanskim zahtevam po znanju, saj si ne moremo misliti, da bi prav v našem podjetju nadarjenost posameznikov prišla do tolikšnega izraza. Prav tako podatek, da 30,2 % delavcev na tistih delovnih Tabela 1 nam kaže ustreznost zasedbe delovnih dest po obratih oz. oddelkih ne glede na zahtevano stopnjo izobrazbe, tabela 2 pa podatke za celo podjetje ravno glede na zahtevano stopnjo izobrazbe na delovnem mestu in doseženo stopnjo izobrazbe, formalno priznano v delovni knjižici. Vsi podatki se nanašajo na'stanje dne 31. III. 1967, in sicer z upoštevanjem le tistih delavcev, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka, višja, srednja ali nižja strokovna izobrazba. Izpustitev analize zasedbe ostalih delovnih mest smo si dovolili zato, ker v večini industrijskih panog relativno in absolutno vedno bolj narašča število tistih delovnih mest, za katera je potrebna le priučitev, ne pa več izobrazba KV oz. VKV delavca, in bi bila tako primerjava z ustreznimi republiškimi podatki neuporabljiva. dejansko izobrazbo od zahtevane. Takoj pa je treba pripomniti, da je do tako očitnih razlik med posameznimi montažnimi in proizvodnimi obrati na eni strani in službami intelektualnih storitev na drugi strani prišlo zaradi tega, ker se po obrazcu RAD-20, ki ga je izdal Zvezni zavod za statistiko, npr. izobrazba VKV delavca statistično pojmuje kot tri stopnje nižja od višje šolske izobraz- mestih, za katera se zahteva nižja strokovna izobraz- ba, nima niti dokončane popolne osnovne šole. vsekakor ne more biit v ponos podjetju. KADROVSKA STRUKTURA V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU NA SPLOŠNO NI ZADOVOLJIVA Zaradi zvestobe osnovnemu namenu tega sestavka bomo poskušali najti in razložiti vzroke, zaradi ka- govorimo o dokaj številni tehnični in ekonomski inteligenci, pa je v slovenskih podjetjih še vedno bolj malo slišati o sodobnih metodah poslovanja. Za tehnične službe je- po svoje značilno (tudi v našem podjetju), da je v njih zaposlenih mnogo delavcev, ki razpolagajo le z izobrazbo KV delavca, taka struktura pa je velika ovira Za organizacijski, tehnični in tehnološki razvoj industrijskih podjetij. V znanosti namreč velja kot verjetnejše, da bo tehnik, ki mu je šola dala dovolj osnov v strokovno - tehničnem znanju, dosegel znanje inženirja, kot pa da bo KV oz. VKV delavec dosegel znanje tehnika! KOMPROMISNA ZASEDBA DELOVNIH MEST ob združitvi podjetij Toplovod in Elektrosignal je drugi vzrok, ki je imel in Zaeedba delovnih me.t v "1»" glede na odstopanje dejanska od zahtevane stopnje strokovne izobrazbe’ Zahtevan* izobrazba Zaposleni a pri« Zaposleni z za Zaposleni z za " Zaposleni z za Zaposleni za delovno me e to me mo ali v!6 jo Izobrazbo od zahtevane 1 stopnjo nižjo Izobrazbo .od. Zahtevane 2 stopnji nižjo izobrazbo od. zahtevane 3 ali več stopenj ‘ nižjo izobrazbo od. zahtevane •kupKj »t. ■ )i st. jt st. jt St." Jl St. i ■ UGOTOVITVE, VREDNE PREMISLEKA 2e hiter sprehod po številkah prvih dveh tabel nam pokaže, da si v IMF nismo kaj dosti prizadevali za zmanjšanje razlik med zahtevano in doseženo izobrazbo. Ce primerjamo npr. kadrovski strukturi razvojnega oddelka in obrata CKV Maribor, nam takoj pade v oči, da v razvojnem oddelku zasedajo 48 % delovnih mest delavci z ustrezno izobrazbo, 24 % delovnih mest delavci, katerih izobrazba je za eno ali dve stopnji nižja od zahtevane in le eno delovno mesto je zasedeno z delavcem, ki ima za tri ali več stopenj nižjo izobrazbo. Ob tem pa je upoštevati še, da so zahteve po izobrazbeni strukturi v tem oddelku zelo visoke! Na drugi strani pa daje stanje v obratu CKV Maribor precej drugačno sliko, saj je le 23.5 % delovnih mest ustrezno zasedeno, kar 41,2 odstotka delovnih mest pa zasedajo delavci, ki imajo za 3 ali več stopenj nižjo Visoka SU 5« 56,6 1 1,0 36 36,4 6 6,0 99 100 Višja SU 6 5,5 34 31,2 6 5,5 . 63 57,6 109 100 Srednja SU 49 26,1 70 37,2 7 3,7 62 33,0 188 100 Kižja SU 38 60,3 2 3,2 4 6,3 19 30,2 63 100 Skupaj« 149 32,5 107 23,3 53 11,5 150 32.7 459 1.00 be. To sicer nekoliko kvari kakovostno vsebino tabele 1; vsekakor pa so brez nadaljnjih pomislekov med seboj popolnoma primerljivi podatki znotraj obeh skupin obratov — oddelkov, in ti podatki bi nekaterim v trdilnim delavcem morali dati precej snovi za razmišljanje. OSUPLJIV PODATEK Tabela 2 izkazuje razmeroma zelo dobro zasedenost delovnih mest, za katera se zahteva visokošolska izo- brazba, saj je le 43,4 % teh delovnih mest neustrezno zasedenih. Le-ta po večini zasedajo ljudje z dolgoletnimi izkušnjami, ki pa so vendarle samo približen ekvivalent znanju tistih sodelavcev, pri katerih se združuje ustrezna formalna šolska izobrazba s primerno prakso. Zato pa je toliko . bolj osupljiv podatek, da je le 5,5 % delovnih mest, za katera se zahteva višješolska izobrazba, primerno, terih se danes uvrščamo v povprečje slovenskih industrijskih podjetij v pogledu strukture kadrov. Struktura kadrov v slovenskem gospodarstvu namreč nasploh ni zadovoljiva. Podatki Republiškega sekretariata za delo iz leta 1965 nam povedo, da je v slovenskem gospodarstvu zaposleno na delovnih mestih, ki zahtevajo poklicno šolo, 30,7 % delavcev s pomanjkljivo izobrazbo, na delovnih mestih, ki zahtevajo srednje-strokovno izobrazbo 61,4 %, in na dclovnil mestih, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo, kar 65 % delavcev, katerih dejanska izobrazba ni ustrezna. K temu je nesporno prispevala dediščina predvojne Jugoslavije, ki se je v našem primeru kazala v velikem številu majhnih podjetij, v katerih ni bilo prostora za uvajanje sodobnih metod poslovanja, na drugi strani pa v premalo številni tehnični in ekonomski inteligenci. Tod a medtem, ko danes že lahko ki ga zasedajo. Podatek P°' stane še toliko bolj očitaj00’ če pomislimo, da so imeJ ti delavci ob koncu voj°. največ 13 let in zato več a manj odprte vse možnem za nadaljnje strokovno i#T braževanje. Nikakor ni nuj' no, da znanje vsakega te 139 delavcev ne. ust rez zahtevam delovnega m6®*, nedvomno pa je med n)lt? mnogo takih, katerih znani (ne formalna šolska izobraz ba) ne ustreza niti sedanji^ zahtevam posameznih 0 lovnih mest, da sploh ® pomislirio na perspektivi1 zahteve. To velja v največ meri za tiste, ki delajo ® delovnih mestih, za kate*‘ se zahteva visoka ali Vl°v ločni ukrepi v tej smeri že “Jeni- Tako je Upravni Jor podjetja na svoji 12. ream seji marca letos v °2i z zaposlovanjem no-vm delavcev določil nasled-•J0 osnovne enotne kriterije za vse obrate podjetja: ® delovna razmerja se odslej sklepajo samo z delavci, ki imajo ustrezno izobrazbo za razpisano oz. razglašeno delovno mesto; ® v primerih, kjer je odstopanje od gornjega načela res neizogibno, pa niora o sprejemu novega delavca razpravljati in odločiti ODS. Zaposleni s za 3 ali veC e topanj nižjo Isobrasbo od sahtevane 6t. , 4 Bačunovodstvo Komerciala Plan.-anal.oddelek Pravna služba Druge sploine službe Basvojni oddelek Projekt Ljubljana Projekt Maribor CKV - Maribor 9 19,1 10 23,8 m CKV- Ljubi Jan. . ^ Od - Ko par lloktroeootsže 7 Tz»t» (31.3.1967) 16 IvjilCn. «or1o« 4 •lunji •. : ■■■taS; ipo . .1 i slfe ■■ 100 •. 1 4‘: Po dosedaj znanih podat- ke miucvc visvtva an ■ .. , . - uuovudj znanin pouat- strokovna izobrazba. Dov° m se vse komisije za de- To pomeni, da je bij že storjen velik korak naprej. Končno pa bo treba pomisliti tudi na kvalitetno spremembo v sestavi in oblikovanju kadrovske službe, katere delovanje ne bo omejeno na administrativ- samokritični med njimi ovna razmerja v podjetju do pač sami lahko prizna1 osledno držijo teh sklepov, da npr. nepopolna osn^Ut vštric11 z deToevn1mgmcston': EggJBTJE DAJE ZAPOSLENIM DELAVCEM za katero se zahteva v® no - personalne posle (evidence, kartoteke, potrdila in podobno). V mnogih podjetjih so s primemo sestavo in delovanjem kadrovske službe dosegli velike uspehe v politiki sprejemanja novih sodelavcev ter se tako strokovna izobrazba; če j1 prizadeti hkrati še dovo mlad za nadaljnje šolati; pa za tako sožitje niti nobene potrebe in smisla 1 tu strpnost drugih član0 kolektiva sploh ni na n1,, ki ** * st Vsestranske možnosti s tu. Namesto tistih, Lahko rečemo, da so organi še ima nemajhen vpliv na kadrovske in organizacijske probleme. Težave so se kazale zlasti v tistih sektorjih, kjer naj' bi »novemu« podjetju prav z združitvijo uspelo racionalizirati obstoječo delovno silo; iz socialnih in drugih čisto subjektivnih razlogov pa to zdaleč ni bilo izvedeno dosledno, vsekakor na škodo perspektivnega zaposlovanja novih strokovnih sodelavcev, ki sta jih podjetji celo že štipendirali. neskladnosti ne morejo celo nočejo sami uvideti, P b.° moral delovni koleW upravljanja našega katere gafje^ned P** "f"“vST oblasti! tudi novi Teme J Spi^ ^strokovno izo-zakon o delovnih razmerj braževanje članov kolektiva, in sicer ne brez razloga ^ Trud i„ izdatki niso bi„ moupravru organi se % »aman, saj sta sc s pove-morali za to odločiti slej * *anjen, znanja zaposlcnih ?rej ne e *««* te6a- kji ?v,Sniii tudi storilnost in je od strokovnega znan; kakovost izdelkov. Z razši-zaposlenih odvisno kako* r,tVljo ,)odjctja so raslc tu-b° IMP uveljavljalo V K di Potrebe po čim boljšem gojih našega vse bolj jr strokovnem kadru. Zato je nega gospodarstva, afflP* Podjetje izoblikovalo tudi !0j0 izobraževalno službo, ZA NADALJNJE STROKOVNO IN SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE z.aicmi biobiii vitiuvv - ^ m svojo"' 'shrrost 1‘nafof o. Uspcšno deluje v sestavu na pleča težko breme s^uPnih služb. datnega ali nadaljnji 6,°b združitvi podjetij To-strokovnega izobraževanji; , 'lv°d in Elektrosignal so Sicer pa so bili prvi '*e Potrebe po strokovnem kadru tako pereče, da jo bilo novo podjetje prisiljeno pričeti samo s strokov/ nim usposabljanjem delavcev za potrebe svojih dejavnosti. Zato je podjetje najprej povečalo število vajencev in jih je že v letu 1964 imelo trikrat več, kot obe prejšnji podjetji skupaj. Takoj nato je podjetje ponovno organiziralo poklicno šolo s praktičnim poukom v Ljubljani. Organiziralo je šolske delavnice, v katerih učijo naše vajence praktičnih spretnosti strokovnjaki iz našega podjetja, in od teh dobijo vajenci tudi pretežni del teoretičnih znanj. Ta način šo- KAJ STORITI ZA USTREZNEJŠO ZASEDBO DELOVNIH MEST? Nič kaj razveseljivi tudi niso pokazatelji tabele 3. ki nazorno kažejo velik delež sicer mladega, pa neprimerno strokovnega kadra v našem podjetju. Zaradi primerjave so tgbeli dodani v odstotkih še republiški podatki. ' Takoj nas zbode v oči podatek, da ima kar 139 zaposlenih, ki so mlajši od let, neprimerno šolsko Zaposleni v "IM?" ob. v Sloveni d 1 d®ls *>! ir a **! /RA C