Kongres jugoslovanskih
Otvoritev kongresa v Narodnem
Maribor, 7. julija. Danes ob 9. uri dopoldne je predsednik jugoslovanskega profesorskega društva g. Divac otvoril letošnji, po nastanku Jugoslavije že dvanajsti profesorski kongres in pozdravil vse navzoče, posebno pa zastopnike oblasti, korporacij itd., zastopnika Nj. Vel. kralja Aleksandra, bri-gadnega generala in poveljnika mesta g. Pavloviča, zastopnika gospoda ministra prosvete, inšpektorja g. Kangrgo, zastopnika gospoda ministra trgovine, inšpektorja g. Babiča, podžupana mariborskega g. dr. Lipolda, okrožnega inšpektorja g. dr. Scbaubacha, prosvetnega inšpektorja dravske banovinske uprave g. dr. Kotnika, zastopnika knezoškofa in druge.
Na to je predlagal, da se odpošlje s kongresa vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru ter pozdravna brzojavka gospodu ministru prosvete Boži Maksimoviču, kar so vsi z navdušenjem odobrili in pozdravili. Po tem se je izvolil kongresni odbor, katerega Bestavljajo kot predsednik g. dr. Pečovnik, kot podpredsednika gg. Ivo Brkič in Milan čukovič, kot tajnika gg. Franjo Ristič in Darinka Cvetkovič, kot odbornika pa gg. I. Duljevič in Josip Pirnat.
Po opravljenih formalnostih so kongres pozdravili in mu želeli mnogo uspeha: inšpektor kongresa za gospoda prosvetnega ministra, inšpektor Babič za gospoda trgovinskega ministra, okrožni inšpektor dr. Sehaubach za kraljevo bansko upravo in gospoda bana dr. Marušiča in podžupan dr. Franjo Lipold za mestno načelstvo. Prvi je referiral g. inšpektor Kangrga
o	delovanju društva v preteklem letu, o njegovem splošnem, gmotnem, pravnem položaju itd. Profesorsko društvo šteje danes 3001 člana, ki so včlanjeni v petih pododborih s sedežem v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu. V preteklem letu se je število članov pomnožilo za 373 oseb, kar ztiači zelo lep razvoj in napredek stanovske zavesti.
Prvi je referiral predsednik glavnega odbora g. Nedeljko Divac. ki je obširno govoril o delu organizacije, ki šteje danes 3001 člana. Vse delo je mogoče deliti v dve skupini: v delo za izboljšanje položaja profesorskega stanu in v delo za procvit našega šolstva.
V	prvi skupini dela je bila posebno živahno zbiranje fonda za zgraditev profesorskega doma v Beogradu. Uvedli so progresiven dar za vse Člane, in sicer 3 do 10 Din mesečno. Ta davek je doslej donesel nad 50.000 Din. Pričakovati je, da bodo dohodki tega davka donašali letno 200.000. Pri zbiranju fonda podpira ceutralno upravo organizacije prosvetno ministrstvo. Doslej se je posrečilo zbrati že nad 800.000 Din, 41)0.000 Din pa je že /.ogotovljenih, tako da bo koncem letošnjega leta fond znašal že okrog ru8 milijon Din, kar bo docela zadoščalo, 39 naslednje pomladi prične gradnja doma, 1 bo stal 2 milijona Din. Treba je upoštevati.
*	fond zbira šele dve leti.
Občni zbor kr. odbora JS
Na občnem zboru krajevnega odbora Jadranske straže so bili izvoljeni v odbor: za predsednika generalni tajnik TPD g. Pogačnik, za podpredsednika dvorni dobavitelj Anton Verbič, /ju I. tajnika banski sekretar Ivan Legat, za II. tajnika Hubert Marjanovič, za gospodarja črikostikarski mojster Filip Pristou, za blagajnika Ivan Sušnik; odborniki; absolvent prava Bruno Alujevič, inšpektor državne železnice Josip Božič, učilelj meščanske šole Tomo Jedrlinič, kapetan vojnega broda Bernard Jeločnik, polkovnik Adolf Kiler, bančni uradnik Anton Kos, Profesor Franjo Sič, bančni uradnik Ivan Sušnik in postajenačelnik na gorenjskem kolodvo-Tu Franjo Žemlja; v nadzorni odbor: veletrgovec Josip Bahovec, občinski svetnik Anton Čotar, katehet Vinko Lavrič, načelnik Ivo Sancin in učitelj Anton Šeme. Občnega zbora se je udele-
i	med drugimi odličniki tudi predsednik ob-odbora Jadranske straže podban dr. *'rkmajer. Krajevni odbor Jadranske straže ®teje že ob svoji ustanovitvi okoli 1000 članov.
Nova prometna zveza v Prekmurju
Ko se je :po prevratu načelo vprašanje, kje ,,ai se zgradi prepotrebni most čez Muro, »ta Su Pojavili dve varijanti: ali nvost pri Veržeju niže doli med Moto in Gornjo Bistrico. Iz baznih razlogov je takrat obveljala prva varianta. Vendar se je s časoma pokazalo, da nihajo vasi niže ob Muri prave koristi od versajskega mostu; otiobito velja to za vasi Gor-51ja> Srednja iu Dolnja Bistrica ter vasi za njimi, proti Dolnji Lendavi, ki jim je most za ®Ve*o z Ljutomerom in železnico preoddaljen.
se še vedno vrši živahen promet z bro-?0V|> med katerimi je najvažnejši brod med . Q,o in Gornjo Bistrico. Toda ob času povodnji j® promet prekinjen, ker tečejo dovozue ceste j,4 obeh straneh Mure po poplavnem ozemilju. ^fadi tega eo se pred kratkim sestali na licu ^ s*a zastopniki sreskih (vestnih odborov Lju-in Dolnja Lendava ter sklenili, da bo <}(jc odbor na svoji strani dvignil in popravil ^v°zno cesto do broda tako, da povodenj ne Jt(tl°virala prometa. Porabil se bo za to tudi del tvi.t- Oba cestna odbora pa bosta delovala brv« Ua lo’ ^ se 2®ra<l'' na kraju sedanjega S !,,ost’ ki M i>U za Ljutomer precejšnje Oa&IC>St'’ kf'r W omenjene vasi dobile na ta , Najkrajšo zve»o z aeležuioo, naše mesto Krajš0
zveso * Dolnjo Lendavo. Ker je na-
profesorjev v Mariboru
lomu — Pozdravi in referati
Uradniški zakou
Mnogo dela je imel glavni odbor tudi z novim uradniškim zakonom. Uprava organizacije je sl.ušala doseči vsaj to, da bi ostale v veljavi vsaj določbe zakona o srednjih šolah, kolikor so za profesorje ugodne. Vsi napori pa so bili skoraj zaman, ter je bil profesorski stan prikrajšan za svoje pravice, ki si jih je priboril po deseliih letih zapostavljanja z zakonom o srednjih šolali. Uspelo pa je odboru doseči vsaj to, da je poslabšanje položaja v skladu s poslabšanjem položaja drugih državnih uradnikov z it«!o kvalifikacijo. V novem zakonu sla bila izvršena tudi dva pogreška, in sicer z določbo o napredovanju ter z določbo po kateri bo bili degradirani nekateri profesorji 7., 0. in 5. grupe v katerg>rijo pripravnikov, haže pa, da bo la krivica popravljena.
Nerešeno je še vedno vpr išanje veroučiteljev in r (kih profesorjev. Glavni odbor je izposloval obljubo, da bodo prejemki veroučiteljev izenačeni s prejemki in položajem ostalih učiteljev. Vprašanje neizplačanih honorarjev iz leta 1920 še vedno i»i rešeno, ker »o akti ostali v finančnem ministrstvu. Zadovoljivo pa bo rešeno vprašanje honorarjev za ekskuraije, ki go bile uvedene z novim zakonom na osrednjih šolah. Prihodnje leto bo najbrže ugodno rešeno tudi vprašanje o reaktivirauju onih profesorjev, ki so bili vpokojeni iz političnih razlogov. Glavni odbor je posvetil veliko skrb tudi šolski terminologiji, ki je že za celo vrsto predmetov do kraja Izvršena. Prosvetno ministrstvo bo pričelo še letos objavljati terminologijo. V kratkem bo izdan tudi nov pravilnik o praznovanju v krajih, kjer prevladuje med učenoi več veroizpovedi.
Po vzakonitvj novega uradniškega zakona se je takoj sestal glavni odbor zaradi potrebne spremembe pravil. Kolikor so morala ta odgovarjati novemu zakonu. Glavni odbor je v stalnih zvezah z mednarodnim uradom za srednješolski pouk. Zastopniki naših profesorjev se bodo udeležili tudi mednarodnega profesorskega kongresa v Parizu, ki bo od 16. do 25. julija. 1931.
Članstvo organizacije stalno narašča, posebno v beograjski iu zagrebški sekciji. Beograjska sekcija šteje 108 pododbore s 1711 člani, sekcija Zagreb 98 pododborov s 075 člani, sekcija Ljubljana 14 pododborov s 266 člani, sekcija Sarajevo 19 pododborov z 2-18 člani, sekcija Split pa 7 organizacij s 101 članom, skupno je torej v organizaciji 196 pododborov s 3001 članom.
Po referatu g. Divača se je razvila debata, v katero je poseglo več članov, nakar je bil kongres prekinjen.
Popoldne so si kongresisti ogledali mariborsko okolico, posebno Mariborski otok, kii je vse presenetil v svoji krasni legi in kopaliških napravah. Zvečer je bil v unionski dvorani banket. Kongres se bo jutri ob 9. url nadaljeval.
dalje projekti rana nova cestna zveza Sv. Juri ob Ščav.—Kraljevoi—Sv. Anion v Slov. goricah, bi se preko mostu na Moli otvorjla tudi neprekinjena transverzalna cestna zveza Maribor— Dolnja Lendava, ki bi bila mnogo krajša od sedanje.
Zaokroženje občine Dole pri Litiji
Že več let se je povdarjala v tuk. občini potreba arondiiranja ali pregrupacije sosednih katastrov Velike Gobe in Št. Lovrenca. Ideja je končno dozorela, posebno še, ker so prizadeti prebivalci podpirali sami to akcijo s tem, da do dali svoje načelne izjave, katere je podpisalo 85% vseh prizadetih. Ljudska volja je torej vsekakor najvažnejši razlog in prepričani smo, da bo akcija imela uspeh, kajti ob priliki sestanka na Doleh je tudi sreski načelnik G. Podboj sam obljubil svojo moralno pomoč. Tudi je obljubil, da bo zastavil ves svoj vpliv na odločilnem mestu radi uresničenja naših potreb.
Zaokroženje občine Dole pri Litiji je nujno potrebna, ker bi le-ta kot samoupravno telo s tem pridobila ne samo na številu davkoplačevalcev, temveč bi se ludi gospodarsko ojačala, tako da bi mogla kriti vse svoje potrebe, ki so venomer večje. Znano je, da je le naša občina v celem srezu edina, ki še ni imela nikakega dolga, kar je pač dovolj jasen dokaz, da je vodstvo občine v dobrih rokah, posebno še če u|>oštevamo, da se mu je baš zadnja lefa boriti s težko gospodarsko krizo.
Za pregrupacijo katastra Velike Gobe, ki pripada dosedaj še občini Polšnik in Št. Lovrenc, ki pripada občini Št. Rupert govori še posebno dejstvo, da je za prebivalce teli dveh katastrov že od nekdaj fara, šola, pošta itd. v Doleh in tudi terenske prilike take, da je pre-grupacija že sama posehi naravna stvar in za to tudi prošnja popolnoma upravičena. Vsa okolica je hribovita ter je tudi Dole hribska občina, h kateri teži vsa okolica po svoji legi, lepi banovinski — matični cesti brez ozira na druge že omenjene faktorje. Povsem naravno in nujno potrebno bi torej bilo, da se oba navedena katastra pritegneta k nam v tako zaključeno veliko hribovsko občino, ki dejansko pravzaprav že obstoja in rabi samo še zato potrebnega uradnega priznanja.
Pripominjamo, da čaka občino kakor v kulturnem tako tudi v socijalno-političnem in gospodarskem oziru še velika hvaležna naloga, kateri bo kos le, če bo velika in močna, saj to zahteva tudi interes države tu naroda. B. J.
Zborovanje kmetske mladine I v Valti vasi — Straži
V	nedeljo popoldne «e je vršilo v Valti vasi na Dolenjskem zelo uspelo zborovanje kmetske mladine iz Valte vasi in Straže. Zborovanja se ie udeležilo veliko število naše kmetske mladine, ki poslednje čase zelo agilno ter »motreno deluje za napredek in kulturni podvig naše vasi na Dolenjskem. V začetku zborovanja se je vršila širša seja novomeškega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet. Sejo [e otvoril predsednik F. Šobar, za njim pa sta govorila še tov. L. Klinc in Mišič; vsi so pov-darjali potrebo čim agilnejšega delovanja vseh edinic kmetsko-mladinskega gibanja. Nato pa je otvoril zborovanje in ustanovni občni zbor »Društva kmetskih fantov im deklet« tov. Mišič, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da se mladina za pokret z vnemo zavzema ter povsod ustanavlja svoje Kmetsko-mladinske edinice. Za njim je govoril kot delegat Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani tov. dr. V. Maček, ki je v daljšem govoru razpravljal o pomenu in važuosti Kmetsko-mladinskega gibanja, podal bistvene točke v idejnem oziru, povdarjal cilje, ki si jih je zastavilo kmetsko-mladinsko gibanje, kakor tudi silno kulturno in prosvetno delo, ki čaka vso našo kmetsko mladino. Tov. Bradač pa je za njim nazorno in stvarno prikazoval administrativno iu organizacijsko delo, ki je nujno potrebno v vsakem društvu, da to društvo v resnici tudi v pozitivni »meri doseza uspehe. Govoril je še tov. F. Mlinar iz Podhoste. Nato so se vršile volitve v odbor novoustanovljenega društva. Za predsednika je bil izvoljen tov. Anton Tisovec iz Valte vasi, za tajnika pa tov. Ladi Šurla iz Straže, vsi ostali odborniki »o tudi sami kmetski fantje iz Valte vasidn Straže. Gotovo je, da bo novo društvo s požff^o-valnostjo iu delavnostjo doseglo lepe uspehe ter bo zastavilo vse svoje sile za prospeh kmetskega ljudstva in njegovih teženj. Zelo uspelo in dobro obiskano zborovanje je nato zaključil lov. Mišič, ki je pozival vse navzoče k čim agil-nejšennu delovanju ter povdarjal, naj vsak postavi na svoje mesto celega moža ter vstraja pri delu, ki mu je poverjeno.
Lepo planinsko slavje na Boču
Poljčane, 6. junija.
Zeleni, košati Boč je v nedeljo ob priliki obletnice zgraditve razglednega stolpa sprejel v svoje planinsko naročje krog 1000 narave ljubečega občinstva. Krajevne vremenske nepri-like »o nekatere sicer vnete planince prestrašite, da »o izostali, tako so vsled tega ostali doma tudi napovedani Zagrebčani.
Pni nas pa je bil prav lep dau. Zalo So se nedeljskega planinskega rajanja zlasti udeležili domačini, precej gostov iz Maribora, nekaj iz Slovenske Bistrice, Konjic iu ostale Dravinjske doline. V večji meri so bili zastopani tudi Sla-tinčani z zdravilskim ravnateljem In predsednikom upravnega odbora obeh podružnic dr. Sterom.
Muogi domačini so že prejšnji večer pohiteli do Sv. Miklavža, da pripravijo vse potrebno za drugi dan. Ob 10. je bila v starodavni cerkvici slavnostna maša z godbo, nato pa pohod k stolpu, kjer so številni obiskovalci, ki so lani prisostvovali otvoritvi, na svežem araku vrh stolpa ob lepem razgledu vzbujali pri jetne spomine...
Popoldne se je razvilo ob planinski restavraciji med zelenimi šotori, kjer so z vsem mogočim stregle brhke planinke, pravo planinsko rajanje, ki ga je v presledkih poživljala godba Dravske divizije, ki je sem gor prispela pod vodstvom podpolk. dr. Čerina iz Rogaške Slatine. Veliko zanimanje je vladalo za izvolitev »kraljice Boča s iu je lo časi n o mesto odnesla gdč. Marjeta Kupnik, hčerka veleposestnika iz Kostrivnice.
Ker je bila slavnost združena s proslavo slovanskih blagovestnikov bratov Cirila in Metoda, so zažgali običajni kres, okrog katerega je narod vzhičen ob zvokih godbe zaplesal narodni kolo. Raznobarvni balončki so na noč razlili svetlobo po temnem pobočju, kjer je bilo prijetno planinsko razpoloženje...
Pismo iz Rimskih toplic
V	nedeljo je priredila šolska mladina v dvorani hotela »Nova Postat olroško igro s petjem »Trnjuilčico<. katera je nadvse zadovoljivo uspela. Oi»ti dobiček prireditve je bil namenjen za zgradbo novega sokolskega doma v Smar-jetl pri Rimskih toplicah. Obisk je bil zadovo-Ijev. Posebna zahvala, da je prireditev tako dobro in zadovoljivo uspela, gre učiteljoi s. Eli Pukmeistrovi.
Kandidate, kateri nameravajo polagati šoferske izpite, poziva občinski urad, da se zglasijo pri njem. Izpiti bndo v mesecu juliju v Zidanem mostu.
Ker se je z zadnjem času pojavila v okolišu pasja steklina in ker so se potikali psi brez lastnikov po okolici in so ludi ti obgrizli že več drugih zdravih psov, je županstvo občine izdalo nalog, da svoje pse priklenejo. Vsi psi morajo nosati nagobčnike do preklica.
Na predvečer praznikom Sv. Cirila in Metoda so po bližnjih in daljnjih vrhovih zagoreli kresovi. Od ponekod pa se je slišalo tudi streljanje možnarjev.
Neznosna vročina je pritisnila v zadnjih dnevih. Kopalci iščejo hladila v Savinji. Številni kopalci pa prežive skoro po ves dan v novem kopališču, ki je bilo v letošnjem poletju olvor-jeno. Kopališče nudi kopalcem tople kopeli iz gorskega vrelca kakor tudi peščene kopeli. Kopališka sezona je v popolnem razmahu. Dnevno prihajajo od vseh delov številni gostje. Največ je Zagrebčanov in Banatčanov, ki vzbujajo izredno pozornost s svojimi pestrimi nošami. Vročina je včeraj v nedeljo dosegla dosedaj svoj maksimum. Na senci je kazal toplomer 34 stop. C, dočim na solneu celo 39 stop. C.
Posamezni oddelki tukajšnjega sokolskega društva se že skrbno pripravljajo za svoj javni letni nastop, ki bo v nedeljo 12. julija t. 1. na vrtu hotela »Nova Pošta«.
Gasilno društvo, ki je nameravalo prirediti ljudsko zabavo iu tombolo ter proslavili 10-let-nioo svojega obstoja v mesecu juliju, je tombolo preložilo.
Uspela gasilska proslava v Ljutomeru
Ljutomer, 6. julija.
Šestdesetletnica gasilskega društva je prav le' po us[»ela. V soboto zvečer je bil ves Ljutomer razsvetljen in društvo je priredilo svojini kumi-cam in častnim članom bakljado iu podoknico.
V nedeljo 5. t. m. sta prispela iz Maribora g. okrožni inšpektor dr. Sehaubach kot zastopnik pokrovitelja g. bana ter pomožni škof g. dr. Tomažič. Na postajališču so ju sprejeli gasilci z godbo; pozdravne govore so izrekli župan Zemljič, načelnik društva Kuharič in dve belooble-čeni deklici, ki sta gostoma poklinili lepa šopka. Potem je g. pomožni škof bral na Glavnem trgu mašo, na koncu katere je v lepem govoru orisal delovanje drušlva v preteklih 60. letih. Zbrane gasilce je nato z balkona sreskega načelstva pozdravil g. župan, nakar je izpregovoril bodrilne besede zastopnik g. bana g. dr. Schaubach. Čestital je društvu na šestdesetletnici ter mu izro-kel za njegovo človekoljubno delovanje zahvalo državne oblasti.
V imenu gasilske zveze je pozdravil gasilca g. Wengust, nakar je načelnik g. Kuharič po daljšem govoru pozval gasilce, naj zakličejo našemu najvišjemu organizatorju Nj. Vel. kralju; Živio! Nato je mestna godba zaigrala državno himno. Slovesnost je zaključil strumni mimohod gasilskih čet, ki so štele približno 300 mož s Murskega polja. Ljutomerskih goric, Medjimur-ja in Prekmurja. Tudi Maribor je bil zastopan. Popoldne so domači gasilci v Seršenovem logu izvedli mokro vajo ter nastopili tudi z vajami s sekiricami. Nato se je pod mogočnimi hrasti razvila živahna zabava, ki jo je končala okrog 11. ure nenadoma močna ploha. Omeniti je še, da jo zastopal Jugoslovansko gasilsko zvezo poleg g. Wengusta še tudi g. Pristovšek.
Tiskovna tožba Tumpej-Jelen v Mariboru
Ure,.uik »Ujedinjeneg* Železničarja« obsojen Maribor, 7. julija Danes je bila pred tukajšnim »krožnim sodiščem tiskovna razprava v tožbi železniškega uradnika in predsednika krajevnega odbora Udruženja narodnih železničarjev in brodarjev v Mariboru g. Rudolfa Tumpeja proti odgovornemu uredniku »Ujedinjeuega železničarja« g. Adolfu Jelenu. Tumpej je tožil Jelena, ker je objavil v svojem listu članek »Austro-fiat internacionala pri zvezarjiht v 28. številki lista dne 25. decembra 1. L, v .katerem se mu očita, <Ja je kat državni uradnik in kot voditelj narodnih železničarjev v Mariboru delal kupčije z zasl p-niki a-domobilov »Austro-fialr.
Razpravo je vodil okrajni sodnik g. dr. Leš-nih, Tumpeja je zastopal odvetnik dr. Šuuderl, Jelena pa odvetnik dr. Relsman. Zaslišanih j« bilo več prič, med njimi podžupan dr. Lipold, zastopnik Ivrdke »Austro-fiat« Miro Žitnik, bivši občinski svetnik Andrej Baliun in drugi, ki so pričali vsi v prid tožitelja. Ob veliki pozornosti občinstva, posebno železničarjev, Iti so napolnili dvorano, je sodnik kmalu po 16. uri razglasil sodbo, po kateri je g. Jelen kriv klevete po čl. 52. tiskovnega zakona. Zaradi lega ga je obsodil na 1200 Din globe, odnosno 20 dni zapora, plačilo sodniijakih stroškov, plačilo 200 Din odškodnine obtožitelju in objavo razsodbo v »Ujedlnjenem železničarju«.
Divjanje brezvestnega šoferja
Podrl je orožnika in se zaletel r voi.
Sevnica, 6. julija.
Avtomobilskih nesreč je toliko, da človek ni več varen, če prestopi prag svoje hiše. V so- ' boto je žandarmerijski narednik Mrzlikar Avgust iz Krške vasi, ki je bil poklican v Sevnico radi slraženja železniške proge, šel v službo. Na precej ostrem ovinku je pridrvel za njim avlo, ki ga je vodil šofer Ivekovič Ivan z neko gospo ler se z vso silo zaletel v narednika Mrzlikarja, ga podrl in ležko poškodoval. Brezvesten šofer je divjal z avtomobilom naprej in se zaletel v težko vprežen voz posestnika Curka iz Sevnice in mu potrgal na konju jermenja, nakar je divjal zopet naprej. Šele kaka 2 kilometra iz Sevnice ga je začela peči vest, nakar se je obrnil in pridivjal nazaj v Sevnico. Ponesrečeno žrtev Mrzlikarja je vzel nato na svoj avtomobil in ga prepeljal v krško bolnico.
Vsa znamenja, na raznih brzojavnih drogih in plotih, tako tudi napisi pred trgi in vasmi z označbo »15 km« so brezuspešna. To je znak, da se vse avtomobilske nesreče zgodijo le v vinjenosti šoferjev ali lastnikov avtomobilov.
Bled
K vestem o Škrlatici na Bledu se uradno ugola 1 ja, da j<j pred ledni sicer bilo nekaj lahkih obolenj Škrlatice med prebivalstvom občine Bled, da pa so vse obolele otroke takoj prepeljali v ljubljansko splošno bolnico, tako da sedaj v občini Bled v celoti ni Škrlatice iu ni bilo zadnjih 10 dni novih obolenj.
Dolenji Logatec
Nabori. Kakor vsako leto, so se tudi letos vršili nabori kar dva dni. Moramo pohvalno omeniti, da so naši fantje poslali že bolj dostojni in mirni, kajti ni bilo po ulicah pijanih rekrutov, kar je le v ponos fantov.
Škropljenje ulic. Občina si je nabavila ličen škropilni voz. Na žalost pa so se našli v občini še ljudje, ki so nahujskani od drugih, začeli agitirati proti škropljenju. Svetovali bi tem na-liujskancem, da trezno premislijo, kaj govore in kaj delajo. Občini pa vsa časi kakor njenemu županu g. Oblaku, ki se ne ustraši hujskanja niti pretenj, ampak gre za blagor občine z duhom časa naprej.
Jz Dvavsbe
d Dravska direkcija pošte in telegrafa razglaša:	Dravska	direkcija pošle i« telegrafa v
Ljubljani razpisuje na podlagi Plena 94 zakona o državnem računovodstvu ponovno oferlal-no licitacijo za oskrbovanje prevažanja pošte v Mariboru. Licitacija bo 30. julija ob 11. uri v sobi št. 42 direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. Pogoji so na vpogled pri direkciji, pri mariborskih poštah, pri načelstvu mesta Maribor in pri županstvih občin Krčevina, Košaki, Pobrežje in Studenci. Kavcija 7500 se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan licitacije pri direkciji, soba štev. 41.
d Absolutorijski in diplomski izpiti na držne-iiem konservatoriju v Ljubljani. Koncem šolskega leta 1930/31 je napravil na ljubljanskem konservatoriju absolutorijski izpit visoke iz klavirja in absolutorijski izpit srednje šole z kompozicije g. Pavel Šivic. Dalje so napravili absolutorijski izpit srednje šole iz solopetja gdč. Arko Ilerta, Dolenc Josipina, Meze Anita in Mlekuž Marijeta. Rančigaj pavel pa je napravil absolutorijski izpit srednje šole iz orgel. Diplomski izpit pedagoškega-učiteljskega oddelka državnega konservatorija pa so napravili pred posebno komisijo pod predsedstvom ravnatelja g. Mateja Hubada: gg. Juvanec Ferdinand, Krm-potič Ivan, Lubec Roza, Menardi Pia, S. Rakovec Cirila, Sušnik Marija S. Žulj Ljubomira.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	1543
d Opozarjamo na današnji oglas trgovine barv in lakov.	1520a
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Zveza bojevnikov iz svetuvne vojne priredi tudi letos svoj običajni tabor na Brezjah. Zborovanje bo 15. avgusta in ga bo vodil general Maister. Zveza je zaprosila za polovično vožnjo po železnici in upa, da bo prošnja v kratkem ugodno rešena. Pozivamo vse tovariše iz svetoven vojne, da se le prireditve gotovo udeleže.
d Kmetski praznik na Krškem polju z veliko konjsko dirko, razstavo konj in goveje živine bo letos na praznik Vel. Šmarna 15. avgusta. Vsa obširna okolica Krškega se že sedaj pripravlja, da proslavi letos ta praznik dela še bolj veličastno kakor druga leta
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 756-3, termometer 20"4, relativna vlaga 75%, smer vetra N, oblačnost' 8. V Mariboru je kazal barometer 7539, termometer 20’7. relativna vlaga 88%, tiho, oblačnost 6. Opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja tempera-.
Rudnik z najboljšim črnim premogom
V	Ibarskih gorah blizu poti iz Raške v Kraljevo je našel industrijalec Ivan Savij sloje črnega premoga, ki ima 7 tisoč do 8 tisoč kalorij. Tu so začeli kopati in pridobivati premog in zdaj je tam že velika kolonija z vsemi rudniškimi napravami za pridobivanje premoga. Tu so že v davnih časih kopali razne rude, toda šele po vojni so začeli z modernim pridobivanjem premoga. Teren v ibarski dolini preiskujejo sedaj neka francoska in angleška podjetja. Poseben uspeh pa ima pri tem naš industrijalec Savič. Našel je pri Jarandolu pri Jašku velikanska ležišča črnega premoga, katerega ne bo mogoče v več desetletjih izčrpati. Sloji premoga so 16 — do 20 m debeli, premog je pa prve vrste. Strokovnjaki so izjavili, da je ta premog najboljši po kakovosti in od vseh ležišč črnega premoga pri nas.
Zagoneten umor milijonarja — čudaka
Na Srebrnjaku pri Zagrebu so našli v ponedeljek zjutraj mrtvega bogatega posestnika Antona Repovečkega. Na prvi pogled so ljudje videli, da Repovčki ni umrl naravne smrti. Dva njegova sostanovalca, moža in ženo, je policija takoj prijela, ker sta osumljena, da sta morilca, ali pa v zvezi z morilci. RepoveČki, ki mu je bilo 66 let, si je nagrabil po dolgih letih dela in truda veliko premoženje, katerega cenijo nad 1,000.000 Din. Pred leti se je ločil od svoje žene in živel v svoji hiši z nečakom Andrejem Turkom in njegovo ženo Cilko. Ta dva sta stanovala s tremi otroci v sobah, ka-lere je ločil od stanovanja umorjenega Repovečkega, samo hodnik. RepoveČki je bil bogat, znal je pa tudi svoj denar zapravljati. Prihajal je ponoči kasno pijan domov in v takem stanju se je vrnil tudi usodno noč v ponedeljek. Rad je imel družbo sumljivih žensk in z njimi zapravljal denar po nočnih zabaviščih. V tem pogledu torej ni bil skopuh, le doma je živel v zelo priprosti sobi s slaro polomljeno opravo. Nihče si ni mogel razlagati, kako je mogel ta milijonar prebivati doma v tako bednem stanovanju.
Nihče ne ve. kdaj je prišel usodno noč domov. Videli so ga le že pijanega v neki go-slilni na Srpbrenjaku. Andrija Turk, ki je stanoval, kakor so sosedje povedali, skupno z Repovečkim, je v ponedeljek zjutraj razburjen poveda] sosedom, da je stari umrl. Vsi so mislili ,da je starca zadela kap. Ko so pa mrliča pregledali, so opazili na njegovi glavi or o, katero mu je morilec prizadejal z nekim topim orodjem. Po telesu je bilo vse polno prask, ki so pričale, da se je RepoveČki boril z morilcem. Aretirani Turk je imel tudi okrvavij no srajco in se izgovarjal, da si jo je umazal s krvjo, ko je obrnil truplo umorjenega starca P' ed komisijo. Repovečkega so našli tudi i
tura je bila v Ljubljani — (18'5), v Mariboru 26-6 (15’3), v Zagrebu 3P4 (20'2), v Beogradu 28'3 (17-4), v Sarajevu 28'5 (155), v Skoplju 329 (16-2), v Kuniboru 32 (209) in v Splitu 32-l (21-3). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Hjubljana
Sreda, 8. julija 1931. Kilijan. Pravoslavni: 25. junija Muč. Fevr.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Us tar na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški.
*
■ Maturantje VIII. a r. bivše prve državne gimnazije v Ljubljani obhajamo v ponedeljek 3. avgusta t. 1. 30-Ietnico svoje mature. Vsi oni gg. sošolci, ki se nameravajo udeležiti 30-letni-ce, naj javijo svojo udeležbo do 25. julija na naslov: prof. dr. Val. Rožič, Gorupova ul. 18, Ljubljana. Vse drugo se bomo domenili pismeno.
■ Rov pod Marijinom trgom. Dela pri tro-mostovju na Marijinem trgu počasi napreduje. Te dni so začeli podirati obrežni zid na deRni strani Frančiškanskega mostu. Ko so ga podrli do tal, so odkrili star podzemski rov, visok 1'30 m in širok 95 cin. Rov sega do samostana in je dolg okoli 30 m.
H X. redni občni zbor »Soče« z običajnim dnevnim redom se vrši v soboto 11. t. ni. ob 20-30 (pol 9. uri zvečer) v salonu pri »Levu«. Vabljeni samo člani društva.
■ Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova.	1334
■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA!
■ Iz bolnišnice. V bolnišnico so pripeljali več ponesrečencev. 73-letna delavka Helena Verbi-čeva iz Komende pri Kamniku je padla z voza in si zlomila levo roko. — 17-letna delavka Rozalija Mežnarjeva, uslužbena v tovarni Peko v Tržiču, je tako nesrečno padla v tovarni, da si je zlomila desno nogo. — 18-letni čevljarski pomočnik Vinko Meglič iz Kovorja pri Kranju se je peljal s kolesom proti domu. Blizu doma je padel s kolesa in zadobil težke poškodbe na glavi. — 28-letni posestnikov sin Josip Paternoster iz Zaloga je pomotoma pil neka .zdravila in se zastrupil.
■ Sam se je ujel v past. Železničarski uslužbenec Zbašnik je opazil, da je vlomil v njegovo barako v Mostecu, kjer ima shranjeno razno orodje in krogle za balinanje, neznan delavec v družbi neznanega tovariša. Previdno se je splazil k baraki in zaprl vanjo vlomilca, dočim je njegov tovariš, ki je bil na straži, pobegnil. Vlomilec je bil zaprt v baraki toliko časa, da je
povezano glavo, kakor jo povežejo mrličem, k* umrjejo naravne smrti, da se jim ne ''pači obraz. S tem je hotel nekdo prevariti ljudi, d;> je RepoveČki umrl naravne smrti. Poli zija je uvedla strogo preiskavo in morda se ji posreči izsledili morilca in pojasniti ta zagoneten umor.
b Štirje utopljenci v euein dnevu. V Savi je predvčerajšnjim utonil 20-letni Evgen Kranj er, ki je hotel preplavati Savo pa je zašel v vrtinec in utonil. Kmalu nato je Sava požrla 16-lelnega trgovskega vajenca Mladena Milenkoviča. Tudi njegovega trupla niso našli. Isti dan je pa Sava zahtevala še življenje delavca Radoja Riz-niča in tipografa Lazarja Vojisavljeviea. Vozila sta se s čolnom po Savi in zadela v parnik. Čoln se jima je prevrnil in ker nista znala plavati, sla utonila.
b Zverinska mati. V Slatinu pri čačku so orožniki prijeli 20-letno Stanojlo Kaplarevie, ki je služila več let pri posestniku Ivanu Petroviču. Lani je zanosila, svoje dete je pa takoj po porodu vrgla v Moravo. Ko je prišla d <mov je domačim izjavila, da je otroka dala nekim sorodnikom v rejo. To se je zdelo domačim sumljivo in ovadili so jo orožnikom. Ko so jo zaslišali je Stanojla priznala svoj zločin.
b Zaradi komunizma v smrt. V nekem zagrebškem hotelu se je nastanila 23. junija neka Olga iz Našic. Rekla je, da študira medicino in ‘da bo napravila v Zagrebu izpite. Najela si je skromno sobico, iz katere je prišla le malokdaj. Hotelsko osobje se za njo ni dosti menilo, ker je bilo prepričano, da se dekle pripravlja res za izpite. V ponedeljek zjutraj je pa našla sobarica študentko nezavestno v sobi. Odpeljali so jo v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je dekle v samomorilnem namenu izpila večjo količino nekega strupa. Našli so tudi njeno poslovilno pismo, v katerem je samomorilka izjavila, da je študirala 3 leta v Parizu, kjer je spoznala nekega komunista, ki jo je zapletel v razne komunistične akcije. Zaradi tega je imela mnogo neprilik z oblastmi. Jaz sem svojo kazen prestala, Bog pa naj kaznuje tiste, ki so me zapeljali. Tako se končuje njeno pismo. Obupno dejanje tega dekleta je vzbudilo v Zagrebu sočutje, ker je dekle tudi jetično in nagluho.
b Najdeno truplo neznanca. Pri Sremski Kamenici so našli truplo neznanca, ki je sodeč po obleki, iz inteligenčnih krogov. Pri njem niso našli nobenih listin. Ker ima po telesu* več poškodb ni izključeno, da je neznanec žrtev morilca.
b Zločin obupanega moža. Pred sodniki v Mitroviči je stal le dni bivši rčdar Radovan Bu-jič, ki je meseca februarja umoril svojo ženo Milko. Obtoženec je izjavil, da je kriv in orisal svoj zakonski pekel. Žena ga je namreč varala kar na debelo, in ko se je od nje ločil, mu ie še vedno delala škandale. Ob neki taki priliki jo je redar na ulici ustrelil. Obsodili so ga na leto dni robije.	-	- •
prišel stražnik in ga aretiral. V neznancu s« spoznali samskega delavca brez -lahiega biva lišča Janeza Klinca. Za njegovim pobeglim to vrišem je uvedeno zasledovanje.
■ Male tatvine. Žena mehanika Avgusta Že bretova je prijavila policiji, da je neznan mladenič iztrgal iz rok njenemu sinu Romanu na glavnem kolodvoru žensko ročno torbico in zbežal z njo proti glavnemu skladišču. V torbici je bilo več drobnarij v skupni vrednosti 70 Din. — Gostilničarki Mariji Baznikovi, Novi trg št. 2, je bilo ukradeno iz miznice več priborov v skupni vrednosti 120 Din. Tatvine je osumljena neka ženska, stara okoli 30 let. — Hišnik na ljubljanskem gradu Karol Pivk je prijavil policiji, da je neznan tat odprl nabiralnik pri kapelici Matere Božje v grajskem gozdu in odnesel ves denar, ki je bil v njem. Po hišnikovi izjavi tat ni mnogo odnesel, ker je nabiralnik dan poprej sam izpraznil. — Samski gospodinji Josipini Pozničevi, Cesta št. 9, je bilo ukradeno skozi odprto okno več kosov obleke v skupni vrednosti 100 Din. — Samski delavec Andrej I. je ponujal v neki gostilni na prodaj 7 kro-gelj za balinanje v skupni vrednosti 200 Din. Andrej je, prijet, priznal, da so bile krogle ukradene v St. Vidu. Zatrjuje pa, da jih ni ukradel on, temveč neki njegov tovariš K., ki je brez posla in brez stalnega bivališča.
■ Nepoboljšljiva tatica. Aretirana je bila radi tatvine ure-lnidilke Ani Gorjančevi delavka Marta Župančičeva. Župančičeva je nepoboljšljiva tatica. Radi tatvine je bila že 18-krat kaznovana.
Map/feop
m Razglasitev vojaškega razporeda. Letošnja razglasitev vojaškega razporeda za Mariborčane bo v nedeljo, dne 12. t. m. od 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer na vojaškem vežbališču na Teznu, in sicer ob vsakem vremenu. Zglasiti se morajo vsi vojaški obvezanej letnikov 1881 do 1909. Izvzeti so le: rezervni častniki naše armade, duhovniki, stalno in začasno nesposobni, invalidi ter težko bolni in vojno zadržani. Poslednji morajo to uradno dokazati. Nadalje se morajo javiti tudi dajalci živine, vozil in drugih prenosnih sredstev. Za zamudnike bo razpored 19. t. m. istotam.
m Mlekarska šola. Prospekt in učni načrt banovinske mlekarske šole v Škofji Loki, ki se otvori 10. novembra t. L, je interesentom na vpogled med uradnimi urami pri mestnem načelstvu, Glavni trg št. 11, soba 8.
m Lovski dan v Ribnici na Pohorju priredi mariborska podružnica SLD 12. t. m. ob 15. uri v prostorih g. Plačnika. Na ta prijateljski sestanek se vabijo vsi lovski zaupniki, lovski čuvaji in ostali lovci. Udeležba članov SLD iz Ribnice na Pohorju in njene okolice je obvezna. Lovski zdravo!
m Pijte original »CHABESO«.	1114
m Kinematografi. Grajski kino predvaja do vključno četrtka nemški velefilm »Sin belih planin«, kino Union pa od danes dalje zvočno vojaško humoresko »Otrok garnizije«.
m Nesreča posestnice. Pri vožnji po nekem klancu v Draži vasi je padla pod težko obložen voz posestnica Terezija Paholčeva. Kolo ji je zdrobilo desno nogo pod kolenom in so jo morali prepeljati v tukajšnj bolnico.
m Slepa deca. V zavod za slepo deco v Kočevju se sprejmejo v začetku prihodnjega šolskega leta slepi otroci, za katerih sprejem zaprosijo roditelji ali njih namestniki. Pogoji za sprejem se izvejo pri mestnem načelstvu.
m Radi kvalitete in cene — samo »K aro č e v I j e«!
m Najden prstan. V ponedeljek se je našel pri gostilni Meierseidl na Tržaški cesti zlat prstan. Lastnik ga dobi v omenjeni gostilni.
m Kup. V Kettejevi ulici je v ponedeljek zadela kap tamkaj stanujočo 08-Ietno Frančiško \Volfovo. Prepeljali so v bolnico.
m Furmanova se je vrnila. Pretekli teden smo poročali, da je brez slovesa izginila od svojega gospodarja 20-letna služkinja Terezija čunnanova in da je mogoče izvršila samomor. Kmalu na to je orožniški narednik Hirš našel na nekem travniku pri Slivnici onesveščeno neznanko, katero so 3. t. in. prepeljali v tukajšnjo bolnico. Ker ni imela nobenih dokumentov. so šele v soboto dognali, da je to Furmanova, ki je v zmedenosti blodila okrog in tam obležala. Dne 5. t. m. pa je bila odpuščena in se je vrnila h gospodarju.
Celje
* Slavnostna otvoritev Obrtnega doma. Spored otvoritve je sledeči: V nedeljo 19. julija ob 6'30 obhod godbe po mestu, ob 7’45 sprejem gostov na kolodvoru in pohod pred Obrtni dom, od 8. do 9. koncert železničarske godbe pred' Obrtnim domom, ob 9, blagoslovitev Obrtnega doma in nagovor g. opata Juraka, nato otvoritev pb g. banu dr. Dragu Marušiču in odkritje spominske plošče, od 9'30 do 10'30 ogled lazstave obrtno-nadaljevalne šole v Obrtnem domu, ob 10'30 okrožni obrtniški zbor Zveze obrtnih društev Dravske banovine v Celju v dvorani Obrtnega doma, ob 13. slavnostni banket v Celjskem domu, ob 16. občni zbor Zveze obrtnih društev Dravske banovine.
* Diplomski izpit je položil na juridični fakulteti v Ljubljani g. Pavel Schvvab, sin našega skladatelja dr. Antona Schvvaba v Celju. Čestitamo!
* Smrtna nesreča otroka. V ponedeljek popoldan so neke ženske v bližini levškega mostu na polju delale. Sin tesarja iz Levca 5-letni Mirnik Jože ter neki drugi fant, ki sta se nahajala pri ženskah, sta šla k nekemu studencu vodo pit. Pri tem je Mirnik padel v vodo, njegov tovariš pa se je iz strahu skril. Ko so pol ure pozneje ženske pogrešale fanta in ju šle iskat, so našle Mirnikovega fanta mrtvega v vodi. Vsi poizkusi, spraviti ga zopet k življenju, so bili zaman.
* Nasilnost. V vasi Drevenik pri Kostrivnici je prišel 4. t. m. k posestnici Fuhrmahn Mariji pas ^tnikov sin Šket Prane iz Drevenika, da bi od nje kupil telico. Ko si Je žival ogle-
V
tal in je posestnica povedala ceno, je začel Šket mnogo manj ponujati, tako da Fulirman-nova sploh ni hotela pristati na kupčijo. Tc pa je Šketa tako razjarilo, da je začel posestnico pretepati. Pri tem pa ji tako nečloveško ravnal, da ji je zlomil levo roko, izpahnil palec na desni roki in jo nevarno poškodoval na glavi. Težko ponesrečeno Fuhrmanvovo so morali prepeljati v celjsko bolnico. Surovi nasilnež pa bo moral odgovarjati za svoje dejanje pred sodiščem.
* Smrtna kosa. V vojaški bolnici je 5. t. m. umrl 21-letni redov 39. pešadijskega polka Markovič Ljubomir, doma iz Vranske banje. ________
V Lokrovcu št. 11 je 6. t. m. umrl 88-letni prevžitkar Golavšek Jože.
* Usodna pozabljivost. 4. t. m. je v. Dramljah zaposlena služkinja Hrastnik Amalija dopoldan ob 10. vračala s celjskega trga. Pred trgovino Mislej na Kralja Petra cesti je postavila svojo košaro na tla, da bi nekaj na uiej popravila, istočasno pa je položila svojo denarnico na izložbeno okno omenjene trgovine; Ko je bila gotova, je nadaljevala svojo pot. Komaj je napravila par korakov, je zapazila. da je pozabila svojo denarnico. Urno se je vrnila, denarnice pa ni bilo več. V denarnici pa je bilo 2000 Din, last njenega delodajalca. Nepošten človek je v kratkem času denarnico odnesel.
* Najdba. V Strossmayerjevi ulici je bila najdena rjava šoferska obleka. Dobi se na policiji.
* Nezgoda na Kapucinskem mostu. Stari m trhli Kapucinski most se maje kot gugalnica, če se dva voza srečata na njem. Ni čuda zato, da je v ponedeljek popoldan posestnik Vaš Andrej iz Spodnje Hudinje, ko se je peljal čez most, padel z voza in se nevarno poškodoval. Z rešilnim avtom so ga prepeljali na rešilno postajo, kjer so ga obvezali in nato spravili domov.
Trbovlje
Licitacija za zgradbo vodovoda v Hrastniku.
V soboto 11. julija ob enajstih dopoldne bo v pisarni gradbenega oddelka občine Trbovlje javna ofertalna licitacija za zgradbo vodovoda v Hrastniku. Uradni proračun znaša dinarjev 2,078.371-20.
Praznovanje pri rudniku v juliju. Meseca julija bodo praznovali vsak pondeljek in vsako soboto v tednu razen tega pa še v sredo 8. t. in.
Nedeljske iiogomelue tekme. Nedeljske nogometne tekme so končale dopoldne med SK Dobrno in Mladostjo s porazom slednje, popoldne med SK Amater in SK Retjem s porazom Ret ja in med Hermesom in Trbovlje s porazom Trbovelj z rezultatom 4 : 5.
Gostovanje pevskega društva »Obilic« v Trbovljah. Na svoji turneji j>o Dravski banovini bo pevsko društvo »Obilic« iz Beograda prihodnje dni priredilo v tukajšnjem Sokolskem domu pevski koncert. Dan prihoda in spored koncerta naših bratov iz junaškega juga bomo pravočasno objavili.
Uiril-Metodovo Kresovanje. Ta stari slovanski običaj tudi v naši dolini še ni zamrl. Kakor vsako leto, je bil tudi letos prižgan največji kres na Kolku nad Trbovljami, od koder se nudi krasen razgled po celi naši žalostni dolini. Plamen je švigal preko 8 m visoko, vmes pa so švigale in pokale rakete ter čarobno razsvetljevale skalnato pobočje Kolka. Pozno v noči, ko je kres že pojemal, je razgnal vesele kresovalce močan dež. Tudi na pobočjih pod Retjem in Oj-strem so zasvetili ognji v čast slovanskima blagovestnikoma, zlasti se je odlikoval po velikosti in dolgotrajnem žarenju kres na Gvidi, ki so ga sežgali tamkajšni samski fantje-rudarji.
Dob pri Domžalah
Sola v Dobu jiri Domžalah je priredila lepo Vidovdansko proslavo, in sicer 27. junija popoldne samo za šolsko deco in 28. na Vidov dan za jugoslovensko čuteče stariše svoje mladine. K otroški proslavi je prišla vsa deca iz Doba in Krtine ter mnogo iz Ihana in Radomelj. Drugi dan se je pa nabralo toliko domačinov in okoličanov, da je bila dvorana pobia. Najprej je nastopila skupina 12 vil v lepi živi sliki in vila govornica je povedala navdušen govor Vidov dan, a vila deldamovalka zaobljubo vseh Nj. Vel. kralju; vile so držale okrašeni sliki kralja Petra I. velikega osvoboditelja in Nj. Vel. našega kralja ujedinitelja. Vila-go-vorniea, šolska deklica, je pripovedovalo tudi o našem slovenskem Vidovem dnevu, o rapallski pogodbi. Vile in v ozadju deca so zapeli Bože pravde. Lepa in ganljiva proslava, živa slika, polna ljubezni do doma in naroda L Dobrosrčni zvonček je krasna cvetlična bajka s petjem in rajanjem. Polno živih cvetlic (v cvetlice oblečenih učenk) je z lepimi stihi povedalo svoje misli o svojih naravnih' krasotah in srčnih dobrotah. () Ribičevih palčkih se je pa že mnogo govorilo na naših šolskih odrih. V tej »Kraljici palčkov« je pa bilo solne.e, oh toliko soln-ca, da smo se vsi gledalci radovali nad tolikimi srčkanimi prizori. Na tem mladinskem odru je šetalo, pelo, delalo in rajalo 58 igralcev, vsi sami ljubki palčki in čarobne vile. Posebno petje dvanajstih vil je bilo dovršeno in njih rajanje dražestno. Čarovnica je vzbudila mnogo občudovanja in njeno čaranje je popolnoma •uspelo. Neverjetno, da se trudu skrbne režiserke posreči naučiti naše palčke tolike gledališke dovršenosti. Zaključila je to proslavo živa slika triglavskih vil, katerih kraljica je dovršeno deklamovala Triglavsko budnico, ki je vlivala v srca poslušalcev polno ljubezni do domovine onkraj Triglava. Tako je šola v Dobu proslavila Vidov dan, ker vzgaja svojo deco v dobre državljane in vrle Jugoslovane, kakor je to doslovno priporočil prevzvišeni škof dr Rožman ob priliki letošnje birme.
Poljčane
Avtobusna vožnja Poljčane - Rogaška Slatina.
S 1. julijem je bil zopet olvorjen redni dnevni avtobusni promet med Poljčanami in Rogaško Slatino. Iz Poljčan odpelje avtobus po polpet-najstem mariborskem vlaku ter pripelje iz Slatine k poldevetnajstemu vlaku.
Smrtna, kosa. V najlepši dobi 52 let je umrla te dni spoštovana gospa Rogina iz Makol. Smrt je nastopila nepričakovano. Zjutraj so jo nič hudega sluteč v postelji našli mrtvo. Pokopali so jo v nedeljo, naj v miru počiva!
Jz dvugih
.	-Jaši	Sokoli	tekmovalci na potu v Pariz.
Kot smo ze včeraj poročali, so odšli naši Sokoli v ponedeljek zvečer z brzovlakom v Pariz na svetovno telovadno tekmo. Slovo na kolodvoru je bilo zelo -srčno, tekmovalci so bili izvrstno razpoloženi. Danes prinašamo izvirno karikaturo, ki jo je narisal svetovni prvak brat Tošo Primožič. Od leve na desno so v vagonih brat Stane Trček, poročevalec saveznega TO, Miroslav iorte, Tošo Primožič, Boris Gregorka, Peter Šumi, Leon Štukelj, vsi tekmovalci; Mačus Franjo, Smrtnik Jože, sodnika, in Bajželj Ivan, vodja odprave v Pariz.
Obravnava proti Josipu Lombarju
Z njim vred so na zatožni klopi 3 ženske •n 1 moški. — Lombar ni obtožen umora Bosanca Vojnikoviča.
Ljubljana 7. julija.
Jutri dopoldne se bo vršila pred kazenskim senatom zanimiva obravnava proti 31-letnemu Josipu Lombarju, obloženemu zločinstva zoper življenje in telo, zločinstva napravljanja lažnih listin in prestopka tatvine. Obenem z njim se bodo zagovarjali neka samska posestnica iz Vi-kerč, žena nekega ljubljanskega krojača, neka gostilničarka iz Šiške in neki krojaški mojster s Kodeljevega. Razen Lombarja so vsi obtoženci v prostosti.
Kakor znano, je bil Lombar osumljen, da je umoril 29. septembra lani nekega Bosanca Voj-oikovifa, ki da ga je oropal, truplo pa vrgel v ponikovalnico v Kosezah. Zanimivo je, da Lom-'!U ni obtožen tega delikta, ker mu ga niso mogli dokazati, pač pa je obtožen odpravljanja plodu,^ napravljanja lažne listine, dalje da je v lovišču pri Lahovčah neopravičen streljal na jerebice, divje golobe in šoje in še več drugih manjših deliktov. Lombarjev zagovornik je odvetnik dr. Lokar.
Ljutomer
Tombola Olepševalnega društva bo v nedeljo 19. t. m. v gostilni Triglav.
Razstava. Na Vidovdan je meščanska šola otvorila razstavo risb in drugih šolskih izdelkov, ki je bila jako okusno urejena. Risbe na stenah so kazale lep in smotren postopek od lažjega k težjemu ter zadivile oko s svojo barvitostjo. Ročna dela deklic in dečkov pa so pri-nnor dae8^uša šola združevati lepoto z uporab* „»?• ?P'°b je presenetilo veliko število raz-vse ? rjsb >n izdelkov — dokaz, da se je ...	10 v Soli res delalo. Razstavo je poselilo
°go staršev in ljubiteljev mladine.
. Litija
lo ^'e *e	prerekanj	o	ustanovitvi	sa-
jSkega orkestra -Lipe«" v ^Jugoslovanu« in *ei' se to nanaša najbolj na mojo osebo, naj mi
oo	‘tovoljano tole pojasnilo: V dopisu z dne junija 1931 trdita gospod predsednik in novi (?ospo<l tajnik v imenu pevskega društva »Lipe«, oa nisem niti ustanovitelj niti vodja društvenega salonskega orkestra ter tla sem v začetku sodeloval pri orkestru kot vsak drug član. Da sem vodja, nisem nikdar trdil. Ker pa vse to ni v skladu z resničnimi dejstvi, zato naj tu navedem kratko zgodovino ustanovitve salonskega orkestra. Ko je prišel g. učitelj Milan Perlot v Litijo, smo bili vsi veseli, ker mio zvedeli, da je namestnik pevovodje učiteljskega pevskega zbora v Ljubljani. Soglasno smo ga izvolili za pevovodjo »Lipe«. G. Pertot nam je tudi povedal, da je imel že svoj salonski orke-Sprožili smo misel (med temi sem bil tudi 'az). da bi ne bilo napačno, ako bi tudi pri ?as ustanovili nekaj sličnega. V tistem času pa Je mora] g. Pertot oditi z učiteljskim pevskim Oborom na turnejo po Jugoslaviji. Po približno lednih od prvega zamisleka bi bili mo-Svpi'^la*' na deseti obletnici smrti gosp. Luke ' a- Ker pa sem videl, da g. učitelj v štiri-
^oiovcnje po večernici
126.
»Na tem deblu se bomo peljali,« je ~®3al. »Splezajmo nanj in odrinimo ga oa brega!« Tako so tudi storili, čez če-ure je ž plaval po deroči reki ta pre-rfosti brod z vsemi tremi našimi pripelji. Vožnja na niem sicer ni bila lin v.	kakor	ie bil polet, na kobi-
a vedno se spre menjujoča slika ine jim je krajšala čas. Vse pol-
le bilo zanimivih rastlin in živali.
najstih dneh ne bi mogel sam naštudirati vsega orkestra, že radi tega ne, ker še sam ni vedel, kdo bo igral v orkestru, sem sam zbral glavne moči, ki so se orkestru pridružile samo meni iia ljubo. Nato smo se vadila vsak večer od 8 do V.il2 v našem stanovanju. Poleg tega je bilo potreba že pisati note, ker so bili nekateri komadi nepopolni. Tudi to delo sem izvršil sami Do vrnitve g. Pertot« smo se vadili 14 dni. Vse je bilo na mojih ramah, kar je bila za me velika žrtev, ko sem čez dan obilo zaposlen v lekarni in s študijem. Ko se je g. učitelj vrnil, je napovedal skupno vajo. Pri tej vaji smo že v celoti zaigrali vse komade. Seveda je bilo potrebno piljenja, ki ga je takoj začel g. Pertot. S tem se je šele v resnici pričelo voditeljsko delo g. učitelja Pertota pri orkestru in moje sodelovanje kot navadnega člana orkestra.
Britli Božidar, stud. pharm.
Kotredež
Žetev pričenja. Po precej dobri košnji se nam obeta tudi zadovoljiva žetev, ki se pričenja ta teden. Sploh je letina dokaj zadovoljiva, le sadje ne kaže dobro.
Naši pevci se zopet zbirajo in vežbajo. Znano je, da so v Kotredežu kmetski fantje jako dovzetni za lepo petje. Pevske vaje vodi upravitelj zagorske šole g. Janko Levstik.
Gasilski dom hoče postaviti tukajšnje »Prostovoljno gasilno društvo«. Ker je društvo še mlado in nima še materijalnib sredstev, se pričakuje, da bodo okoliški posestniki in podporni člani žrtvovali po svoji moči vsaj v materijalu, da pride društvo pod svoj krov. Ker je delokrog društva jako obširen, se je nadejati, da bo prizadevanje naših gasilcev rodilo uspeh. Načrte za Gasilni dom je napravil član društva g. France Košir.
Zagorje
Nesreča. Petletni Peterček Govejšek je po nesreči prišel pod voz g. I. D. in se jako nevarno poškodoval na nogab. Malemu nesrečnežu je nudil prvo pomoč g. dr. Slavko Grum in odredil prevoz v ljubljansko bolnico. Ljubkemu fantku želimo skorajšnje okrevanje.
Nogometna tekma med kluboma S. K. Zagorje« in S. K. »Sloga« iz Lok pri Zagorju je končala z rezultatom 2 : 2. S. K. »Sloga« je mlad nogometni klub, ki se je komaj predstavil publiki, pa je takoj pokazal, da bo treba računati z njim.
Kolo sreče. Znimanje za tombolo naših kola-šic je vedno ogromno. Prostor, letno telovadišče pri Sokolskem domu, je bil popolnma natrpan. Sreč pri dobitkih pa so imeli: ga. Barličeva šivalni stroj znamke »Minerva«, neki rudar iz Trbovelj 1000 Din v gotovini, hčerka g. Bleiweisa vrečo moke itd. Drugi pa so se razšli z nado »kolo sreče se okreče«.
Škocijan
Tun’aUnmdav sm.° pri nas Pra7-novali skupno s
padle iunake ?'°Je,.bila sloves"a služba za Pune junake. V nedeljo 28. junija t. 1. na ie
govoromeSUdelI?iiniaSa ® 8l?vnoe,n‘irt cerkvenim
Ikodiana T?r-VSV°.je Solska mladina iz hKocijana m lurjaka, ki je imela svoie šolske
n št"V° f°!ah prod sv' '™5° in pa urad-ništvo. Slavnostni govor, ki ga je imel naš e
župnik, ki je znan narodni boritelj, je segal nam globoko v srce. Vidov dan je nam svedok e lekel med diugim, da je jugoslovanska zemlja prepojena s krvjo slovanskih junakov, ki fo padli Zd vgio in domovino, zato mora ( tati last Jugoslovanov, katerim naj vlada rod junakov — boriteljev za svobodo te zemlje — slavnih Karadjordjevičevl — 29. p. m. pa smo imeli prvo sv. obhajilo. 30 malih je pristopilo k mizi Gospodovi. Popoldne je bila slavnost prvoob-hajancev.
Jesenice
Popravek. V članku »Dva nova mostova« priobčenem pod Jesenice v nedeljskem »Jugoslovanu« čitaj mesto »Jesenice« — »Jesenico«.
V	letošnjem šolskem letu je bilo na osnovni soli 810 otrok.
Carinarnica. Vprašanje graditve carinarnice na Jesenicah je končno rešeno. Ministrstvo gradnje je odobrilo kredit, ki je bil določen na licitacijo v mesecu februarju.
80-letnica. V Mojstrani je praznoval 80-let-nico rojstva g Jože Košir, p. domače Lipnikov. Mož ima velike zasluge za občino in požarno hrambo. Jubilantu tudi mi čestitamo in mu kličemo: še na mnoga leta.
Smrtna kosa. V bolnici bratovske skladnine na Jesenicah je umrl uslužbenec tovarne K1D Slabe Luka v starosti 50 let. Bodi pokojniku ohranjen časten spomin, preostalim iskreno sožalje.
Proslava sv. Cirila in Metoda. Proslava sv. Cirila in Metoda je bila na Jesenicah zelo veličastna Sokolska godba je igrala pred otroškim vrtcem na Savi, nekaj pevskih točk pa je zapelo pevsko društvo »Sava« Otroški vrtec sv. Cirila in Metoda na Savi je bil lepo okrašen. Proslavi ie prisostvovalo številno občinstvo.
t'o»kušeii >iiitioiiior. Železniški delavec. Dir
iec Franc si je v soboto zjutraj v trenutni du evni zmedenosti prerezal vrat z britvijo v •aniomorilnem namenu.
Obisk na Golniku
Najznamenitejše zdravilišče za tuberkulozo v državi - Razgovor s šefom-zdravnikom dr. Neubauerjem
Človek, ki v nedeljo ne ve, kam bi se de jal, naj lepo sede na gorenjski vlak, naj se pelje do Križ pri Tržiču, potem se naj pa potrudi še dobre pol ure do Golnika in naj za nekaj minut obišče starega, napol pozabljenega znanca, ki utegne biti med tistimi dve sto pacienti, kar jih tam polega po sobah in terasah in promenira po travnikih in gozdovih in čaka zdravja in vsega. Sanatoriji, bolnice, zdravje, bolezen, medicina — vse to so stvari, okrog kateriIj je pesniška duša preprostega občinstva od pamtiveka napletla toliko predsodkov, krivih podob in strahov, kakor je znal človeški duh nasuovati svetlih in črnih fantazij pač samo okrog tajne rojstva in smrti. Toda tudi sanatorij za tuberkulozne ni nič drugega kakor kos živega življenja; toliko volje do življenja kakor med tuberkuloznimi ljudmi skoraj ne boš našel nikjer drugje, in človek, ki si domišlja, da je zdrav — saj ni na svetu nobene druge tako relativne stvari, kakor je zdravje — bi se na Golnik skoraj lahko šel
Zdraviliško (iolnik
učit dobre volje in vere in vsega tega. Takšen je bil moj vtis, ko sem pred dnevi obiskal prijatelja, ki ga je za lansko veliko noč nenadoma tako nasilno napadla bolezen, da je v dveh, treh nočeh skoraj vse svoje življenje in kri izbruhal iz sebe, pa je ravno v zadnji minuti še dosegel Golnik in so ga potem v kakšnem poldrugem letu spet postavil nazaj na noge. Ob tej priliki je bil šef-zdravnik g. dr. Robert Neubauer, ki je pred osmimi leti prevzel vodstvo Golnika in pod čigar rokami je sanatorij napravil ves razvoj od skromnih začetkov do odlično urejenega modernega zdravstvenega zavoda in ki mu zadnja leta vestno pomaga asistent dr. Franjo Radšel, toliko prijazen, da me je, kolikor se to pač da, uvedel v dejanje in nehanje te velike, dobre, vseh grenkih žalosti in vsega velikega upanja polne hiše in mi pripovedoval:
Zdravilišče je bilo najprej zamišljeno kot invalidsko zdravilišče; po prevratu se je s fronte vračalo ogromno število bolnih, zlasti z jetiko inficiranih vojakov in za civilno prebivalstvo je bila velika nevarnost, da se bolezen razmahne v katastrofalnem obsegu. Tedanja pokrajinska vlada je dobro razumela položaj in je sklenila ustanoviti to zdravilišče za vračajoče se vojake in v ta namen je bil kupljen stari grad na Golniku, ki ga omenja že Valvazor. Poleg gradu je pokrajinska vlada začela zidati veliko moderno poslopje, ki je bilo do leta 1923. v surovem gotovo, zaradi pomanjkanja kreditov pa so se nadaljna dela zavlekla, tako da so prvi bolniki prišli v novo stavbo šele leta 1925. Polagoma je prihajalo na zdravljenje čez dalje manj invalidov, tuberkuloza se je v nič manjšem obsegu širila tudi med civilnim prebivalstvom, zdravilišče v Topolšici je bilo polagoma premajhno za vso pokrajino in tako je kar sama od sebe prišla misel, naj bi Golnik začel sprejemati tudi civilne bolnike. Tej misli je ministrstvo za narodno zdravje leta 1925. dalo sankcijo in tako i® storjen prvi korak za izvedbo zdravilišča, kakršno je oziroma si prizadeva bili današnji Golnik: ljudsko zdravilišče, namenjeno predvsem srednjim slojem — delavci imajo svoje lepo urejene sanatorije na Klenovniku, Brestovcu in Rabu. Zdaj sprejema Golnik bolnike iz vse države, slalno jih je med njimi zlasti mnogo z juga, tako da statistika za lansko leto izkazuje 65% pacijentov iz južnih po krajin in samo ostalih 35% iz Slovenije.
Od leta 1925. posluje zdravilišče brez vsakršne podpore. Posebne soeijalne naloge vrši pač toliko, 1 olikor mu denarne razmere dopuščajo. Po stanovih je med pacijenti stalno največ inteligenčnih poklicev, in sicer jih je bilo lani 08% ter 32% telesnih delavcev; med inteligenco, ki se prihaj^ zdravit, je največ dijakov, visokošolcev, učiteljev in uradnikov
Leta 1928. je zdravilišče pod vodstvom oblastnega odbora doživelo drugo dobo intenzivnega gradbenega dela. Tisti čas se je Golnik zunaj in znotraj tako izpopolnil, da predstavlja danes v naših razmerah v resnici višek obsega in notranje opreme. Z depandanso, ki jo namerava za svoje Člane tu zgraditi uprava bolniškega fonda državnih železnic, in pa z zgraditvijo povilijona za otroke, ki je zadnja velika želja zdraviliškega vodstva, katere ostva-ritev pa spet zavisi od denarja, bi bil vnanji lazvoj zdravilišča na Golniku za eni 'j' /a M'ličen
Najbolj žalostna stran in najtežji zadržek, da zdravilišče ne dosega sijajnejših uspehov,
kakor jih, je pač dejstvo, da bolniki po navadi skoraj nikoli ne pridejo pravočasno. Ena največjih nalog protituberkuloznih lig bi morala bili, da bi ljudi s poukom in s propagando še o pravem času navajale k zdravniku. 77% vseh bolnikov, ki se zateliajo na Golnik, prihaja šele v tretjem štadiju svoje bolezni, skoraj vsi z velikimi tuberkuloznimi ranami, z odprlo tuberkulozo pljuč. V svoji stiski in nepoučenosti pričakujejo, da bodo okrevali že kar v par dneh, in ne morejo doumeti, da težka rana ne ozdravi niti v treb, štirih mesecih. Seveda pa to žalostno dejstvo nima svojega razloga samo v pomanjkanji) najosnovnejše zdravstvene izobrazbe, temveč še bolj v mate-rijalnem pomanjkanju, v bedi našega malega človeka. Naravnost pradoksalno je, da se je Ini nahajalo v zdravilišču samo 8% pacijentov s prvim Stadijem bolezni, da pa je vendar 53% bolnikov zaradi pomanjkanja sredstev zapustilo zdraviliško oskrbo prej, kakor v treb mesecih — zdravljenje pa, ki bi naj bilo uspešno, bi moralo trajati še mesece in leta. Vkljub tem težkim razmeram pa beleži zdravilišče v letu 1930 vendar 84% pozitivnih uspehov v vseh Stadijih — dasi seveda ti uspehi vedno ne morejo pomeniti definitivnega ozdravljenja. Te številke govore, da uspehi Golnika ne za-ostajajo niti za uspehi švicarskih zdravilišč svetovnega slovesa.
Med sredstvi, ki jih za dosego svojega poslanstva sanatorij uporabi, je na prvem mestu klima: podnebje na Golniku je izredno ugodno, skoraj docela brez vetra, popolnoma brez megle, temperatura je za 4—8 stopinj višja kakor v bližnji Kriški dolini — v kratkem bo zdravilišče dobilo svojo lastno mete-reološko postajo, tako da bo moglo vse te svoje vrline tudi tabelarično pokazati. Podnebje in dietetična prehrana — to sta prva pogoja, toda za 77% težkih slučajev je vse to mnogo premalo. Zdravilišče na Golniku deluje danes z vsemi sredstvi, kar jih pozna moderna medicina sveta, z operativnim zdravljenjem vred, ki je najnovejšega datuma. Prav lepe uspehe izkazuje zlasti metoda takozvanega umetnega pneumothoraxa (stisnjenje pljuč z zrakom), pa tudi vzbrizgavanje zlatih soli itd.
razvojem moderne tehnike in civilizacije opažamo, da je na svetu tuberkuloze čezdalje več. Povsod, kjer je beda, brezposelnost, stanovanjska mizerija — povsod tam so zanjo ugodna tla. Po naših gorenjskih mestih, zlasti v Tržiču in v Kranju, ki sta bila pred kakšnim desetletjem še med našimi najbolj zdravimi kraji, se je z razvojem moderne industrije razmahnila tuberkuloza v tolikšnem obsegu, da navdaja človeka s strahom in s skrbjo. Potreba po zdraviliščih bo čezdalje večja, samo vprašanje je, od kod jih bomo jemali; komaj bi bilo, da bi Rockefelerji z milijardami prihajali na svet. Toda če že ne moremo graditi novih zdravilišč, naj bi se vsaj dispanzerji gradili povsod v večjh krajih. Zdravilišče na Golniku dosega doslej maksimum uspehov, kar jib je z vsemi metodami moderne medicine ob razpoložljivem času mogoče doseči. Večje uspehe ho lahko želo samo tedaj, če bo tudi socijalni strani zdravljenja zadoščeno; ustvariti bo treba pogoje, da se bo vsak bolnik lahko o pravem času začel zdraviti, to se pravi, da bo imel sredstva za to in da’ bo vsaj o tistem, kar mora vsakdo vedeti o bolezni, poučen; nadalje bo treba stvari tako u-rediti, da bo imel vsak pacijent na razpolago ves čas, ki je nujen za ozdravitev. Za dosego takšnih razmer pa bo treba srčnega in pogumnega sodelovanja vse javnosti.	Fri.
Novo mesto
Strelska družina je imela v nedeljo dopoldne v mestni posvetovalnici svoj redni občni zbor, ki je bil kljub veliki propagandi prav klaverno obiskan. Izbrala se je nova uprava pod predsedstvom podpolkovnika Vaclava Dica. V interesu boljšega uspevanja družine bi bilo dobro piilegiiili v odbor zastopnike vseli meščanskih m okoliških slojev. Poteui pa složno in z vso vnemo na delo!
Pragersko
Tombola. V nedeljo je priredilo Olepševalno društvo Sp. Pol js k a va-P ragers k o v društvene namene veliko tombolo, ki je prav dobro uspela Glavne dobitke so prejeli: Marija Goričan iz Leskovca prvo tombolo, telico; Janez Orthaber drugo toni bol o, moško kolo; Vinko Brenčič tretjo tombolo, debelega prašiča. Po tembolj je btlav LursttUovi gostilni velika vesrlioa.
Morski vrag
eden najlepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20—, vezan izvod Din 30-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4.
Za počitnice
berile
»V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsaki del po Din 20— vezan Din 26—. Naroča se’ pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče St. 4.
'M Tt	"	Edino	prava	AlT^V •V	99
„£MCLleV žldler kolesa „§PlfenCI?
fcole^f?!	&o///r soolstoo je /aAe/r tek in izborna hokouost, dobile samo pri	ZcoZ^Sd
Najboljša kvaliteta! — Nizke cene!	IHC,	Ms>fub1ftS.	OC2	Nizke	cene!	—	Najboljša	kvaliteta!
Mleko za bolnike in dojenčke
Spomladi lanskega leta se je uveljavil naš novi zakon o živilih. Namen tega zakona je, zagotoviti našemu konsumentu v prvi vrsti zdravo prehrano, v drugi vrsti pa ščititi ga pred raznimi, spekulativnimi elementi, ki bi mu lahko povzročili škodo s prodajo manjvrednega blaga.
Živilski zakon predvideva med drugim tudi prodajo takozvanega prednostnega ali specijal-nega mleka, ki je namenjeno v prvi vrsti bolnikom in dojenčkom, pa tudi takim ljudem, ki »o sicer zdravi, vendar pa so radi slabotne konstitucije vedno v nevarnosti pred infekcijami. Zalibog se pri nas pomen mleka kot prenašalca nalezljivih bolezni zelo podcenjuje in marsikdo neve, da je mleko poleg pitne vode lahko najnevarnejše leglo bolezenskih klic. Bolezni, ki se največkrat z mlekom prenašajo so: trebušni legar, griža in v prvi vrsti jetika, ki je med našimi kravami, kakor se to večkrat čita v časopisih, baje zelo razširjena.
Nasprotno pa predstavlja ravno neoporečno (n zdravo mleko hrana, ki more v največji meri krepiti slabotno in razvijajoče se telo, ker vsebuje vse snovi, ki so za to potrebne. Res je sicer, kakor si bo marsikdo mislil, da se da odstraniti nevarnost infekcije po mleku na ta način, da ge mleko pred uporabo prekuha. Vendar lov gotovem oziru dotični v veliki zmoti. S jre dihanjem se namreč uničujejo v mleku takozvani vitamini, ki dovoljujejo popolno izkoriščanje hranilnih vrednosti mleka.
Namen trgovine s specijalnim mlekom je nuditi kupcu izdelek, ki sc lahko uživa tudi v surovem stanju in brez sl ihu pred Infekcija..ii. Saj je tako mleko res sveže in popolnor .>ro-gto bolezenskih kali.
Predpisi za specijalno mleko so zelo strogi.
Zahtevajo točno kontrolo osebja, »krav, hlevov in vsega, kar je s tem v zvezi od pridobivanja mleka do njegove oddaje konzumentu (kanalizacija, vodovod, gnojišče, prevoz itd.).
Zelo hvalevredno je, da si je naložila mlekarska zadruga v Medvodah na lastno inicijativo nalogo zalagati naš trg s specijalnim mlekom. Da je sploh lahko dosegla tozadevno dovoljenje, je morala žrtvovati precejšnje zneske. Higijeu-ske prilike, v katerih ta zadruga pridobiva mleko, so pod stalnim nadzorstvom Higijenskega zavoda v Ljubljani, ki tudi od časa do časa preiskuje vzorce mleka, ki jih jemlje v hlevih. Osebje, ki je zaposleno pri molzenju in odpravljanju mleka, je pod stalnim nadzorstvom. Sre-ski veterinar stalno pregleduje molzno živino. Vsako najmanjšo napako, ki bi se pokazala v zdravstvenem stanju osebja ali živali, je prizadeti dolžan sporočiti merodajni oblasti.
Specijalno mleko se polni po molži direktno v sterilne steklenice in prihaja takoj v promet. Na steklenicah je zaznamovan datum molže, s čimer je dano jamstvo za svežost mleka. Tudi nosi vsaka steklenica naslov producenta, tako da je dana možnost kupovanja mleka vselej iz istega hleva. To mleko prodaja sedaj le ena mlekarna v Ljubljani.
Da je uveljavljenje tega novega produkta zelo važno tudi iz narodnogospodarskega vidika, je jasno. V razmerju a tujimi državami stoji naše mlekarsko gospodarstvo še na precej nizki stopnji. Razumljivo je torej, da pomeni produkcija specijalnega mleka v tem oziru precejšen korak naprej. Še bolj pomembno pa je, da je izšla pobuda za ta korak iz vrst samega kmeta. Dolžnost državne oblasti kakor tudi vse javnosti je, da to prizadevanje pospeši in podpre.	Ing.	Friderik Gerl.
Gospodarske vesti
X Imenovanje pri mednarodnem obrtnem zarodu. Medn. obrtni zavod v Parizu je imenoval g. Milana Stojanoviča, predsednika beograjske obrtne zbornice za našega predsednika pri tem zavodu, za člana pa je bil imenovan g. Albert Pirc.
X Novi inšpektor pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Vpokojeni Inšpektor finančnega ministrstva g. Badi je bil imenovan za inšpektorja pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
X Novi komisar OUZD v Zagrebu. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je imenovalo generalnega tajnika zveze industrij-cev v Zagrebu Bauerja za komisarja zagrebškega OUZD-
X Naše svilarstvo. Naše svilarstvo se najbolj razvija v Južni Srbiji. Po uradnih podatkih je bilo lani tam 1.227,■000.000 svilodovnih bub. Murv je bilo preko 3,000.000. Od teh so zasadili samo lani okrog 1,000.000. Najbolj je razvita sviloreja okrog Djevdjelije, kjer bodo v kratkem zgradili tvornico svile. Za pospeševanje 8vilarstva je vlada doslej izdala okrog 20,000.000 dinarjev. Pa tudi v Bosni se svilarstvo polagoma razvija. V kratkem bo zgrajena v Vrbasu svilama. Gradi jo neko švicarsko podjetje. Že ta teden nameravajo iz Švice poslati moderne stroje, ki jih bodo takoj instalirali, tako da bo tvornica pričela poslovati že koncem meseca avgustu.
X Vozne olajšave je dovolilo prometno ministrstvo za poset mednarodne razstave letal In avtomobilov v Bukarešti, ki bo trajala od 30. avgusta do 27. septembra t. 1„ ter posetnikom in rassstavljalcem poljedelske razstave in sejma v Subotici, ki bo trajala od 4. do 18. avgusta t. 1. Za prevoz blaga za razstavo v Subotici velja olajšava po tarifu IX. št. 13.
X Generalna direkcija državnih železnic obvešča, da je belgijska carinska uprava prevzela mednarodni obrazec o carinskih deklaracijah, ki ga je treba priložiti tovornim listom za vse pošiljke v Belgijo.
X Poučno potovanje živinorejcev priredi v času od 20. do 24. septembra t. 1. sreski kmetijski odbor v Slovenjgradcu v organizatorično najnaprednejše kraje Avstrije. Potovanje s primerno odborovo podporo je predvideno predvsem za bodoče aktivue funkcijonarje gospodarskih organizacij, katerih glavni smoter je po-vzdiga živinoreje. Na svoje stroške pa se potovanju lahko pridruži vsakdo iz kateregakoli sreza bivše Štajerske, v katerem se goji bela marijadvorska živina. Spored poučnega potovanja je zelo pester ter bodo udeleženci izlela deležni vseh gospodarskih prireditev in novejših pridobitev glede marijadvorske živine, začenši z velikim zborovanjem in predavanjem s skioptičnimi slikami v Brežah, obiskom najraz-novrstnejšib gospodarskih objektov in organizacij do velikega plemenskega sejma v Gradcu in jubilejne razstave gornještajerske marijadvorske rejske zveze v Neumarklu. Vse prijave in dopise je treba poslati najkasneje do 20. julija t. I. na naslov. Fr. VVernig, Slovenjgradec.
X Jugoslovansko-roinunski lesni sindikat. P.u-kovinski lesni industrijci so povoljno sprejeli poročilo o sklenjenem jugoslovansko-romun-skem lesnem sindikatu. Da pa ne bi bila prizadeta lesna trgovina na internem tržišču, so sklenili organizirati podsiudikat, ki bi se priključil velikemu lesnemu sindikatu kot posebna skupina. Preteklo soboto pa se je na Dunaju
vršila seja jugoslovansko-romunskega sindikata zaradi nadaljnih priprav za skupen nastop romunske in jugoslovanske lesne industrije na evropskih lesnih tržiščih.
X Zveza jugoslovanskih rudarskih podjetij. Ministrstvo za gozdove in rudnike je dovolilo, da se vse rudarske organizacije v državi združijo v zvezo rudarskih podjetij Jugoslavije.
X Nagrade za plemenske konje. Letošnja premovanja plemenskih konjev se vrše pod običajnimi pogoji dne 30. t. m. pri sv. Lenartu v Slov. Goricah za srez Maribor levi breg, dne 31. t. m. v Ptuju za sodni okraj Ptuj, dne 1. avgusta v Ormožu za sodni okraj Ormož, dne 10. avgusta v Celju za sreze Celje in Šmarje pri Jelšah, dne 11. avgusta v Ljutomeru za toplokrvne konje sreza Ljutomer, dne 12. avgusta v Beltincih za sr.eza Murska Sobota in Dolnja Lendava, dne 1. septembra v sv. Jerneju za sreza Krško in Brežice, dne 2. septembra na Igu za sreza Ljubljana okolica in Litija, dne 3. septembra v Kranju za srez Kranj in v Lescah za srez Radovljica.
X Na jesenskem sejmu v Pragi, ki se bo vršil od 6. do 13. septembra, bodo sodelovali tudi naši trgovci in gospodarske organizacije. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine priredi ekskurzijo v Prago. Namen le ekskurzije je, da se izvozniki naših agrarnih pridelkov čimbolj približajo češkoslovaškim interesentom in publiki. V Pragi se bodo ob priliki te ekskurzija vršila posebna strokovna predavanja o gospodarskih razmerah v naši državi. Obvestila o ekskurziji daje propagandna sekcija zavoda od 15. julija dalje.
X Prodaja. Dne 18. julija 1.1. se bo vršila pri Glavni subotiški carinarnici v Subotici javna prodaja 95.860 metrov polsvilenih trakov za klobuke. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
X Oddaja zakupa pravice veleprodaje tobaka za rejon Litija se bo vršila potoni ofertalne licitacije dne 18. julija t. 1. pri Upravi državnih monopolov v Beogradu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.)
X Oddaja prenosa rnunicije in inženjerskega materijala se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 17. julija t. 1. v pisarni referenta^ artilerije Komande III. arinijske oblasti v Skoplju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
X Oddaja del za napravo instalacije za centralno odvajanje dima v kurilnici tovorne postaje Novi Sad se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 16. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in načrti pa pri gradbenem oddelku iste direkcije.)
Borzna poročila
dne 7. julija 1931,
Devizna tržišča
Ljubljana, 7. julija. Amsterdam 2274-15 do 2280-99, Berlin 1340-62—1344-64, Bruselj 789 do 791-36, Budimpešta 987 18 do 990'24, Curih 1095-45—1098-75, Dunaj 793-86-79626, London 275-12—275-94, Newyork 5642-63—5659-63, Pariz 221-28-222-10, Praga 167-22—167-72. Trst 295-95—296-85.
Zagreb, 7. jul. Amsterdam 22-7415—22-8099, Dunaj 792-86-796-26, Berlin 13-4062-13-44464, Bruselj 789—791-36, Budimpešta 987-28 do 990-24, London 275-12—27594, Milan 295 95 do
296‘85, Nevvvork kabel 56'5363—56-7063. New-york ček 56-4263—56-5963, Pariz 221-44—222-10, Praga 167-32-167-72, Curih 1095-45-1098-75.
Beograd, 7. julija. Amsterdam 2274-15 do 2280-99. Berlin 13-444—1360-62, Bruselj 789 do 791-36, Budimpešta 988-28—992-24, Bukarešta 33-63—33-73, Dunaj 793-26—296-26, London 275-12—275-94, Milan 295-95—296-85, Newyork 5642-63-5659-03. Pariz 22f64-222'10. Praga 167-22—167-72. Curih 1094-65-1098-75.
Dunaj, 7. julija. Amsterdam 286-38, Atene 9-2325, Beograd 12-5537, Berlin 168-78. Bruselj 99-35. Budimpešta 123-99, Bukarešta 4-2313, London 34 615, Madrid 67 50, Milan 37-25. New-york 711-20. Pariz 27 875, Praga 21-0637. Sofija 5-1535. Slockholm 190-60, Kopenhagen 190-40, Varšava 7964. Curih 137-85.
Curih. 7. julija. Beograd 91125, Pariz 2021, London 25-0850. Newyork 516, Bruselj 72‘10, Milan 27‘0175. Madrid 49-15. Amsterdam 207-70, Berlin 122’43. Dunaj 72'57. Stockholm 138-40, Oslo 138-20, Kopenhagen 138-20, Sofija 374, Praga 15-2875. Varšava 57'80, Budimpešta 90 1250, Atene 6"70, Carigrad 2-45. Bukarešta 3-0750, Helsingfors 13.
Vrednostni papirji Ljubljana, 7. julija. Na tukajšnjem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 7. julija. Državni papirji: 7% inv. pos. 84 d., vojna škoda ar. 296—297 (296), kasa 296—297 (296). uit. dec. 400-402. 4% agr. obv. 47—50, 7% Blaire ar. 79-50—80 (7975), kasa 80 bl„ 8% Blaire 90—90'50 (90-50), 7% pos. hip. 80—81. begi. obv. 03—6375. Banke: Hrvatska 50—60, Praštediona 955—965. Jugo-slov. Union 163—165. Jugo 66-50—67, Ljublj. kred. 120 d.. Mednarodna —. Narodna 6300 do 6900. Srbska 192 bi., Zetnaljska 119—122. Industrije: Šečerana Osijek 245—250, Trboveljska 258-260. Slavonija 200 d.. Vevče 120 d., Guttman 110—120. Danica 65 bl„ Drava 235 d., Nar. mlin. 15 bi. Isis 40—45, Dubrovačka 300 d., Oceanija 190 d.
Beograd, 7. julija. 7% inv. pos. 82 50-94-50, vojna škoda pr. 393—395. nit. nov. 400—402, 4% agr. obv. 46—47, 7% Blaire 79-50—80, be-gluške obv. 62-50—62-75, Narodna banka 6700.
Dunaj, 7. julija. Bankverein 15. Dunav-Sava-Adria 13-40, Prioritete 92-05.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 7. julija. 7% Blaire 7975—80. Newyork, 7. julija. 8% Blaire 89—90, 7% Blaire 79-25—79-75, 7% pos. hip. b. 77—79.
Ljubljansko lesno tržišče Ljubljana, 7. julija. Tendenca neizpremenje-no slaba, promet 1 vagon remeljnov.
Žitna tržišča Ljubljana, 7. julija. Tendenca stalna, brez prometa.
Novi Sad, 7. julija. Pšenica: sremska nova 79/80 kg 166—170, slav. nova 78 kg 167-50 do 170. Koruza: baška 94—96, baška ladja Diinav, Sava, lisa 96—98, baška okolica Sombor 95 do 97-50. sremska okolica Šid 95—97-50 sremska okolica Indjija 94—96. Moka: 0, 00 265 do 275, 2. 245—255, 5. 230—250. 6. 220—230, 7. 175 do 180, 8. 120—125. Otrobi: baški 115—120. Tendenca mirna. Promet: pšenica 8 vagonov, ko-
Vse barve, lake in firneže
dobite najbolje in po konkurenčnih cenah pri
„Lustra“ V. Laznik
Ljubljana
GospotvefcL« celin 12
poleg restavracije ,.Novi Svet“
1520
Vrtiie zaklopne stole
prodala pisarnaTribuč na Glincah — tel. 2605
Priporoča se naravni domači
(
tvrdke „Malina“
Ljubljana VII
Medvedova ulica 4
Zakon
o uradniluh
(U. Z.) Nulno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ..Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker fe za-oga majhna.
Novi patent!
Kantfe za mleko
Vsebina 25 litrov, teža 10 kg, cena 170 Din. — Nudi Aleksander Szeles, Sombor. 1557
Nogavice, rokavice, volna in bombaž
aajoeneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG
Ljubljana, Židovska
fiiifis is SUri krSL
Mi Ima
prekrasni ljubavni roman. Cena Din 30-—, v platnu vezan 35'—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana11, Ljubljana, Gradišče štev.4
ruza 8 vaganov, moka 6 vagonov, otrobi 1 vagon.
Budimpešta, 7. julija. Tendenca 'prijazna. — Promet omejen. Koruza:	julij 13-35—1344
(13-44—13-46), transit jul. 1070, avgust 13'38 do 13-44 (13-46—13-48). september 13-43—18-46 (13-50-13-52). maj 1170-11-82 (1175-1176).
Razglas o licMaci|i-
Zupanstvo mesta Brežioe razpisuje za oddajo del zgradbe uradnega poslopja za srezko načelstvo v Brežicah II. javno pismeno ponudbeno licitacijo, ki se bo vršila
na dan 24. julija 1931 ob 11. uri dop.
v mestni posvetovalnici v Brežicah. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu 130 Din med uradnimi urami v občinski pisarni v Brežicah.
Ponudbe uaj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. Zidarska dela	.	.	.	Din	467.134-91
2. Tesarska dela	.	.	.	„	107.321-99
3.	Ključavničarska dela .	„	43.835-72
4. Krovska dela	.	„	.	„	18.017-84
5. Kleparska dela	.	.	.	„	22.090-15
6. Mizarska dela	...	„	90.260’—
7. Steklarska dela	...	„	12.01686
8. Pleskarska dela	. . .	„	27.437-80
9. Slikarska dela	...	„	19.429-12
10. Pečarska dela	...	„	27.620 —
11.	Vodovodna instalacija	„	25.946'10
12. Parketna dela	.	.	.	„	11.506-50
13. Tapetniška dela (platneni zastori)........................  9.080-—
14.	Elektrotehnična dela .	„	21.253~36
Skupaj	Din	903.506-33
Podrobnosti razpisa so razvidni iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in razglasa, ki je nabit na uradni deski kr. banske uprave v Ljubljani oddelek V. ter na uradni deski mestnega županstva v Brežicah.
Županstvo mesta Brežice,
dne 3. julija 1931.
1581	Zupan: Stipan, 1. r.
Gramofonske piošfe po 3 Oin
izposojajo „SLA6ER“, izposojevalnica gramofonskih plošč In gramofonov, Ljubljana, Vegova ulica 2.	1501
Jaoonska kavarna
Lovska la Cankarjeva kavarna, povsem moderno renovirana, le nanovo otvorjeno dne 7. t. m. v kolor dvorski ulica 29, gostilna In kavarna »LEON*. Lep senčnat vrt z vhodom Iz Miklošičeve c. in Kolodvorske ul. Odprto vsak dan do 2. ure In odprto od 4. ure. — Otvoritev se izvrSi z godbo in raznovrstno zabavo. Točila se bodo pristna dolenjska in štajerska vina. Mrzla in topla jedila vedno na razpolago.
Pridite in ne bodete se kesali.
Se priporočaja
Leon in Fani Pogačnik
Otomane
v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah, peresnice, žimnice, divane, pat. fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najceneje pri
Franc Sajovic, Ljubljana, Stari trg 6
1537
Pozor!
Pozori
Pleskarska in ličarska dela
za privatnike in nove stavbe
z najugodnejšimi pogoji izvršuje strokovno
Ivan Genussi, pleskar, Ljubljana, Igriška ul. 10
1593	Postrežba	točna!	Cene	solidne	1
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana