1
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily ■c in the Urntod Stato s-
Issued erar daj except Sunday and Legal Hoi idays. -:-]
SO,OOO Readers
TELEFON: 287« CORTLANDT.
153. — fiTEV. 153.
Rusi bodo pričeli ofenzivo.
general brusilov je rekel rootu, da bo pričel ofenzivo. — general scott v gali
cul — Sel bo v rumunuo.
Petrograd, 29. junija. — Elihu Root, vodja ameriške komisije na Ruskem, se je v spremstvu zunanjega ministra TerešiVnka vrnil s fronto v Petrograd.
Obiskala sta ruski glavni stan, kjer ju je sprejel v imenu ruske armade vrhovni poveljnk general Brusilov, ki je zatrdil, da se bo z vsemi silami, ki so mu na razpolago, l>ori! tie samo za svobodo, katero je dobila Rusija, — temve«"' n>ko v roki z Ameriko za pravice vseh narodov, ki si naj |>otem sami volijo svojo vlado.
General Brusilov ima svoj vojni stan v malem mestu Mohilev. Vse formalno obzorje, ki je vladalo v glavnem stanu, ko j«- bi! tam odstavljeni <-ar Nikolaj, je sedaj izginilo.
Xi<" ni ver ostalo, kar bi moglo spominjati na prejšnjega earja kot rarjevo stanovanje, kjer se zdaj nahaja general Brusilov in vojaški hotel, kjer so nastanjeni east-niki generalnega štaba.
Drugače je to mirno mesto ob Dnjepra. 200 milj oddaljeno (kI fronte.
Na |K)staji je bilo le malo častnikov, ko je pripeljal vlak ameriško komisijo. Vladni vlak že ni bil v Mohile-vu, odkar je odšel ear. Prišlo je tudi nekaj vojakov, ki so mislili, da se IhwIo v vlaku udobno naselili, pa so se takoj odstranili, ko jim je bilo reeeno, da je to vlak, ki vozi Amerikanee.
V	sredo je general Brusilov priredil kosilo na east ameriški komisiji, popoldne pa je general Seott v spremstvi! »Tiskih štabnih častnikov odšel v Kijev.
V	kratkem bo general Seott šel na rumunsko bojite, kjer bo v imenu Združenih držav pozdravil rumun-skega kralja in kraljieo.
Med ]>otom sta imela Root in Terešeenko lepo priliko za mnogo konferenc in na celem potovanju sta bila v nepretrganem posvetovanju. Terešeenko je bil sicer bolan na ledieah, pa je v zadnjem easu okreval.
V	Rusijo je prišla vest, da bodo Združene države poslale v Rusijo oddelek Rdečega križa. To je povzročilo v Rusiji veliko veselje in listi pišejo mnogo o tem.
O tem piše nek list:
— Zelo smo hvaležni Ameriki, da se je odločila za to delo, v katerem smo Rusi slabi. To ni samo človeeansko delo, temveč tudi velikega )*>mena iz vojaškega stališča. Ako ni v vojni dovolj zdravilnega materjala, potem je vojna zelo prizadeta.
Zelo velike važnosti je nam ameriški Rdeči križ. katerega je |K>slala Amerika takoj spočetka vojne na Rusko, tem bolj pa nas veseli, ko se bo to izvršilo v še večjem obsegu.
Pričakujemo, da nam 1m» v kratkem prišla ameriška pomoč in naše organizacije ji bodo pomagale v vseh ozi-rih. —
Entered a« Becond-Clmas Matter, September 21, 1913, aft the Poet Office at New York, N. Y„ under the Act CongreM of March 3,1879.
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 30, 1917. — SOBOTA, 30. JUNUA, 1917.
TELEFON: 3976 OORTLANDT. VOLUME XXV, LETNIK XXV.
Ženske mesto možkih.
Dooim se pripravlja ameriška industrija, da postavi ionske na mesta možkih delavcev, je pre«*? neti ji vo izvedeli, da je v Zdraze nih državah zaposlenih že sedaj 7,4.*>8,000 žensk, ki zaslužijo toliko. da se lahko preži ve same sebe. Jzmed teh je eelu četrtina poroe*-nih.
"Post Dispatch" \r St. Loirtft-a navaja sledeče številke v tem ozl ru: samic je 4.401,000; omoženih 1 >90,000; ovdovelih ali ločenih 1.147.000.
Oil leta 1900 do 1910 je jtosko-čilo število zaposlenih žensk za celih 25 odstotkov. I,eta 1900 so tvo rile omožene ženske 14 odstotkos vseh žennk starih nad 16 let. Od tedaj pa se je pomnožilo to števi 1« na skoro 16 odstotkov.
Pri povečanju od leta 1900 do leta 1910 ne je to povečanje revr-silo sorazmerno v vseh poslih in delih ter po vseh državah in okrajih.
Sorazmerno število je bilo izvan redno visoko na jugu in v Arizoni. Nenavadno sorazmerno visoke iitevilo omoženih žensk, zaposlenih icren njih domov v južnih državah. ima svoj vzrok v velikem Številu čmeev. ki Žive teh delih "dežele
Celokupno število belih ivosk ki delajo za življenje v dotičnih državah, je morda sonmnerno naajif, kot v katerem drujrem delu Združenih držav.
Iz Irske.
London. Anglija. 29. junija. — Neka tukajšnja brzojavna agentu-ra je dobila od svojesra poroče valea poročilo, da je dospelo v ir-<ki okraj Clars petsto infanteri stov. s strojnimi puškami, kjer bodo ostali toliko časa, da bodo vo lit ve končane.
Pristaši Sinn Fein stranke sc odstranili z OTonnelovega sj»ome nika venec ter ga nadomestili ? vencem, ki ima trak z republikan skimi barvami. To početje je po vzročilo meti Irci vt-irko razburjenje.
Suf rage tke.
Washington. D. C., 29. junija. — šest sufragetk. ki so preživele tri dni v zaporu, ker so bile na straži pred Belo hišo. je bilo odpuščenih danes iz ječe. Bile so junakinje na banketu, ki ga je priredila v ta namen stranka sufragetk v plavžem stanu.
Ko so detektivi gledali skozi o-graje, kjer so vprizorile sufraget-ke banket, je pozdra-vijalo ženske stotine in stotine navdušencev. — Proglasili so jih za mučeniee žen ske volilne pravice. Policija je 12. javila, da bo preprečila vsako na-d^ijno posta van je krog Bele hiše z nadaljnimi aretacijami dočim izjavljajo sufragetke. da bodo vršile svojo službo kljub policijski prepovedi.
Grški princ m bo poročil. London, Anglija. 29. junija. — Iz Aten poročajo, da bo odpotoval Trški princ Krištof, najmlajši brat odstavljenega kralja Konstantina, v London, kjer se bo poročil % neko ameriško miijonfrko, Mam Lita.
Princ je zdaj star 29 let.	j
Skupina francoskih srakoplovcev. ki so dospeli v Zdruiens države, da bodo učili ame.-iške zrakoplov-_____________________________ .ajnovejše metode letanja.
Prohibicija.
Predsednik Wilson je prepričan.
Še en sovražnik.
Cesar Karol in mir.
Grška je prekinila dipiom&tične Avstrijski cesar je odpotoval s svo
da bi popolna prchibici.ia izrevolu-! zve2e s csntralnimi državami. — io soprogo v Monakovo. — Neka-
cjonirala industrijo dežsle.
Washington, 1>. ('.. 29. junija. — Administracija j«- pričela z bojem, la se modificira živilsko predlogo, nahajajočo se pred senatom in si-eer v smislu, da bi bila prosta vsakih prohibit-jonističnih določb, ali vsaj toliko, da bi bila dovoljena predsedniku avtoriteta. «la določi uporabo živil pri izdelovanju piva in lahkih vin. Predsednik se je posvetoval danes "lede tega vprašanja s senatorjem Martinom in sen Garry, iz K. I.
Stališče predsednika je sledeče : Splošna akcija od strani kongresa. s katero bi .se naenkrat vstavilo izdelovanje vseh opojnih pijač, bi ustvarila negotovost v splošni industriji. Nastala bi situacija, ki bi ne bila v najboljših interesih dežele \ sedanjem času.
G *ški poslaniki odpoklicani.
teri poslanci se vseeno motijo.
London, Anglija. 29. junija. — Dunaj, Avstrija, 29. junija. — Grška je stopila v sedanji vojni• Vc'*era-i -ie bi,a v avstrijskem parna stran zavezniških sil. Ministr- j lamentu zaključena mirovna deba--ki pred tednik Venizelos, ki nače- Ta- Zaključena ie bila. ne da bi *
ljuje grški vladi, je prekinil diplomatique zveze z Nemčijo, Avstrijo.
prej vršilo glasovanje.
Nek krščansko socjalni poslanec.
Bolgarsko in Turčijo. Grška še ni j katerega je pred kratkim sprejel formalno napovedala vojne, toda avstrijski cesar v avdienci je rekel upajo, da se bo to zgodilo v naj-
krajšem času.
Po vsej Grški je že proglašeno' vojno stanje.	1
Pariz, Francija. 29. junija. —' Atenski dopisnik tukajšnjega Teiupsa j»oroča: Grška vlada je naročila svojemu poslaniku v Švici, naj sporoči grškim poslanikom v Berlinu, na Du-
da je največja želja avstrijskega vladarja, skleniti prejkomo^oče
mir.
Svojo izjavo je zaključil poslanec s sledečimi beseda"mi: — Naš cesar je mirovni cesar.
Amsterdam, Nizozemsko, 29. ju nija — Danes popoldne je dospel? 7. Dunaja brzojavka, da je sprejel avstrijski cesar v avdienci zastopnike osiuih avstrijskih politični!)
naju. v Sofiji in Carigradu na.] strank
prekinejo diplomatic zveze. Po- Pri tej priliki jim jc rekel dft sj
™ ..... ,	- , .	1 -1 •	ai * 1 . - I lllirJ 1'HiiJti Jim je reKel, aa si
I o hi h.l udarec proti osehni svo-j slaniki morajo takoj zahtevati svo- na vse nagine prizadeva skleniti
bodi ter hi sc s tem ustvarilo dnhb je potne listine. Vse arhive naj i- prejkomogoče mir ter uravnati zo j
Nesreča ža človeštvo.
p
LLOYD GEORGE PRAVI, DA ZAVEZNIKI MORAJO ZMAGATI. — SOVRAŽNIK ŽELI MIRU — FILIP SCHEIDEMANN ZAMETUJE SEPARATEN MIR, — STOCKHOLM NE POMAGA. — VLADA NAJ STAVI PONUDBO ZA SPLOŠEN MIR.
Glasgow, 29. junija. — V debati o miru je danes angleški minTstrski predsednik Llovd George rekel, da bi bila največja nesreča, ki je še kedaj zadela človeštvo, ako se konča vojna le eno uro prej, predno so zavezniki dosegli, za kar so se zavzeli začetkom vojne.
— Po mojem mnenju, — je rekel minister, — se bo končala ta vojna, kadar bodo zavezniške sile dosegle eilj katerega so si določile tedaj, ko so sprejele nemško izzivanje na civilizacijo. Tedaj bo prišel konec te vojne, ako pa pride 1 e eno uro prej, tedaj bo največja nesreča, 'ki je kdaj zadela človeštvo.
Rusija bo s skokom zopet prišla do moči in bo mogoč liejsa m silnejša kot je bila kedaj. Ako ravno je ta zmešnjava nekoliko zavlekla zmago, pa je napravUa zmago Jem gotovejšo, bolj popolno in, kar je najvažnejše, boli gotovo kakovo kakovost zmage.
Mnogo je src napolnjenih z boleznijo ,ker nekateri poskusno razrešiti prihodnost demokracije z mirovno ---co, ki predstavlja največjo avtokraeijo celega
, . Rusija je nevstrašna in svobodna in njeni zastopnici pri miru bodo prihodnja demokracija v smislu svobo-
-Kuska revolucija ne bo samo zagotovila bolj popolne zmage, temveč večno in bolj vzvišeno zmago, kot pa ie bila kdaj nameravana.
. * *
Kodanj, 29. junija. — V poročilu narodnemu odboru nemških socjalistov o stockholmskem socjal i stičnem kongresu je Filip Scheidemann izjavil, da kongres ni prinesel zazeljenega uspeha, toda izid je bil boljši kot so nekateri pričakovali.
Neuspeh pripisuje Scheidemann dejstvu, da zavezniški socialisti, prostovoljno, ali pa proti svoji volji ne razumejo delovanja nemških socialistov
Scheidemann je rekel, da je prepričal ruske socialiste. da je tekom vojne nemogoče vprizoriti v Nemčiji revolucije, kajti ves narod je odločen, da se brani sovražnikov. Revolucija po vojni pa je odvisna od izida vojne in
l l % ° b° *lotela dati llarodu demokratične pravice. Scheidemann je zelo kritiziral vlado, ker je ponudila Rusiji separaten mir; ker se ji je to ponesrečilo naj tedaj stavi ponudbo za splošen mir.
nasprotstva, ki hi pogubonosno u-plival na razvoj vojnega dela.
Senatorji so se danes zbrali, tla prvikrat tri asu je jo v senatu popolnega suhega ametlinenta. O stvari botlo glasovali kakorhitro ho senator llanhvig iz Ga., predložil amendmente polje<lel?»kega senatnega komiteja obenem s oddelki ki se tieejo regulacije trošenja živil, o kateiih pravi isti senator, da so neustavne v svoji sedanji obliki. —
Nikomur 111 znano, kako bo rz-
zroee nizozemskim poslaništvom.
Grška je baje zato prekinila d i plomatične zveze, ki ne more dovoliti, da bi se centralni zavezniki bojevali na njenem ozemlju.
Kristjanija, Norveško, 29. junija. — Zunanji minister llilen je rekel včeraj v parlamentu, da je poslala norveška vlada v Berlin o-«ter protest, ker uničujejo nemški podmorski čolni norveške ladje. Na protest ni še dozdaj ilr»bila nobenega odgovora.
Buenos Aires, Argentina, 29. ju
pet stare razmere v državi.
Z
padlo glasovanje, kajti vsi krogi nija _ lz precej zanesljivega vir* so čisto na nejasnem, kako bo' iz-|se je doznalo, da bo tudi Argenti padla stvar. Glavno točko bojev bo na sledila zgledu Brazilije ter pretvorilo vprašanje, če se hoče rešiti! šinila diplomatične zveze z Nem-pivo za čas vojne, in odločitev gle-1 <"ij0.
de tega vprašanja bo zamogla re-j Kr]yQ ^ ^Yzro;.n potop arffen.
siti cel. položaj. Številno konser- tipskega parnika "Toro". vativnih senatorjev je dalo dane«, izraza prepričanju, da se bo spre jelo predogo kot jo je priporočit poljedelski obor, namreč, da se dovoli proizvajanje vina. a ne varjenja piva ali distiliranega žganja. Drugi pa so zopet prepričani, da bo prignalo vprašanje notranjih davčnih dohodkov številne senatorje do prepričanja, da je treba ohraniti vsaj pivo. Nihče ne dvomi o tem, da bo prepovedano iz-delovaije žganja za čas vojne in sicer z namenom, d-a se varčuje 1 živili.
Vrši se velikanska borba, da bi se ohranilo pivo, in ta borba ima svojo podlago na izjavi, da se ne sme navadnega delavca oz^opati
Potopljeni angleški parniki
London, Anglija, 29. junija. — Zavarovalne družbe so naznanile, da so bili potopljeni štirje veliki angleški parniki. — Ti parniki so 4iUltonia", "Haverford", "Buffalo" in "Manister". Večinoma so vozili tovor.
Strupene gobe.
Poljedelski department priporoča, da naj le taki ljudje nabirajo gobe, ki znajo dobro ločiti strupene gobe od užitnih.
Med ljudstvom živi vera, če se
■ lahko z gob je fflaviee potegne ko-njegove najbolj priljubi jene pijače Ua, da je goba užitna. Tako mne
in da se ne sme oropati dežele ve jnje je napačno, ker se lahko z mno-likih dohodkov, ki prihajajo iz te gjh strupenih gob potegne koža
industrije.
Prohibicjonisti pa izjavljajo, da
doli ravnotako kot z užitnih. Če so na gobi žuželke, še ni do-
ne bodo le izvojevali zmage glede kaz< da ni gtnrpena. Ea™ taao Je
. i<ti imni9 nnvih t\iioa tamva..
distiliranja novih -pijač, temveč, da bodo tudi razpolagali s sedaj obstoječo zalogo 250 milijonov ga-lon žganja, s katero naj bi se pretvorilo alkohol v municijske svr-he. Zagovorniki mokra če v pa m-javljajo. da tega ne bodo nikoli storili, kaj zvezna vlada bi morala plačati a eelo zalogo tega žganja nad 300 ariliorar dolarjev.
napačna sodba. Če se gobe skuha jo v slani vodi, da ne škodijo, čt». tudi so strupene.
Kdor hoee nabirati gobe, mora znati ločiti užitne gobe od strope-1 nih. Kdor tega ne zna, je boljše.) da opusti nabiranje gob, ker po-j zroea nevarnost, da zastrupi sebe:
Alzačani pozdravljajo Pershinga
! Pariz, Francija. 29. junija. — General Pershing je včeraj sprejel delegacijo iz Alzacije in M. Staehling je v svojem govoru izrazil veliko zadovoljstvo nad tem da je prišel osvobodit deželo mož katerega predniki so bili Alzačani
Pershing je izjavil, da je sre-pČen, da more pozdraviti zastopnike dežele, ki je toliko trpela vsled zve stobe Franciji. Rekel je tudi, da mu je Alzacija pri srcu kot dežela njegovih očetov.
Svarilo pred Zeppelini.
Washington, D. C., 29. junija. -John Barrett, predsednik pan-ame-riške zveze je prišel danes v senat in je rekel:
Vešča ki v zrakcxplovstvu v Angliji in Franciji so mnenja, da bodo Nemci tekom enega leta zgradili zrakopdove sistema Zeppelin, ki bodo lahko prepluli Atlantik. — Bombardirali bodo lahko New York, Boston. PhHanelphijo m c<s lo Washington."
Živalska ljubezen.
Laurel, Del., 29. junija. — Farmer Charles McGLnnis ima psieo. ki doji osem prašičkov in svojih pet mladičev. Svinja je poginila, ko so bili njeni mladiči stari dva dni.
Francoska je izgubila pet ladij.
Paris, Francija, 29. junija. — V tednu, ki se je končal 24. junija so nemški podmorski čolni potopili pet francoskih parnikav V tem času je prišlo na Franosko 1088 ta. dij, 969 pa jih je odpeljalo.
HtiNUl črnorokarjtr.
Ornorokarji v Pittsburghu, so položili bombo v vežo Urbana Moreči ja, Čevljatrja. ker se ni odzval na njih grozilna pisma, v katerih so zahtevali $1000 odkupnine. Bomba je xruifla delavnieo, rm-
njen ni bil nibče.
Francoska fronta.
London, Anglija, 29. junija. — Včeraj smo naskočili in zavzeli sovražno prednjo črto v razdalji 1 tisoč jardov, južno in zapadno od Oppv. Dosegli smo popolnoma svoj namen, ter vjeli mnogo mož in vplenili več strojnih pušk.
Naše čete napredujejo in pridobivajo vedno novega ozemlja ob Souehez ter so prišle v Avion. V tem okraju smo zaplenili šest strojnih pušk.
Nočno poročilo:
Število jetnikov, katere smo v včerajšnjih operaeijah pri Oppy in južno od Souches, vjeli. znaša 2-i'i.
Vdrli smo v sovražne za kope severovzhodno od Croisiles in v bližini Arqientieres.
Pariz, Francija, 29. junija. — Sovražnik je bil zelo delaven ob Aisni. V bližini Cernv je z veliki, silo bombardiral naše postojanke. Vse sovražno prizadevainje pa je bilo brezuspešno. Severovzhodno od Cernv se je Nemcem posrečilo zavzeti nekaj naših prednjih za-kopov. s protinapadom pa smo jih pregnali. Vjeli smo veliko število vojakov in na bojišču je obležalo mnogo mrtvih.
Posebno hudi so bili napadi t bližini hriba št v. 304. kjer so imeli Nemci težke izgube.
Angleški poveljnik v Egiptu. London, Anglija, 29. junija. — Vrhovnim poveljnikom angleških čet v Egiptu je imenorvan Sir E. H. H. Alleensby. — General je že dospel v svoj novi glavni stan.
Odlikovanje. Pariz, Francija, 29. junija. — Adjutant Lufberry, ki je pride-Ijen ameriškemu Lafayette letalnemu zboru, je bil te dni imenovan poročnikom. Izstrelil je že deset nemških zrakoplovov.
Pred kratkim je bil odlikovan z angleškim vojaškim križcem.
Škodo bo plačala Amsterdam, Nizozemsko, 29. junija. — Iz Budimpešte poročajo, da je ogrski notranji minister izjavil v poslanski zbornici, da je odstopil policijski komisar, ker so se v mestu vršile demonstracije. — Rekel je tudi, da bo vlada plačala vso škodo, katero so ^-povzročili demonstranti.
1
Nočno poročilo: Po krva/vem porazu so Nemci zopet obnovili napade s podvojeno silo. Po dolgem prizadevanju se jim je posrečilo zopet vdreti v nase prednje zakope. Jugovzhodno od Corbeny so pošiljali Nemci polk za polkom v boj. Vsled našega ognja pa niso mogli približati se naši bojni črti.
Pošiljateljem denarja.
o - 1	»
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji
Lahko pa vedno še iaposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so tasedini po laiki armadi. ---- ^ .
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega uejtnika ker nam stem pomagate sestaviti pravilni naslov.
H.
- 'I........• _--t- -v -
83 Oartlandt Street, M
_:_tJl_........
t
GLAS NABOPA. 30. JUN. 1917.

T
LASNARODA"
published by ti*
10 FVBLItEIXO
U oorpormtloB. >	___
LOUIS B1NEDIK, Tmum.
OOMPilT
T «• of Bosh mi of the rarporatkn ud
83 OortUadt Street, Borough of
df above officer*;
New York City, N. X.
Co e»lo teto tHJ» Mot m
in CiMdo.................... 88.50
Bo pol lets •>»»(••••»*•*»»•«#«• 2 00
Co flrtrt loco	XJOO
Zo celo leto so mesto New York fO.OO Zo pol leto so mesto New York.. JL00 Za četrt leta sa mesto New York USO Za lnoKiMtTO oo celo lote......0.00
-QIJL8 NABQPA- Isbpjo Took don lxTzemfli nedelj In prunlkor. "(i L A 8 NARODA"
("Voice of tike People")
•■Mod every day except Sundays and Holidays.
Snbocrlptlon yearly >3.80,_
agreement.
M
Do{M tree podplso in oopboooti oe ne prloUoJeJa Denar noj oe blojpoToti pofiiljotl po — Money Order, kraja naročnikov prosimo, da so nam todi prrjiejs posnont, ds hitreje najdemo naslovnika._
Dsptaoai in poBlJatram naredite ta naalov ; -GLAS NAB0DA** t3 Oortlaadt BL,	New Yort City
Telefoo: 2876 Cortlandt.
rCflDDfUSL
Zmernost in prohibicija.
Novi«-«* vsakega juira prinašajo sedaj zanimivo razprave in informacije za temperenenike.
Kardinal Oibbous iz Baltimorja je proti proliibieiji ; liikili vin in piva. On pravi, da imajo prebivalci tega ali • »iif^a okrnja pndiibieijo, <V jo hočejo imeti. Prepričan pa j«-, da naroda v mestih ne sme siliti, <l;i prestane z za-vživanjrin lahkega viua in piva.
Vzemimo naprimer industrijsko sivdišee kot je mesto Pittsburgh.
Prebivalei t<*ga mesta so vajeni najhujšega telesnega dela. Povzročili bi največje nezadovoljstvo ter narav-i! ->t storili krivico, ee bi t** delavce oropali lahkih stimula nt ov, katere zavživajo v obliki piva.
AJi pa vzemimo New York, mednarodno mesto, koje-pa prebivalei splo-no zavživajo pivo. Pitje sploh je nemo •;o«*e prepove«lati. < V s«* lu> prepovedalo celo lahke pijače, ' >< 'do pričeli vprizarjati prave orgije s proti postavil i m za-v/ivanjem koncentriranega alkohola.
Iz Francije prihaja novica, da bo zadnja meja prohibit i je v deželi prepoved prodaje likerjev, vsebujočih več kot 18 odstotkov alkohola, razen tekom obeda. Izključena od te določbe so lahka vina, pivo, jabolčniki. imitacije vina in likerjev.
London poroča, da so se angleški delavci uprli predlogi, da se zmanjša količino piva, ki .se ga sme zvariti, na leto od 20,000,000 sodov na 10,000,000. Pri tem naj bi bije izvzete količine za uporabo v armadi in mornarici.
Te dni pa je opozoril dr. Simon Barueh v "Times" na dejstvo, da bo tr])ela dobava mleka, če se živine ne bo še nadalje krmilo z odpadki pri varjenju piva.
Nek angleški parlamentarni list je dokazal, da je re-dihia vrednost, proizvajana od ječmena, uporabljenega pri izdelovanju piva v družbi s hranilno vrednostjo, prihajajočo iz pivovarniških stranskih produktov, uporabljenih za krmljenje živine, večja kot če se rabi ječmen za k»nio.
S tem tudi izgubi vso moč izgovor, naj se prepove izdelovanje piva v interesu ohranitve živil. Sploh pa ne gre nikomur v glavo, kako bi mogla biti taka odredba — pravična, dokler Anglija in Francija ne prestaneta s proizvajanjem piva.
Kdo pa zahteva to proliibicijo piva?
(Jotovo ne delavcu o katerih se trdi, da bi bila odredba le v njih korist.
V pričetku tega meseca je bila predložena kongresu spomenica, podpisana od 2,500.000 delegatov, v kateri se prosi, naj se ne prepove piva, kateremu so se privadili.
vsak teh 2,500,000 delavcev je član delavske organizacije. Glas delavskih organizaci j pa ima precej veljave v kongresu!
Senat je na tem, da začnje odločni glas organiziranega delavstva! Od delavcev in navadnega naroda v tej de-i-eli se bo zahtevalo, da doprinese potrebne žrtve. Nikogar pa se ne sme prisiliti, da bi doprinašal nepotrebne.
Londonski "Daily Mail" je objavil uvodnik, ki razpravlja o srditosti angleških mimicijskili delavcev vsled predlaganega zmanjšanja produkcije piva za njih kon-8um. V članku se glasi:
— To prikrajšanje je prišlo nanje z nepričakovano-stjo udarca. Delavci mislijo, da je videti v nenadnem prikrajšanju, ne naravno posledico vojnih razmer, temveč dejanje zatiranja. Oni pravijo, da niso nemški podmorski čolni, temveč angleški zagrizenci, ki skušajo izpremeniti Jijih podedovane navade življenja.
Oni pravijo, da so jih osleparili in prekanili za pivo ter da so ti fanatiki uporabili vojno silo kot pretvezo in izgovor.
Nobenega vzroka ni za prohibicijo vina in piva v teh dneh, ko moramo združiti, ne pa ločiti dežele. Nihče ne zeli ohraniti whiskey ali druge močne pijače.
Pred no pa se prepove uživanje zmernostnh pijač, — morajo nastati razmere, o katerih ni sedaj še nobenega t-lnha. •
Ker je treba vsled tega ohraniti izdelovanje piva in vin, mora iti zvezni senat dalje kot pa njegov po-pododsek, ki je nekoliko izpremenil prOhibicij-k lavzulo v živilski predlogi poslanske zbornice.
živilska predloga je prepovedala uporabo žita opojnili pijač. Poljedelski polomite j se-
nata pa predlaga, naj ta prohibicija obvelja, da pa naj se da predsedniku pravico dovoliti izdelovanje piva in vina, če bi se mu zdelo to potrebno.
Senat bo imel priliko prosto in v polni mer zprav-Ijati o zadevi. Senat naj bi prepovedal izdelovanje in prodajo težkih pijač ter dovolil izdelovanje in prodajo lahkih pijač.
Predsednik naj bi imel pravico ustaviti tako izdelovanje, če bi nastala za to resnična potreba. Dokazati, da taka potreba v resnici obstaja, pa bi bila stvar tempe-renčnikov, ne pa onih, ki zagovarjajo izdelovanje in zav-živanje lahkih pijač, to je piva in lahkih naravnh vin iz ■nravega grozdja.
-ooo-
Sadovi protiameriske politike.
**Pueblo Star Journal", Pueblo, Colo., poroča z dne 24. junija, 10 je preteklo nedeljo naslednje:
Traitorous Publication Caused 42 Austrians to Refuse Draft Register
An Austrian interpreter was sent to the eounty jail yesterday to question the 42 slackers brought here yesterday from Leadville. Speaking to the men as their friend the interpreter grained the information from them that they believed if they registered for the draft they would immediately be sent to the war. Nothing the interpreter could say would shako their belief in this respect and after an hour or more spent in conference with the prisoners the interpreter gained very little information from . them.
They said Iheir belief was basts 1 on statements published in a New York magazine that is printed in the Austrian language and which has. repeatedly criticised the draft and is alleged to have made editorial attacks on the American government. It was also learned from the prisoners that some man lies been among them for weeks preaching and exhorting against registration for the draft. They refused to reveal the identity of this mail, who is an Austrian and in whom the prisoners appear to have great confidence and to respect.
The prisoners are natives of Bosnia, Austria, a province that was formerly under the Turks. They are illiterate, for the most part, but declared to the interpreter that they would never register for the draft and would not go to war, and preferred to take what punishment their refusal would bring upon them. Not one of the prisoners weakened in the least in his refusal to submit to registration.
V	slovenskem prevodu se glasi:
Izdaj niška publikacija je povzročila, da se 42 Avstrijcev ni registriralo.
Nek avstrijski tolmač, katerega so poslali včeraj v okrajno jetnišnico. da izpraša 42 mož, katere so privedli semkaj iz Leadville, Colo., ker se niso hoteli registrirati. Ker je govoril žajimi prijateljsko, je prišel do prepričanja, da smatrajo možje registracijo kot neposredni poziv v vojno službo. Tolmač je izjavil, da je ni stvari, ki bi mogla omajati prepričanja teh ljudi v tem oziru, in po celi uri ali še več, ki jo je preživel v pogovoru z jetniki, je dobil tolmač od njih zelo malo informacij.
Izjavili so le toliko, da se opira njih prepričanje na izjave, ki so bile priobčene v nekem newyorskem listu, pisanem v avstrijskem jeziku. Ta list je ponovno kritiziral konskripcijsko postavo ter je v svojih uvodnih člankih napadal ameriško zvezno vlado. Od jetnikov je* tudi izvede!, da je bilo med njimi več mož, ki so cele tedne govorili in agitirali preti registraciji. Na noben način pa niso hoteli izdati teh ljudi, ki so Avstrijci in do katerih imajo jetniki na videz veliko zaupanje in spoštovanje.
Jetniki so doma iz Bosne, to je province, ki je spadala prej pod Turčijo. Večji del so analfabeti, vendar pa so tolmačem rekli, da bi se nikdar ne registrirali in nikdar ne šli v vojno ter bi rajše sprejeli kazen, katera bi jim bila naložena. Niti eden med njimi se ni uklonil ter se podvrgel predpisom registracijskega zakona.
V	New Torku je Zotti edini, — izvzemši nemške pangermanske liste — ki izdaja liste, pisane v avstrijt&em in turškem duhu. Odkar je bila napovedana vojna in odkar so stopili takem ljudem na prste, mislimo, da je postalo njih pisanje malo bolj ponižno in krotko. Kljub temu pa je njih prejšnje pisanje rodilo sadove, ki se kažejo v gori navedenem članku iz Puebla.
Listom, katere mislimo, ni šlo za prepričanje. Tudi jiin ni šlo za dobrobit naroda, v kojejra jeziku je list pisan. Šlo jim je edino le za naravnost nesramno dobičkalovstvo, katerega cilj je lov na naročnike in izrabljanje njih trenutnega duševnega razpoloženja, brez ozira nato, če bodo pozneje zastrantega trpeli in imeli največje ne-prilike.
Izdajatelji teh listov se ne ozirajo, kaj je pravilno, kaj je po njih mnenju resnično in pravično, temveč le na to, kar se jim zdi najbolj primerno, da se laska nazorom in mnenju naročnikov ter jih v jame s tem v mrežo iz katere se ne morejo izmotati.
Dokler ni bilo vojnega stanja, in je Amerika živela v lepi nevtralnosti z vojskujočimi se v Evropi in nevtralci, je bilo tako pisanje, če ne leno, že vsaj "businesslike". To se pravi po amerikanski, da je dobiček nad vsemi principi in nazori in da je treba le izkoristiti situacijo v svoje privatne svrhe.
V	tem oziru so izdajatelji in uredniki teh listov uspevali kolikor je uspeh v omejenih mejah našega priseiniškega naroda mogoč. Kljub temu ja so se javno norčevali iz svojih ljudi, iz onih, ki so jim redno in resno pošiljali denar za njih nepresrtaue žalitve in ne sramna podtikanja.
Dogodilo se je celo, da so i;aročnike teh'listov javno zmerjali s p rase i in jazbeci in govorili, da sploh ne zaslužijo ničesar drugega kot da jih človek vara in vodi za nos.
Izdajatelji in uredniki teh listov so imeli dobre ideje, a te dobre ideje, se tičejo samopašnosti, saznoljubja in naravnost brez-danjskega omalovaževanja vseh zakonov, ki se tičejo časnikarstva.
Izdajatelj ali urednik takega lista ni prav nič boljši kot naj-zadnji izmed blackmailerjev in goljufov, ki se maste in živijo na račun nerazsodne in alepondane ljudske mase.
Časopisi, predvsem v Ameriki, kjer jim je zagotovljena svoboda tiski, imajo vršiti veliko in sveto nalogo izobrazbe, prosvete in splošnega napredka naroda, kateremu služijo.
List, jki Staži tem namenom, je nedotakljiv in to tudi v slučaju, da greši v tem ali onem trenotnem vprašanju ter zastopa mnenje, ki se izkaže tekom časa neveljavno in BspftSno,
Tem ni mogoče ničesar očitati.. Kajti zavsemajo se za idejo, ki jih je prevzela m ca ideale, v katerih žive.
Boj pa gre proti listom, ki so kot sajedavka v narodnem telesu, in kateri bi *>*oh ne mogli obstajati brez splošne nerazsodnosti in
Dopisi.
Hanover, P. O. Rhone, Pa. Iterim. kakor sami pišete, se pre-Poredkoma se berejo dopisi iz j vrač ujete po obcestnih jarkih, te male naselbine. Toraj tudi jaz smo pa mi ponori na naše farme.
ne bom razlasral o delavskih razmerah in o draginji, ko je noma po vseh kurjih enako. Omeniti pa moram, da je prišlo nas obiskat klavno pevsko društvo -"Zvon" i7. Forest City dne 24. junija. Navdušeno smo jih poslušali ko je prišlo tudi nekaj Slovei<-cr-v iz okotfice in tudi drugega naroda. Vsi smo relo radi poslušali krasno slovensko petje. Tor&j lepa hvafla za obisk in vsa časrt vam, da ste prešli nas obiskat iz take daljave.
Pozdrav vsem Slovcncem žirom Združenih držav, posebno pa s'. ''Zvonu", kateremu tudi želimo rJbilo napredka in uspeha.
Frank Pipan.
Farrell, Pa.
Društvo sv. Barbare, postaja št. 82. je sklenilo na zadnji redni mesečni seji, da priredi naše društvo Pisa spozna, da ste lahkomišljeni, 4. julija v dr. domu veselico. Že- napadsute človeka brerc vsake-limo, da bi se vsi tukajšnji Slo-! vzroka. Ako le berete list, po-venci in Slovenke udeležili v pol-jtcm lahko veste, da g. urednik nem številu.	.	j ljubi poštenost in da strogo po-
Zaoava bo izvrstna; štrukljev.stopa z dopisniki ter ne dovoli, da in potic ne bo primanjkovalo, pr. jbi se pisal humbug. Ako pa se tudi sladoleda in drujrih hladnih i hoče z dopisi voditi kaka politi -
četudi se moramo voziti s starim in polomljenim vozom po svojih opravilih.
Da vam nisem takoj odgovorila, je vzrok ta. ker setn sedaj preveč "bizi"\ Odlašala sem dt>-pis. in odgovor na primeren čas. No, doJ/.nost me tudi ni vezala, vam odgovarjati. Ker ste se pa
tudi vi podtaknili ob moj dopis, katerega seni pisa-la pred tremi meseci, sem pri mora na vam odgo voriti. tembolj, ker me vaš dopis, ki sto pisali Is. junija, jako sumniči in vsakdo lahko ve, da to zadene mene. Neka farmerea je odgovorila na vaš dopis in vi pravite, da se skriva pod dragim imenom. Želim, da bi nam dotična
VI STE BREZ GLAVE
AKO NE SKRBITE ZA SVOJE NOGE.
Mnogo mož ne skrbi za noge in so brez glave. Mi vsi imamo le„dve nogi in dobro moramo za nje skrbeti. Kaj boste napravili ako vam odpovedo. Ai ne veste, da potem ne boste mogli več delati? Samo pomislite!
Ako se vam noge pote, srbijo, so utrujene, mehurjaste, ali rastejo odrastki, kurja oče.sa, to povzroči vsahnenje živeev na nogah. Ne čakajte, da vsahnejo, temveč rabite PEDISIN takoj.
Pedisin je edino zdravilo za noge Ne dovoli utmjenja, rasti mehurjev, odrastkov ali kurjih očes. Vaše noge potrebujejo Pedisin in nič drugega.
Ni potreba neprijetnih kopelj, nobenih posebnosti. Vi potrebujete
farmerea odgovorila in povedala \e	Ena velika družinska
' *	škatlja. zadostuje za vee meseev in
stane le $1.00. Pošljite naročilo na tale naslov:
CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St,. E., Cleveland, O.
svoje ime.
Ni čuda, da ste farme tako lah-komišljeno kupovali, mi j se iz do-
reči bo dovolj.
Za vse bo preskrbe! odbor.
ka, pa svetujem g. uredniku, da take dopise vrže brez usmiljenja
bomo kaj to leto pridelali.
Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicam tega lista.
Neža Seliskar.
Willard, Wis.
Dovolite mi, dia popišem tukajšnje razmere. Naši farmerji pra\ dobro naipredujejo. Naša sirarna obratuje s polno parno. Vsak dan dobivajo približno 11 tisoč galon mleka. Farmerji dobivajo za mleko lepe svote, nekateri od 100 do 200 dolarjev na mesec. S tem se more na farmi lepo živeti. Krave se ve-ino pasejo na prostem in
Pisec iz Kansasa piše, da jo tukaj tudi dosti krompirja, pa to je izmišljeno. Pravi, da mora biti'ji" volji, vsak previden, kadar kupuje far-
Vabljeni -ste vsi ir. okolice, da!v koš. Meni se dosedaj še ni bilo nas posetite. Pridite vsi!	j treba srannovati iii se skrivati pod
Društvo sv. Barbare lepo napre-.tujini imenom; še ponosna setu. duje. Kdor še ni član naše organf-|da se tako pišem, zacije, naj pristopi pod naš pra- Za to poletje naj 1a dopis zado-por.
Frank Oimperman, tajnik.
• ^	Greenwood, Wis.
Ze zopet se oglasim v vašem listu, pa ne bom pisatla o farmer-skih razmerah, pač pa vas iprosim, da 5nriobeite odgovor na dopi*, katerega je U. maja priobčil rojak Frank Leskovec iz Franklina. Kansas.
Dopisnik pravi, da nekateri hvalijo farme v Wiseonsinu. sami pa rajše preJjivajo v Konsasu in kopljejo premog, ker vidijo, da se jim bolje izplača. Po mojem mnenju imajo popolnoma prav, ker zdaj se povsod dobro dela in gotovo tudi ta,m. Tako si bodo prihflanili več denarja in si bodo postavili na svoji zemlji svojo hišo ter se jim ne bo treba prepirati z aigenti. češ, da so jih ogoljufali. kot se to pogosto dogodi. Kupec si kupi zemljo, potem pa hajd na farmo; denarja ima morebiti do $50, poleg tega pa š? morda sploh ni sposoben za far-mersko delo. Zaradi tega nvi sploh mi mogoče živeti in agent ga tudi ne bo zdrževal. Potem pa je obrekovanje, da ga je agent ogoljufal.
Naj nikdo ne misli, da se potegujem za agente; sploh nisem prijateljica teh ljudi Moj mož tudi ni agent, ampak samo farmer. In ako ga kdo vpraša zji svet, nvu odgovori, kakor je že: dobro, ali slabo. Njemu je vsa tukajšnja zemlja dobro znana.
Ne vem, kako je g. Leskovee kupoval zemljo. Pogosto pa se zgodi, da kdo kupi zemljo, potem se pa premisli in hoče še od agenta, da bi mu plačal Ka vozni listek nazaj.
G. Leskovee pravi, da je naša miza bogato obložena, ker imp moj mož bogate sorodnike. Kiaj mislite s tem«, ne vem; vem samo. da si vsak sorodnik pošteno služi svoj vsakdanji kruh. Pa, ako bi to tudi bilo, naj g. Deskovec nikar ne misli, da ti soirodiuki hodijo obdelovat našo farmo. Moj mož in jaz morava vse sama storiti, ako hočeva, da imamo čez leto kaj jesti ali prodati. Pred nekim mesecem sva prodala nekaj krormpdrja in sva dobila nekaj nad sto dolarjev. Krompir pa sva ■sama posadila in izkopala. Povem vam, g. Leskovee, da bi zraven businessa. katerega očitate mojemu možu, morala žo zdavnaj lačna umreti, ako nam ne bi Bog <lal zdravih in delavnih rok.
Pravite, da se naj ozrem na Willard. Seveda sem pisala dopis in se našem ozirala na Willard. Pisala sem v prvi vrsti o tem, kako se imamo pri nas. Ker imamo sedaj na Willardu svojega župnika, grem večkrat tja; ali se pa peljem, kakor je že. Lahko pa rečem, da tistim, ki so že po tri leta
Cilji nemških kapitalistov.
Xt inški kapitalistični listi so sedaj javno priznali, zakaj jim je nuj več in zakaj se nadaljuje vojna. Najvplivnejši med njimi so pisali naravnost, da se je razširili med ljudstvom vse Evrope želja po svoImmIj in demokraciji. To da je J relfcsi zatrei j. Ljudstvo je pričelo in Ulit i iia to, da povsod podre prestole, kakor se je to zgo-stuje. Ako mi pa Bog da življe- <iii0 v Kusiji in še prej v Kitajski, nje, bom pozimi zopet kaj pU.iH; t,,r da se vzame vse pravice pose-ako se ne bo nikdo drugi oglasil,!dujo,-Zato pa je neobhodno se bom pa jaz. Pisala bom, kako potreba, da zmaga Nemecja, ker
bomo km tn W ^Lrl^i;	< na fa naKn se ^ iZ(ta.ebila ta £c_
ljn med ljudstvom in valjal ho še stari red za naprej. Zmaga zaveznikov pomeni svobodo za narode in ta .jim b<» škodovala. Edino-le pod starini družabnim redom se zamore po njihovem mne»ju svet prav razvijati in napredovati.
Tako in enako so pred kratkim pi-wiJi vsi kapitalistični listi. K temu je pripomnil berlinski social-no-demokratski 1 i*t 11 Vorwarts": "Ta izjava nas prav veseli. Zdaj ve ljudstvo vsaj zagotovo, kake cilje ima gospoda, ki je vedno vpila, da ji gre za narod in nje-
trava hitro raste. Država Wiseon-; gov dobrobit, sin je poznana, ker prideluje j Torej ne gre eta to, da bo nem-rnenda največ sira in sirovega ,ški warod mogočnejši in srečnejši, mas^a-	kot misli sam, tenivec gre jim za
to, da ostane vse pri starem, da se ne skribsi ta sedanji red po "bož-
mo. Kako bo tak ptič učil druge peti, ko še sam ne zna. Pisec pravi, da je treba za "Wisconsin mnogo tisočakov; jaz pa mislim, da jih je treba povsod in tudi v Kan-sasu. Obžalovanja vreden je mo/. ako se vtika v javnost z ženami; to so pa le taki, ki se z inožioi ne upajo. Zapomnite si, da smo ženske strupene in ako nas razdra-žite, je ravno tako, kakor bi raiz-dražil o<se.
Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicsim "tMa* Naroda'*.
Farmerea.
Franklin, Kansas.
Tukaj so aretirali in zaprli bivšega avstrijskega orožnika Franka CVič-a, ki se ni .pokoril ameriški postavi o registraciji in ker se ni dal registrirati.
Naročnik.
Butte, Mont.
Zelo malo je dopisov iz tega velikega rudniškega mesta, v kate-<reim'dela okrog 20,000 rudarjev. Zato Sftm se namenil, da opišem malo tukajšnje detaivske razmere.
Delavske razmere so za sedaj slabe, ker smo zastavkaJi, zato ne .svetujem nikomur sem hoditi, dokler se ne predrugači. Zahtevamo boljšo plačo in boljše delavske razmere. Kajti v tukajšnjem rudniku Speculator" se je pripetila velika nesreča, katera je -zahtevala 164 žrtev, med katerimi je čez 20 Srbov in Hrvatov in morda trije Slovenci. Ogenj je nastal 8. junija v Granite Mountain ShaSt-j malo pred polnočjo zaradi kratkega stika elektrike.
Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam Sirom Amerike.
Naročnik.
tam, ni nikake sile. - Ker je vse Iščem PETEA JAKOVCA. Pred
Oženjerd morajo v voj^o.
VLnda Avstralije in New Zea-landa (velik otok pri Avstraliji) je določila, da bodo morali vsi možje, ki so poročeni in ki so bili do sedaj prosti vojaške službe, iti k naborom, da bodo potem sposobni odbrani za armado, ki bo takoj, kakorhitro bo izvežba-na, poslania na francosko bojišče.
V	New Zealandu je bila tudi sprejeta postava, ki določa, da bo vsak premogar, kateri se poda na stavko, takoj poslan na fronto. C'e pa stopijo na stavko cele organizacije, bodo vsi sposobni premogar j i -viseti v armado. Do sedaj so bili isti oproščeni vojaške službe, ker zelo primanjkuje premoga in izurjenih delavcev.
Zaradi registracije.
fz Virginia, Minn., se poroča: Vsepovsod po železnem okrožju se je pričel lov na vse one, ki se niso registrirali. V y.aponi sledeči: A. Bot.ič, Mat. Maznurič, A. Malotot, John Slidoltar, Geo. Ru-kavina, John Pleše, Tony Gerze-ten, Tony Kukav'ma in John Kru-žič. Zasleduje «e še 4C3 o<se!b.
K. Kozince k se je branil registrirati, zafto so g-a zdaj aretirali in zaprli. Ko se je nabral 4 ure v ječi, se je premislil m registriral.
V	Minneapolisu in St. Panln se ni registriralo 11.000 osf4>. Tudi na te se je pričel lov.
Kodanj, Dansko. 29. junija. — "Berliner Tageblait'* poroča, da bosta dospela avstrijski cesar in\ cesarica jutri v Monakovo. Cesarja bosta spremljala zunanji minister in šef vojaškega kabineta. — Obisk po političnega pomena.

drago, farmer lahko vse dobro proda, kar ima. Oni, o katerih ate vi rekli, da žive siromašno, lahko rečem, da dobijo na vsaka dva tedna več za mleko, kot pa vi zaslužite v istem čsbo. Ako ste tako dalee priSK, da se morete ponašati s svqjim avtomobilom, s ka-
šestimi leti se je nahajal nekje v Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega v njegovo dobro. Frank Primoiioh, 16 Court St., Newark, N. J. (28*&-6)
IŠČEM
isvežbanega vodjo za godbo na pihala. Godci so že dobro izvež-bani. Slovenec ima prednost. Za vsa pojasnila obrnite se na:
Frank Spetič, 162 Center St., Barberton, Ohio. (29-6—27)
. Ki a
F_
s


w i

BEAS WABOPi^'Sff'ffiy. MIT.
Glennon v Sebastopolu.
I nji*gov obra'z tako prepaden. polti | in sem se »prehajal ves otožen po
strahu in žalosti, da me je zazeblo Nisem ga videl odtlej nikoli več,
Petrograd, 28. junija. — "Worldov" poročevalec pO-j pozneje so mi povedali, da je u-
roča, kako je ameriški admiral Glennon pomiril uporne.®*1----
ruske mornarje v Sebastopolu.	Kf " mi »°v*dali' da je.
Admiral Glennon je prišel v Sebastopol malo pozne-	j^^Ta^ ^
je, ko so mornarji odstavili admirala Koleaka. Glennon spo2naI skri\Tiost, ki jo je nosil \
svojem srcu.
In od tistega trenotka sem jih iskal po cestah, hodil se-m za »Ji-i Od tedaj me pozdravljajo moji to ill da bodo:"11- ^foyal sem jih po kavarnah vargi in tirii Jaz jih popravljam.
ni, nemimi, kretnje neodločne.... V prvih časih niso bili zame drugega nego interesanten predmet htudiranja in raziska vanja. Celojvz^°Ja-neko radost sem čutil v občevanju ^koro z njimi; njihova bojazen me je
je najbolj upi i val na mornarje vsled svoje prijaznosti in demokratičnih načel.
Po Gleniionovem govoru .so mornarji sklenili, da —
podpirajo vlado. <la IxkIo aretirali agitatorje —-----. . „ .	, .
... „	...	in gostilnicah. \ si so imeli ne>kaj
postavili častnike na njihova mesta.	^ enakem v svoji zunanjosti; tista
Admiral (ilennon je pozneje o tem rekel sledeče: neprijetna tajnost je vplivala na-Dal sem samo nasvet starega mornarja skupini nje z veliko težo in v njihovih pomladih mornarjev, ki poskušajo vprizoriti revolucijo. To | crl^iih, besedah in kretnjah se je so dobri fantje, ki so bili samo zapeljani. Poskušal sein,ka7al *)OSeben strah- Po-,e<ii *>amo privesti jih na pravo pot. —
Admiral je prišel v Sebastopol še predno je vedel za nemire. Sprejel ga je odbor, kateremu je načeloval velik mornar. Admiral, ki je slutil nepričakovano situacijo, je pozdravil mornarje demokratično in jih je prosil, ako bi si smel ogledati brodovje.
Ko je prišel t ja, je opazil, da na ladjah ni častnikov. O tem pa ni omenil niti besede, prijazno je govoril z mornarji in marsikoga |>otrepljal po rami. Ko je prišel na tretjo ladjo, so že mornarji šepetali, da je admiral dober človek.
Mornarji so prosili admiralovega pribočnika poročnika Bernliarda. da naj gre na poveljniški mostič, kar je nekaj izvanrednega za tujca.
Na obrežju se je zbrala velika množica in popularno navdušenje je naraščalo; admiral si je pridobil naklonjenost mornariškega sveta. Zvečer so mornarji v gledališču zahtevali, da bi admiral in Bernliard govorila.
Bila sta edina častnkia navzoča. Spočetka je bilo nemirno; nastali pa so burni klici, ko je admiral pričel s smehljajem na ustih govoriti:
—	Ne maram vam povedati, kako bi razrešili svoje težave. To morete storiti sami zase. 140 let smo reševali problem prostosti in imeli smo velike težave. Tako bodete tudi vi, ker vidim, da resno skrbite, da bi napravili prav.
Imeli smo iste občutke, toda vedno smo bili pripravljeni vreči pro«' vse težave in se postaviti proti sovražniku. kadar smo bili v položaju, kakor ste vi sedaj.
Danes sem mnogo slišal v svobodni Rusiji. Ako jo hočete obdržati svolxwlno. prenehajte z vsem nesporazum ijenjem. Vsi smo mornarji in vemo, da je varnost mogoča le tedaj, ako vsak mož na krovu stori svojo dolžnost.
Glasni kli ei so se razlegali po dvorani, ko je admiral nehal govoriti. Mornarji so ga prosili, da ostane na svojem mestu, dokler se ne izvrši glasovanje. Upor je bil — končan in častniki so bili zopet postavljeni na s^oja mesta. Nato je admiral ob glasnih klicih zapustil dvorano.
Ko je časnikarski ]>oročevalec vprašal admirala, kak utis je napravilo nanj čmomorsko brodovje, je odgovoril:
—	Samo pustite, da je kdo napade. To so dobri mornarji, ki |>oslušali agitatorje; toda naslednji dan so spoznali svojo zmoto in so mnogo ]>opravili. Storili bodo svojo dolžnost. Dam jim vse priznanje, ker jih poznam!
tistih dolgih, ozkih ulicah v umazanem predmestju, kjer hodi največ umirajočih ljudi. Takrat se me dotakne roka. širok obraz sivkaste polti se skloni k meni, debele ustnice se nasmehnejo. Potrka me po rami, pomežikne ter gre dalje po svoji poti----
Od temena do nog me je spre-letelo; oprl sem se ob zid. kajti zazibalo se mi je bilo pred očmi. ..
Dan v srečni deželi.
Resnično demokratična stvar v fiarv. Ind.. ni jeklo, temveč —
eel i dar sem preživel v
Wirt šolah, ter zasledoval najno-ščeg»-tala. A kar se mi je zdelo	eksperimente v vzgojni de-
tedaj posebno čudno: sočutja ni jmokraciji. Najti je tam osem ve-bilo v meni čisto nič in opazova. i1,kih P«*lopij in vsako teh tvori
Kova perzijska vlada.
Washington, D. C, 28. junija. Perzijsko potdivniktvo v Washing tonu je prejelo poročilo, da je v Perziji ae»rtavljei»o novo ministrstvo. Novi kabinet ni odvisen od vpliv® Rusije, ki je prej kontrolirala notranjo in vplivala na zunanjo peruniko politiko. Nova vlada bo potkušal* zopet doseči neoo-visno Perzijo. To je posledica ruske revolucije.
V Teheranu so se vriile velike demonstracije in poslali so pozdrave provizorični ruski vladi m delavskim in vojaškim delegatom.
Prejšnji ruski poslanik je bil od poklican, kar je povzročilo pri per-zijskem ljudstvu veliko zadovoljstvo. Najbrže bo sedaj perzijska vlada skupno z Rusijo nad a I je va-la vojno.
Nsmei streljajo na čolne.
London, Anglija, 28. jonijs. — Nek nemški podmorski čoln je brez svarila potopil 15. junija parni k Eldcr-Dempirter. pot »to p« je streljal na rcvilni čoln. v katerem se je nahajal kapitan. Odstreljen je bil prvi del Čolna in osem moč u-bitih. Strel je bil oddan a razdalje 400 metrov in se je streljanje nadaljevalo, ko so ljudje plavali po morja.
Podmorski čoln je streljal todi na druge rešilne čolne in je bilo oseb rsnjenih. Popoldne dne je nek francoski polovil preživele.
Negotovost.
Antcu Medved.
Umirajoči ljudje.
Ivan Cankar.

\
ftovek toliko je vreden, kolikor velja pred Bogom. Ali kdo je tega vreden, koliko velja pred Bogom?
Bog pr:kaže se mogoče in izreče hvalo komo. Ali kdo verjeti hoče,
V neki kavarni sem se bil seznanil svoj čas z debelim, rdečim človekom, ki ni imel na prvi hip nič posebnega na obrazu in ne v besedah. Govoril je glasno in veselo, njegove kretnje so bile velike, veličastne. Ali kadar je vstal ter se odpravljal, se je ozrl naokrog s pol pokrito, plašno radovednostjo, kakor da bi se hotel prepričati, če ira ne opazujejo od te ali one mize s sumljivimi očmi.
Ozrl se je časih z istim plašnim, radovednim pogledom sredi suhoparnega razgovora, ne da bi se vsled tega njegov glas spremenil ali da bi se pokazalo kaj nenavad-u^ga na črtah njegovega obraza... Nosil je seboj neprijetno tajnost in v velikih skrbeh j*, bil, da bi ljudje ne zvedeli zanjo. Ležala mu je z neprijetno težo na dnu srca: pozabiti ni mogel nanjo v nobenem trenotku; čez vsako veselo uro mu je razgrnila svoje mračne sence. Drugače je bil pošten in dodtojei* človek; živel je tisto emostavno. dolgočasno življenje, katkor ga živi večina ljudi.
Govorila sva nekoč zelo živahno; ozrl sem se slučajno skazi okno in taikrat je prišla mimo lepa žen ka. Postava vitka, visoka; pod bujnimi, rdečimi lasmi čisto bel, nenavadno fin obraz. Tudi on jo je videl in njegove oči so bile nemirne m plašne. Nisva še dokončala prejšnjega razgovora: postal je sredi stavka m ni nadaljeval. Gledal je na cesto in poznalo se mu je, da ga je ovladavala težka misel. Naposled sc okrene nenadno k meni:
4'To je žalostno, glejte____žalostno je samotariti, če je človek mlad.... Meni je tako usojeno«."
Pogledam ga začuden.
"Prosim Vsa... samotariti Vam je usojeno!"
Zamahnil je z desnico, ne da bi odgovoril, in kmalu nato je vstal ter odhajal. Ali ko se je ozrl na ie enkrai proti meni, je hO
jih kakor nenavadno natur-no prikazen....
Spoznal sem bil namreč ljudi ki mi obsojeni na smrt. Ni prijetno, če je človek na smrt obsojen. Živi lahko dolga leta, ali kakšno življenje je to! Nima prihodnjo-■sti pred sabo, na smrt je obsojen: i udi nima veselja na svetu, za1*1 j obsojen je na smrt. Drugi žive prihodnjost pred sabo, smrti nikjer; to je življenje! Ali drugače j~, če je človeku usojeno od prvega dne____Roka seže po kozarcu.
toda omahne! "Saj si kak obsojen na smrt!"
In sram jih je. da so obsojeni. Tako vrvi življenje po cestah in se smeje iz oči in vre iz besed in zvoni in prepeva pod vsem širokim nebom. Ljudje, obsojeni na smrt.j >e plazijo ob zidu in gledajo strahom izpod čela in se sramujejo. < utijo namreč, da nimajo ničesar opraviti na svetu, da je njih življenje samo pusto pričakovanje in tla so drugim ljudem v nadlego m pohujšanje.
Površen človek bi mislil, da žive kakor žive drugi in ne razločeval bi jih iz množice; zakaj navadno skrivajo svojo tajnost zelo rafini-rano, z veliko skrbjo. Življenje jih nosi, kakor nosi veter košček papirja, kakor nosi potok velo li--tje. Ženo jih valovi in zato se vidi na prvi pogled, kakor da bi dihali, kakor da bi se premikali. Njih zunanji položaj ni čisto nič Nekateri izmed njih so celo urad-drutračen od položaja srečnih ljudi, n i ki, profesorji, dvorni svetmiri. Življenje jih je prineslo na čudna mesta, ki nikakor niso bila ustvarjena zanje. Vsi stanovi so jih polni. --
In poznajo se med seboj.
Kadar spozna človek, da je za znamovan. tedaj si išče tovarišev v svojo tolažbo. Ne da bi občeval z njimi; ne občujejo med sabo. sramujejo se drug drugega. Človek, ki čuti, da je pomilovanja vreden ne obučuje rad z ljudmi, ki so pomilovanja vredni kakor on; hodi po cestah z visokimi, ponosnimi ljukijii, da pade žarek imenitnosti tudi na njegovo zakrpano suknjo. Ali obsojencu je sladko, da so obsojeni tudi drugi. Pohaja po cestah, po kavarnah in po gostilni-cah in ga zelo veseli, kadar zapazi itisto potezo v obrazu, tisto bojazen v očeh, tisto neodločnost v vedenju. Pogledata se ter se nasmehneta in pomežikata na lahko z očesom. Ne govorita besede, in če sta sedela za isto mizo, ne da bi se bila spoznala v prvem trenutku, tedaj se poslovita ter se preselita.
Natanko sem jih spoznal, odkril sem vse njihove skrivnostti. Dasi ne store nikomur nič žalega in je celo nekaj žalostnega v njih usodi, se mi njih življenje vendar ne zdi pošteno. Lažejo molče, varajo druge ljudi, ki so poklicani, da žive in uživajo. Nepotrebni so in vsaka usta zraka, ki ga dihajo, so ukradena. Premišljeval sem o teh stvareh
enoto zase. Vsako poslopje je postavljeno sreJi velikega prostora, včasih do dvajset akrov.
Vsled tega je dosti prostora za gimnazij na prostem, za cvetlič-njake. vrtove, za četrt milje dolgo progo, base-ball igrišče in nn ne-žerijo.
Vsak a teh šol ima prostora od dfvanajst sto do dva tisoč dijakov in vsaki dan je videti skupine od slo do dvesto veselih učencev, ki se pode po igriščih, študirajo ter — sploh iiočenjajo vse nedolžne pre-šernosti mladih let.
Človek se vpraša, če ta hruš.*-zunaj ne moti dijakov v notranjosti šole?
Niti malo ne!
V notranjosti poslopij je vse prav tako naravno kot zunaj. — Stopil sem v prvo poslopje ravno času. ko se je končal pouk v nekem razredu in ko je šlo na -totine dečkov in deklic iz ene dvorane v drugo. Hodniki in dvorane so odmevale od veselega smeha in krikov otrok.
Vsak, kdor je vajen vzgoje v — smrtni tišini starega vzgojnega reda. bi bil presenečen od tega. Kljub temu pa ni tukaj nikake-ga vrišča in kričanja. Vse je naravno. Eneržija mladine je prišla na dan za nekaj časa in nihče ni posredoval. Nihče se ni vmešaval razven v slučajih hudobnega razpoloženja tega ali onega otroka.
Večina dečkov in deklic preživi osem ur vsakega dne v enem teh velikih občinskih domov. Vsakemu otroku je določena ena ura industrijalne produkcije, ena ura igre, ena v avditoriju, ena v obed niči in štiri ure v razredih.
Vsak otrok pa vedno dela nekaj. kaj je vredno tega imena.
Tekom ure. ki je določena za industrijalno delo, vrše dečki in deklice najbolj koristne in zanimive stvari. Dečki stavijo črke, gonijo stroje, tiskajo dnevne programe in šolski papir. Popravljajo tudi kolesa in avtomobile.
Videl sem skupino mirnih, trdo zaposlenih dečkov v kovačnici. ■ Videl sem razred deklic, ki so izdelovale različne kuhinjske potrebščine. Videl sem zelo zanimivo erevljarsko delavnico, kjer so se majhni, a močni dečki učili popravljati erevlje in nabijati pod plate za svoje bratce in sestre do ma.
Povprasval sem po narodnosti. Eden je bil Žid. drugi Slovenec, tretji Čeh, četrti Poljak, potem mali Francoz. Armene. Litvinec itd. ZatJnji in najfinejši dečko pa je bil Španec. Vsi ti pa so postali Amerikanei tako hitro, da se tega še zavedali niso.
Ura v avditoriju je neprestani vir zanimanja in veselja. Naučilo se je neko nemško igro v nekem avditoriju, v katerega sem prišel Bil sem naravnost presenečen, ko so se mladeniči smejali dovtipom v nemščini, da so jih razumeli. —
Kje je Kanadec?
Prejšen teden so igrali neko fran cosko igro.
Vprizarja se tudi narodne plese vseh narodov in dežela, predstav lja kinoslike in vprizorja še nešte to drugih stvari.	|
Kako krasni so bazeni za plavanje v vsakem poslopju in za; vsak spol zase! Bil sem v Froebel poslopju, ko je imel neki razrd ' plavalne vaje. Plavalni učitelj je' bil pravi vzgojni umetnik. Videl sem več dobre moralne discipline' in značaja razvitega v dotični uri' kot v kateri drugi šoli na svetu v istem času. Nad bazenom pa je visel motto:
— Jaz morem, jaz moram, jaz hočem! —
Učitelj je zopet pozval učence po narodnostih in zopet sem videl zastopane vse narodnosti sveta.
Na igriščih zunaj so šli dečki preko gimnastičnih aparatov kot prave opice. Tu se je proizvajalo one močne sklepe in mišice, katere sem občudoval na otrocih in navadna mati bi se prestrašila na smrt, če bi videla vratolomne vaje nekaterih mladičev. Kljub temu pa nihče ni padel in se nihče nt poškodoval.
Na enem koncu igrišča so v kletkah vsakovrstne živali: — kojoti. prerijski psi, rakuni, fazani in či-stoplemenske pasme kokoši. Par črevljev visoko na drevesu si je zgradila gnezdo neka ptica. Ona se ne briga za trušč in nihče se ne bri<?a zanjo.
Tu vlada — narava!
In tako smo šli počasi k obe. ft i1 in kakšen obed sem dobil za li-4 centov! Vsa jedila so skuhale u-čenke. Najbolj krepčujoči duhovi so prihajali iz kuhinje, vladala je dovršena čistoča.
Vse deklice se morajo učiti — največje domače umetnosti — kuhanja. S svojimi proizvodi pa hranijo na stotine učencev vsaki dan.
Če bi hoteli vzeti šolo stare vrste ter jo nadomestiti z ono v — Gary, bi jo učenci takoj podrli <lo tal. Kot kmetje v Rusiji, bi -prva učenci ne znali uporabiti svoje prostosti.
V šoli v Gary pa ne pravi nihče : — Ne razbijte pohištva! — V| tej šoli ni nikakih tozadevnih u-kazov in pravil. Sistem je urejen na ta način, da se uravna vso ener-žijo po popolnoma pravilnih potih ter se vsled tega ne pojavi pri učencih nobena potreba uporabljati eneržijo. na nedovoljen in neprimeren način.
AMERIŠKA BOJNA LADJA "CONNECTICUT".


neznosne dragnje
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.
TRINER-JEVO
ameriško Elixir grenko vino
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih if® to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
TRINERJEV OBLIŽ
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je nepre-kosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krep-eilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
TRINERJEV OLASATELJ KASLJA.
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-vost, bronchiti s naduho ,it<L Cena ista kot za obliž.
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1339 SO. ASHLAND AVE.,	GHICACO, ILL
(HlAS -WABOBA.^aO: JPK. 1OT7.
Teroriziranje Norveške.
Nemška teroriziran ja Norveške, ki nosijo znak diabokke pristnosti, katere manjka nem&kemu terorizma v drugih deželah, so do-sptla sedaj do svojega viška v raz kritju peklenskih strojev, katere se je našlo v prtljagi nemškega diplom atičuetra kurirja, barona von Rautenfek.
Ti peklenski stroji so bili naslovljeni na nemško poslaništvo v Kristijan i ji in od tam se jih je nameravalo postaviti na norveške ladije v namenu, da zlete slednje v zrak. kakor hitro pridejo na visoko morje. Koliko norveških ladij je že izginilo na ta način ter m je njih uničenje pripisovalo bolj prikladnemu podmorskemu čotnu, t«*ga se ne bo nikdar izvedelo. —
To razkritje siadl tesno za razkritjem, da je Nemčija najemala ničvredne in mor&lično propadle norveške ladijske kapitane, ki so obveščali poveljnike nemških pod morskih čolnov glede odhoda ladij iz norveških pristanišč. Nem-čija je zavojevala Norveško tako odkrito in uničevalno, da se lahko stavi vprašanje, če ni to slučaj, ki je popolnoma ločen od ostalega vojevauja Nemčije proti celemu svetu.
I>a je stala Norveška osamljena, bi brez vsakega dvoma že davno končala to neznosno situacijo z oficijeluim priznanjem vojnega stanja. V pričetku vojne pa bi bila Norveška s lako proglasitvijo izpostavljena strani Svedsl njena poz
pisovati izvanredno barbarskemu načinu vojevanja in šikaniranja, katerega uporablja Nemčija proti Norveški. Drugi nevtralci niso namreč tako vestni.
Nasprotno pa uvaža Nemčija lastne domače produkte Norveške in šele mesec nazaj so prikorakali v Kristijani j i pred vladno poslopje ter predložili vladi zahtevo, — naj se vstavi vsako izvažanje v Nemčijo.
To bi se tudi zgodilo, ee bi stopila Norvt-ška v vojno na stran zaveznikov.
Japonska v boju proti Kitajski.
—	Japonska se ne bo borila proti Združenim državam radi iz-seljeniškega vprašanja, vendar pa se bo borila . proti Združenim državam ali kateri drapri državi z — ozirom na vzdržanje japonskega pred gospod stva na Daljnem Iztoku.
Tako j«' govoril Mr. Kazan Ka-yaliara, prejšnji urednik na Japonskem. ki se mudi sedaj v New Yorku, da prispeva k japonskemu časopisju.
—	Združene države niso edini narod, ki izkjučujejo Japonce. Najti je še druge naroJie, ki ranijo občutljivost japonskega na
odprtemu napadu od J roda stem, da ga izključujejo z e in celo sedaj je j njih ozemlja. Najhujši krivec v 4ija nevarna, dasiravno j tem oziru je zaveznik Japonske — luj na tak način kot ona ostalih t Velika Britanija. V Južni Afriki, evropskih nevtraleev. Smola pri j Avstraliji ali drugih angleških tem je, da je Norveška le eden iz-j kolonijah so Japonci izpostavljeni med članov Skandinavske zveze, še večjim sitnostim kot v Združe-katero nadvladuje ftvedska.	j nih državah.
V u
"Primo točo".
(Nadaljevanje).
Da, da, to je bil poljub! Moj j Bog, poljubujeta se!... Kaj, če J bi se vrnil gospod! Pa — cuj — zopet plusk!... p lusk — plusk! nevzdržena. brez števila poljubov!
Zatem doboko sopenje...
—	Utrudila sta se... zadušila bi se skoro s poljubi!
—	Edvard, daj, daj — začne govoriti zapeljivo gospa, — prosi, da te prestavijo k drugemu polku ... kam na Ogersko, v Galicijo... in jaz pojdem za teboj. Nihče ne bo slutil, kje da sem! No, daj reci mi. obljubi mi, ti lepi, dobri moj Edvard!
—	Kako si čudna, Luefja, — se je odzval nežno možki glas. — Prestavim se naj, — kaj je poma-ganega s tem? Nič! Te li morem vzeti za soprogo?.. Katoličana sva... pa kavcije tudi nimaš! IIo-češ li torej, da greš brez zakona
bi smel povedati; — a vam zaupam, da me ne izdaste.
Stegnil je levico po kronah, — potem pa pristopil k Albini ter jgj pošepnil na uho:
—	Gospod doktor Trbojevič.
Živo je zardela Albina, prijela z obema rokama za šopek ter stkrivši svoj obrazek mej vonjajoče cvetke dejala:
—	Prav — le pojte!
Postrezček se je še neštetokrat
prav do tal priklonil ter z najza-dovoljtaejšim obrazom izginil.
Tedaj pa je pritisnila Albina krasni šopek na prsi ter vsa blažena zavriskala:
—	Torej vendar---torej
vendar!...
Doktor Zvonimir pl. Trbojevi«' je bil srečen človek.
Zdrav in krepak, lep in zasta ven, bogat in brez dela!
pazljive gardne dame, mater«, tete, starejše sestre, časih tudi t-strijčka ali botre.
Sicer začno stikati različne mam ke glave skupaj, jezički se začno nervozno gibati in — gorje obsojenki ! — — —
Pl. Trbojevič je bil torej res / veliki stiski, ko mu je priskočil na pomoč topničaraki nadporočnik Weber, kateremu je slučajno potožil svojo bolezen.
—	Vraga, doktor, kot nalašč! — mu je dejal Weber — takoj obradošeen. — Imam ti na rasspo-lago. neodvisno blago, za katero te bo zavidal vsakdo. Huj. — je tlesknil z jezikom in zaanežiknil 2 desnim očesom.
—	Blondinko? — je -vprašal zvedavo plemič.
—	Blondinko in črnko, kakorš-no hočeš.
—	Črnka mi je ljubša. Mladaf Morda osemnajst elt, še oeiz-
Imel je tudi še čilega očeta in ku£enai a čredno ukusna. Vitka, jedro mater, ki sta jrospodariJa j dobro razvjta in živahna kot — na dedni grajščini v hrvatskem iskra.
I Zagorju ter pošiljala svojemu si- __Valde bene. Prav moj ukus.
CvrYMGHT UNCERWOOO * IIUMMW^ ft - s
MRS. GRACE PARKER,
predsednica National League for Woman's Service.
ta. 11 od tt niti; .-»v v rokah in kralj Vse t sko pob
anj*
o J
od
p nahaja med njimi — Ona je v fflavnem od-voje prevozne industri-očim niso ostali člani zveze v i meri. Ljudsko razpoloženj * rijazno zaveznikom, d očim se inja Švedska na Nemčijo ter Dan&ka le na ohranitev same
irbarstva Nemcev proti Nor-i osvetljuje najbolj dejstvo, t ere m poro« i. Kadarkoli > norveško lad i jo. se masakri
.11
da ne morejo priti kih — obstanek pomeni nazadova-domov poročila o grozodejstvih.I nje. Ni je take stvari kot je obstoj Na ta način je izginilo veliko la jna enem mestu, ne za posamezni-dij brej; vsakega sledu.	ke in tudi ne za narode. Vi erreste
S*-daj se je seveda tudi razkri- nai»rej ali pa -nazadujete. Ce pa lo, da imajo nemški diplomati na-1nazadujete, umirate! vado polagati na norveške ladij«* | Japonska gradi veliko jeklar-peklenske stroje, p red no od p! o sko industrijo. Večino tozadevnih vejo iz pristanišča.
V prvih dneh maja so imt4e tel bi se nas izključilo od teh rudni-tri vlade posvetovanje, a ni se, kov, bi morala naša jeklarska in-priŠlo do uikake«ra pozitivnega dustrija poginiti, sklepa in dogovora. Sklenilo se jt j Poleg tega pa se pojavlja se le to. da se v teh deželah ne bo j vprašanje dela. Kitajsko delo je podpiralo pacifističnega gibanja najboljše na celem svetu. Cenejše To gibanje je dosdaj Nemčija mo-jje celo kot japonsko delo. Poleg čno pod«>irala v vseh nevtralni h j tega pa je še 400,000 kitajskega dež&lait.	j naroda, kojega kupovalno moč v
Kfptb temu dogovoru pa se je bodočnosti je treba upoštevati. — danski zunanji minister Stauniug Japonska si želi dela iz Kitajske. \ dele/d mirovne konference v si želi bodoče kupovalne sile Ki-
Nikakega proti- nemškega razpoloženja ni na Japonskem in dogodki vojne so le še povečali naše občudovanje do nemškega naroda (najbrž lepe stvari, ki so jih počenjali Nemci v Belgiji! Op ur.) in njega vlade. V slučaju po trebe bi se seveda obrnili na — Nemčijo.
Potreba pa bi nastala, če bi sedanji sovražniki Nemčije izzvali naše nad gospod.stv o na Daljnen. Iztoku, pri čemer mislim seveda -- Kitajsko.
Popolnoma nemogoče je misliti v sedanjem času na azij-sko Mon roe doktrino. Preveč evropskih narodov se je ustanovilo na azijskem kontinentu.
Angleži so v Indiji, Francozi v Končinčini in Rusi v Mandžuriji in Mongoliji, ne da bi omenjal druge manjše narode.
V	onem trenutku pa, ko bi kdo pričel resno govoriti o izključenju Japonske iz Kitajske, takrat bi se borila Japonska z vsako unčo svoje moči in odporne sile.
Mr. Kazan Kayahara se je zamislil. Videti je bilo kot da tehta nekaj v svojih mislih.
Nato pa je nadaljeval z izrazom človeka, ki daje priprostim resnicam izraza v priprostih besedah: — Zakaj bi ne smela Japonska industrijalno izrabiti Kitajske?.. V Ameriki govorite dosti o ekonomskem trošenju. V tem slučaju pa gre za velikanski kos ekonomskega trošenja.
Anglija dobiva svoj bombaž iz vaših južnih držav. Prevaža ga
surovin dobivamo iz Kitajske. Čelveč kot 3.000 milj v Liverpool in
nato v Manchester, kjer se ga pretvarja v tkanino, katero se pošilja nato nadaljnih 3.000 milj proti Daljnemu Iztoku.
V	tem slučaju gre za to, kar predlagamo mi. Predlagamo namreč, da se izloči ekonomsko troše-j
pri.Vtku v< ine je ta zveza Ce bi se imela boriti Japonska la. da bo nastopala kot eno- ca prosti dostop Japoncev v deže-oi^ka, ki leži odprta napadu j le belih mož, bi se morala boriti ani Nemčije, se ne more bra ne le proti Združenim državam, ^vedska ^e pa noče, ker je temveč proti celemu belemu svetu, ih Nemčiji prijaznega dvora Mr. Kazan Kayahara se je sme-
! jal v spričo te misli. Bil je to resic trpe velikan-1 ničen smeh — odkrit in nalezljiv, a v na jslabšem i Bil je popolnoma različen od običajnega orijenta&kega smeha. — Njegovo lice pa je postalo naenkrat resno. — izvanredno resno.
-	Ce mislite na Daljni Iztok, mislite seveda Kitajsko?
—	Da. da. Kitajsko! i — Kitajska je polje japonske ; trgovske ekspanzije. Izključitev ' Japonske od Kitajske bi pomenilo
izoliran je Japonske. Preprečila bi nadaljni razvoj Japonske. Povz-norvtški mor-jročila bi, da bi ostala Japonska — namreč potopi j tam kot je in vi veste, da je pri narodih tako kot pri posamezni-
k meni?
— Vse. vse hočem, dragi moj nil jedincu, ki je služil pri voja-ljnbček, samo reši me tega surovega starca, tega grdega č-love&a — m naj boni tvoja, samo tvoja! — je prosila gospa!
Kitajcev tako kot jih pozna Japonec. Orijentalec in Amerikanec se razlikujeta drug od drugega,
Kdaj me seznaniš? kih. vsak mesec štiristo kron.	_ Seznati se moraš saim. Samo
Vojaški stan je tudi za prosto- pokažem ti jo. Ali hočeš takoj? voljca jako naporen. — no, Tr-| — čim preje "tem bolje. — Poj-bojevic ga je smatral le kot pri- diva — Ne^ne, Lucija, ne morem, ne jeten intermezzo. Razumevno je, Nadporočnik si je opasal sab-da nimaš razun tore;j da se je infanteristn, dok- lj0 jednoletnik pa svoje bodal-.	torju prava pl. Trbojeviču, godilo ce, zapalila sta si cigarete in šla.
jaz sem reven vojak — bolje neffQ marsikateremu pod- Oba sta bila velika, močna mla-
častniku; ko pa so mu črez pol le- [ deniča skoro istih let.
Ko sta prišla v "Zvezdo", sta postala.
smem! Pomisli,
svoje obleke in nakita skoro ni česar..
s čim naj živiva obal
In zopet se je slišalo ponavlja-1š"e po dve beli zvezdici, no odmevanje poljubov.	|ne bi bil zamenjai skoro z nobf.
Tedaj pa je zamahnila radost- nim iajtnantom... no z obema rokama po zraku Al-j P1 Trb0jevič je imel torej vse-
.	< ga, česar je poželelo srce; — ven-
tako široko kot je Pacifični oce-j Glej, tu v vratih je velika jar nj ^i] zadovoljen. Nedostaja-an. Ločijo jih celi oceani misli in(Po'ka! Vidi se prav dobro v sobo! lo mu je ne^esa «iesar ni v Zasre-
čustva. Japonec stoji na enem te- In zel^no sta UT>rli sv°je očesci bu ali na Dunaju pogrešal nikdar čaju sveta, Amerikanec pa na — >kozi 000 ifdajalsko poko in vi-,„ ljubice!
drugem, seveda duševno.	zaljubljenca... ^	i Da bi začel ljubimkanje s kako
Ce bodo zakladali Amerikanci|	sirovem divanu je sedel	sv0jejja znanstva, se mir
Japonsko s kapitalom, bodo Ja-; nadporočnik, tik njega pa je se^ je zdelo opasno in predolgočasno. ponci uporabili kapital ter plače- j dela gospa Italijanka. Divje in Vrag zaupaj tem visokorodnim — vali primerne dividende. Želimo si strastno sta se poljubovaia in pri-:materam da te ne Zffra.bijo nakrat sovdeležbe ameriškega kapitala tiskala drug k drugemu... J za zavratnik, češ: nazaj ne smeš! pri velikem dela razvoja in moder-j Sedaj rdeči, sedaj bledi sta bili ^ more5j __ jn tega se je bati v nizacije Azije. Ameriški kapital j li<'i zvedavih deklic, burno sta ji- teh kro^ _ tako solidnih, tana Kitajskem pa potrebuje ja- ma pluli pr^i, hropeče sta dihali. ko nifetrskrh nazorov! ponskega poznanja Kitajcev, ja- saj sta postajali in sami z vsakim Da bi se ponižal mej topljivi ponske organizacijske zmožnosti; poljubom gospejinem strastnejsi. pr(>ietarijatt ^ mu je zdelo svo. ter vodstva velikih industrij na ^ tem hipu pa je glasno vzdih- je„a plemstva nedostojno! Daljnem Iztoku.	|mla gospa, zamižala in se kot o- Vsekako treba vjeti kako me-
Mr. Kazan Kayahara se je zopet nasvesčetoa naslonila nad poročni-, š-ansko "ribico"! — No. tu se blagohotno nasmehnil.
(V gori navedenem članku se navaja nazore pravega Japonca
glede politike "odprtih vrat" naj *-«osT>a iianjanKa ni usia svoje-j Mladoletno dekle iz boljših me Kitajskem, o kateri se je v zad-jmu soprogu, da.vi jo je kot doslej ščanskih trogov ne sme niti na u-
njem času precej razpravljalo in, umerjal m psovaL	_ ^ hioo. ako nima poleg sebe vedno
AiLina m Helena sta ostali se nadalje pri Italijanih, drugo in tretje ^eto.
Še čestokrat se jima je nudila prilika, da sta bili priči gospeji-nega ljubimkanja s časnikom, —
prvi-
ku na prsii... ..	| nm staVijo še večje zapreke, še
Albina in Helena pa sta odbe- bo]j filistreki nazori 0 morali ^
žali iz kuhinje v svojo sobo — — 1avnem mnenju.
Gospa Italijanka ni ušla svoje
o katerem vprašanju je prinesel tudi naš list par informativnih člankov. Opom. ured.}
—	Tu mimo mora priti. — je dejal Weber.
—	Ali jo i ti zalezuješ? — se je začudil Trbojevič.
—	Črnke ne. bodi brez skribi, — mu je odvrnil Weber.
—	Torej plavolasko?
—	Doktor, ti sprašuješ preveč! — ga je zavrnil nadporočnik ter smeje se pristavil:
—	Vojak zalezuje lahko vse!.. Pa glej. so že tu! Leva je Albina Ileller, učiteljska kandidatinja četrtega leta!
Koketno se v bokih zibajoča, s ponosno povzdignjeno glavo in z nezastrtim obrazom se je približa-al Albina v družbi svoje plavola-se, bledi k as te koleginje Helene in gospe Italijanke.
Weber je salutiral. na kar je pozdravil tudi dr. Trbojevič; gospa je resno in ne tla bi zardela odzdravila. Albina in Helena pa sta z vidnim zadovoljstvom nagnili kodrasti glavi.
(Dalje prihodnjič).
itoorkhoJniu in konservativna stran ka na Danskem je zahtevala njega <*Utraujeuje na podlagi obdolžit ve. ds je prelomil dotični dogovor. Danski min. predsednik Zalile pa ni hotel o tem ničesar slišati in ni poavsl Ktauninga, naj poda svojo ostavko. To se je zgodilo šele pred enim tednom m skoro ob istem časa j« objavil ivedaki zunanji minister, ds bo stala nje govs vlada trdno ns stališču net t raluusti. Iz tega j« razvidno, da si dve skandinavski državi ns vse načine prizadevata obdržali Norveško izven vojne.
Če bi pa NorveAka kljub temu napovedala vojno, bi bila njena rlsvQa sluiba in naloga dobavlja ti zaveznikom oborožene trgovske ladije ter pomagati »tem pri iz-nemikih podmorskih ter odgnanju istih pod ia njenih nevtral niN voda treh milj, izven katerih leže sedaj podmorski čolni ter čakajo na zavezniške in nevtralne trgovske in bojne ladije.
Norvelko- ameriška trgovska fbomica je rfovesno zanikala, da prevala Norveška v Nemčijo pro-je importiraU ix in drugih savez-
III.

POPOTNIKI.
Nemčija mora hiti demokratična Stockholm, vedsko. 29. junija.'bSIii'SaTs^
Število Nemcev, ki uvide vajo, da
je neobhodno potrebno, da	p^lej pa--nikdar več!
Nem č i j a dem o k rat i / i ca, imrašča; z vsakim dnem.	j
Zelo zanimivo je, <la se je o tem! prepričal tudi dosedanji največji Albina je ležala v dražestnenl. zagovornik Ilohenzolleriieev, pronegližeju na zofi ter z zanimanjem fesor Otto lliutze, ki piše sle-|gitala Sacher-Masochov roman ;
''Dumajske Mesalrne", ko je po-.
"Privaditi se moramo misli, da' trkal nekdo-rahlo na vrtna vra-je korak za demokracijo nase dr-i*a*
žave iii narodnega postala neob- Brzo 51 f za.Pela ^ vratom hodna potreba, ne glede na to/nekaj n^okornih gumbov porav-ako jo polzdravimo * veseljem, ali nala krrlo, skrila knpgo pod zglav pa jo sprejmemo v tihi resnosti,110^1110 te,r se ^zvala:
kot nsodepolno potrebo časa. Smol ,, aprej.
V sobo je stopu z uslužnim m
Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako imate družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočete nastaniti v nasi naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po-teno in zanesljivo blago.
Ako dospete v Cleveland na postajo in se neveste kam obrniti, pokličite na telefon Prineeton 1381 ali pa Rosedale 1881 in jaz bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite s St. CLatr karo do 62. ceste in na vogalu St Clair Ave. je naslov:
A. GRDINA,
16127 St. Clair Ave.,	Clev€
Pri meni se lahko dobi letni	za 20c. poštnin znai
Cleveland, O.
znamk.
____
tajske. V tem smislu se hoče boriti vsak dan, da si izvojuje ti pravici. Vseh teh stvari pa ne more doseči, dokler ne zadobi politične nadvlade na Kitajskem, to je nad Daljnim Iztokom.
Vsako ogroženje japonske nadvlade na Kitajskem bi v trenutku spravilo na noge celi japonski narod. Le del Japoncev je. ki bi se borili za odpravi jen je izključilnih predpisov drugih držav. Glede te stvari pa je celi japonski narod kot en mož. Za nas pomeni to — stvar življenja ali smrti.
Izolirajte ali osamite Japonsko Ln — ubili jo boste!
Mi pa nočemo, da bi se nas u-bi\o brez vsakega boja. Vi veste, da bi Japonski ne manjkalo prijateljev za slučaj, da bi padel svet t>o njej. Če bi pritisnile na nas Združene države. Velika Britanija in Francija, bi mi stopili v zvezo z Nemčijo.
Nikakega sovražnega razpolože nja ni na Japonskem proti Nemčiji, psč pa nasprotno Japorsi občudujejo Nemce. Večina japonskih znanstvenikov je bila vzgojena v Nemčiji. Naša armada je bila organizirana po nemškem uzorcu. — Naši zdravniki pa so dobili svoje
na nemških kli-
_
------- _ —, —-----,,	...	... držal velikanski šopek samih tej
bombaž direktnim potom ter tiidi re izacija uarodov 0 cola ^	Globoko se jej je po-
ga pretvarjamo na Daljnem Izto- Ml Prusi ^ ne moremo vstav-: u
ku v blago, nakar bi se ga proda-	duliu emiJ _ payubljam roko>
'ki gre nasproti demokraciji v
sredi nemškega cesarstva, dfai, po
celem evropskem kontingentu in
po eeJem svetu. Zaradi tega smo!
v nevarnosti, da ostanemo osam-
nadaljeval. — Storili pa bomo iej^^1 med narodi
več kot to. Pospešili bomo sajenje j Fundamentalna reforma je po- ;sim ^u&ar
bombaža na Kitajskem. Ko bo ki-:tr^ m se	Ne P^ samo vedati! _ ^ je izgovarjal po-
tajska vlada odpravila trgovino z reforma »e ustave, temveč pred strezček ter ^ ogledoval, kam bi opijem na Kitajskem, bodo sadili	našega mišljenja. Temeljita ^^
Kitajci mesto opija bombaž. , sprememba se mora izvrati tudi _ Morate s}cer §apka ne
Kitajska je naravnost idealna	klJe z vse™	61111 mem; nesite ga nazaj! - je od-
j - i	-j v- • v v oklepajo starega reda. '
dežela za pridobivanje bombaža. * *
jalo na mestu
Ali ni to pametno? Mr. Kayahara se je smejal dobrohotno.
To bomo tudi storili, — je
To-Ie sem prinesel gospici HeHer-jevi!
—	Jaz sem, — je odgovorila Albina prijetno iznenadena. — Pa kdo vas je poslal k meni?
—	Oh, gospica, tisoekrait pro tega ne smem
Japonska pa je idealna dežela, da se izpremeni ta bombaž v sukno. Vi veste, da imamo na Japonskem veliko več dežja kot v številnih krajih srednje cone. Zrak je vla-žei^, vlažen, — tako vlažen kot v Lancashire, ki tako izvrstno pri-ja za prejo bombaža.
Nobenega vzroka ni, da bi ne izdelovali sukna prav tako uspešno kot se ga izdeluje v Angliji in to bomo tudi storili.
—	Kaj pa je z deležem Amerike pri razvoju naravnih bogastev Kitajske ?
—	Japonska bi pozdravila a-meriški kapital z največjim veseljem. — je odvrnil Mr. Kazan Kayahara. — Ki potrebujemo sme-riski kapital. Ameriška uprava i
Zaradi zasramovanja ameriške zastave.
Is Virginia, Minn., se poroča: Paul OLaskovič je bil aretiran, zaradi easramo van j a ameriške zastave. — J. Gilbert je v neki gostilni popival in pri tem zabavljal čez ameriško zastavo. Sodišče imu je. priznalo i»0 dni' pokore v okr. ječo.
Iz Raeine. John Bobuč,
vrnila Albina.
—	Ojej, ojej, gospica, kaj pa mislite! Gospod me je že plačal in njegovega stanovanja tudi ne vem!
—	Torej neki gospod vas je poslal. Lep ali grd ?
—	Meni se zdi jako lep!
—	Mlad?
—	Zelo miad!
—	Vojak ali civilist?
— Ojej, gospica, tega pa že ne Wis., se poroča: mem povedati, — je javkal po-zaposlen pni J. L strezčsk z obunmim izrazom.
Case T. M. Company, je rekel, da j __ Koliko vam je plačal gospod
bi bil neumen, ako bi stgpil pod ^ pot? ameriško zastavo in se šel boje-' _ Krono!
vati za Združene države. 300 sodelavcev ga je prisililo, da je moral zato poljubiti zastavo in jo po-idravidi. Nato je bil odpuščen cd
—	Tu imate dve kroni, če — poveste!
Poatrezeka se je zatreta obraz.
—	Ojej. gospica. kako me «ku-iate! Č« bi mi dali sto kron. ne

MODERNO UREJENA 1
Tiskarna Glas Naroda
as		555S
_........B'	VSAKOVRSTNE TISKOVINE	
	IZVRŠUJE PO NIZKIH	
	CENAH.	
	• • a	
	DELO OKUSNO	
	« • * IZVRŠUJE PREVODE V	
	DRUGE JEZIKE.	
	• • +	
	UNUSKO ORGANIZIRANA.	
	# ♦ ♦	
	POSEBNOST SO:	
	DRUŠTVENA PRAVILA,	
	OKROŽNICE — PAMFLETE,	
	CENIKI I. T. D.	
	VSA NAROČILA roSLATS NA;	
	SloveHic Publishing Co.,	
	IS Oostlaadt St, Hew Tork, K. T.	
____

GLAS N^BQDA, 30. JgN. 1517.
r*
St
Jugoslovanska
0:
©
Katol. Jednota
si
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Mina
sedež v ELY, MINN.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MTHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Cone-maugh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, I1L
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R. Delmont, Pa.
GOSPODARAKI ODBOR:
JOSEPH PLATTTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
HAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room C05, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, 8tk. Yd*. Statiou RFD. Box 17, Denver, Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 38G,.njlb-rt, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pofiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oafralo.
DruStveno glasilo: "GLAS NARODA".
Splošna sla
okamenela jetra, neprebavnost, zoprtje In zapeke napravijo bolnika jako slabotnega. Da popravite te nerodnosti, preprečite njih nastoj in da ojačite ves vaš sistem, rabite
Severa's Balsam of Ufa
(SEVEROV ŽrVLJENSKI BALZAM)
IZVRSTNA TONIKA.
Cena 75 centov.
Oni, ki dvomijo, naj blagcvoljo čitati naslednje pismo, katero smo pred kratkem prejeli:
8
"Žetim se Vam zahvaliti za Severov Življenslci Balzam. Imela mi neprestane bolečine v želodcu, bila. »m zelo slaba in tudi teka nisem imela. Co tem porabila eno steklenico Severovega Življenskeca Balzama, so izginile vse nerednosti. Prosim, objavite to » ftuoyisju T korist vsem onim. ki imajo podobne bolečine."
Mrs. Paea£ of Moquab, Wis.
Kupite Severova zdravila t vafi lekarni. Zahtevajte edinole Severova. da *e tak* izognete ponaradb. Ako ne morete dobiti Severovih adravU v vaSem kraju, tedaj piiite naravnost na
W. F. SEVERA CO., Codar Rapids, Iowa
Bachnik Frank, Bartol Fannie Bartol J., Bevčič John, Blatnik Josip, Boje Frank, Čebular Alojzija, Cerovšek Matija, Derganc Anton, Dokusovič Steve, Dolar Valentin, Dvoršek John, Gombač Josip, Jaklieh Louis Janeš Jožef, Janeš Anton, Jerele Mihael, Ješelnik Antonija, Kastelc Franc, Kaučie John, Kinzie C. E. Mrs
h H
as
COniHCHT HUM * fWMft NM«,
klobasarije ? Zakaj, povejte mi, vorite. kakor da citate knjigo. Xastenjka, ne teče govorjenje te-( — Xastenjka! odgovoril sem z ma sobesedniko-ma? Zakaj no zle- važnim in strogim glasom ter jeze -»»it i sim-ht niti kaka živahna dva vz drž a. val *meh, — mila Xa-l*oWica z jezika nepričakovane- stenjka, vem, da pripovedujem ga došJeea in zinesanega prijaite- prekrasno, toda drugače ne znam Jja. kwteri v drugem slučaju zelo pripovedovati. .Sedaj, mila Na-
Bele noči
Si:NTIMEXTALEX KOM A N*. (Iz spominov sanjalca.)
SAMUEL GOMPERS, predsednik A. F. of Labor.
_ izvrstno! Ako se v mislih	smeli, živahne besedice, raK- sten jka, sedaj sem podoben duhu
ino/ite s kitaj-kim ln»g<iihaiioni, *uv"r ° prekrasnem .polju in dni- kralja Salomona, kateri je bil tise vesele razprave? Zakaj je na- soč let v vrču pod sedmimi pečati posted ta prijatelj, inajbr/e neda- in s katea-ega so naposled sneli ven zmiuiec, pri prvem posetu, — vse te sedmere pečate. Sedaj, mila ker drugega v takem slučaja že'Xastenjka, ko sva se sešla po ta-ne bo in (prijatelj dirutjikrat ne ko dolgri ločitvi, — ker že davno pride, — zakaj, pravim, je tudi sem vas poznal, Xastenjka, kajti tako zmešan, zakaj tako stimi že davno sem iiekaga iskal, a to pri vsej svoji bistroumnosti, ako1 pomeni, da mm« iska«l uprav vas, jo sploh Ima, ko gleda spreme j in da nama je bilo usojeno sniti na«mo obličje gospodarja, kateri «e sedaj, — sedaj so se odprli v je že popolnoma zgubljen in zme-'mojj glavi tisoči zapornic in iz-šan od velikanskega, a breauspeš- fiusi.it i moram celo reko besed — nega napora, da bi ugladil razno- drug.uče so zadušim. Prosim torej vrsten razgovor, da bi pokazal.! Xastenjka, da bi me posluwatli po kiiko tudi on poznava svetovno j komo in ubogljivo; drugače — modrost, da bi tudi rekel katero j umolknem.
in vsaj s tako i — Xe — ne
Ruski spisal T. M. Dostojevski j.
t*daj morda tiuli mene popolnoma rmtume!Poslusajte torej... Tod«! dovolite: jaz še ne vem, kako vam je i'iie.
—	Voiidar! Zgodaj ste .se spomnili!
-- Ah, Hože loijfj! To mi niti na um ni prišlo, l»iJ<» nu je prijetno tudi brez tega..
liii«- ini j> — Xastenjka. X st e 11 j k a ! X i č v »
—	Nič! Aii vam je to premalo, aenasitnež. vi!
—	Premalo.' .Mnogo, mnogo, — nasprotno, jako moogo, Xastenjka. predobra deklica, ko ste na prvi ruaJi pitali zame Xastenjka.
(Nadaljevanje.) NOČ DRUGA.
pn
preti avenn ;eU ve<_- naku»»ala te: I je videia. da me vet: ne udrži, me ■■	j je poklicala, vzela priponko ter
-- No, pa dočakala' mi je 'pripel« mojo obleko k svoji, — in r^kla sni eg e s.- n, stisnila mi ob».tako .sedive od tačas po cele dni;
!'«ia plete nogaviee, dasi je slepa;
---Jaz .sem tu ie dve uri; vi a jaz — sedi, .;ivaj ali Čitaj jej
veate, kaj je bilo z menoj ves dan.; knjigo na glas. — čuden običaj
-- Vem, vem... Toda k stvari'jda sem .sodaj že dve leti Aii vestes zakaj sem prišla' Xi-,peta.
kakor, da bi klepetala neumnost!.! _ A,u Bo7e moj kaka nesre^.a, kakor včeraj. Verte Kaj: najprej A jaz nimmn Jlik&ke bahiee morava pokopati pametneje. <5 _ Ako je ^ kako mo_ vsem tem sein veeraj del^o | rt*e aedcti doma ..
1	— Poslušajte. vi hočete vedeti.
—	V čem pa v čem naj bi bila j kdo mm jaz ? pametnejša? Kar se mene tiče.' Xo, da, da'
tem pripravljen; to,la v življen>i' _ y strogem amklu besede? m« rra ni zpo<lilo z menoj nič pa i __ y najstrožjem smislu besede, metnejKega. kakor sedaj.	da'
—	AU re«? IVvič vas pro«iin.	l2Volite torej, jaz sem — tip ne »tiskajte tako mojih rok; dni- _ Tip, tip! Kak tip! je zsakri-gtč vam naznanjam, da sem danes ^ dekliea in zaamejala se tako ! dolgo easa prunUljevala o vas. , kak«>r da se celo l^to ni mogla!
—	No, in s čem se je končalo sinegati. — Z vami je pa prav
—	ti čem ae je krnelo* Kon- kratkočasim! (Jlejte, tule je klop. j čaio m* ie s tem, da je treba vse ^iva! To<l ne hodi nikdo, nikdo! znova z^-eti, ker koncem vseg;. lfcaju ne bo poslušal, in -- začnite' s»em dime* ukrenila, da ste mi vi vendar svojo zgodovino, o na-ia pop«>Luoiiia neznani, da mm «protu«ai me vendar ne prepriča včeraj iHj*topala kakt»r otrok, ka a .saauo skrivate jo. Prvič pa kur dekliea, in ugodilo m- je se ve kaj je U> tipi
da tako, da je v*-»uu krivo moje __ Tit},? To je original, to je O *ree, to je pohvalila satu se. noe^m Človek ! sem odgovoril in kakor s.- v«k*iar konča, ko pre za krohoti 1 za njenim otročjem t rešuj*« m o svoje na|»apde In da bi smehom. — To je tak značaj Cuj-|)opravda |»ogrešek, hkleniki sem. te: aii veste, kaj je ijia sa-njalee: ^»izved^t! o vas vse podrobnosti i „ .Sanjalec! Kako da ne bi ve-Ker mkdo ne more po*zv«d«t> dela? Saj jaz sem tmli sanjalka' o vas, morate mi sami povedati Včasih sedim craven babiee in kaj vse, vso »rolo resnico. X.», kak .Ho- Vae mi ne j>a<le v glavo! Tako zti-vek st« pu? llitro učaite vendar. ,>»13*111 ^njariii, tako si vtepean pr>(K>veduj<e mjo zgt>dovino. v glavo, — da se omožiiu s kitaj ZhckIovoio! zakrn-al sen *kill| prestolonaslednikom... Vča prestrašeno. — Zgodovino! A kdo si|» je pa lepo sanjariti! Sieer ,»a. v *,,, je povedal, da miam s\o	vo, powbno, ako «e ima tudi
hi * godov ino? Jaz minam zg>M lo ^ kaj niijlliti povila je
• ■	deklica, iu
—	Ker živeli, ali ni to z;jo dovkia? prebila me je »meje
o krasnem spolu in vsaj s takoj — Xe — ne — ne! Xikakor! Xastenjka ie" laskaino, " domače Prožnostjo ugajal ubogemu, tja'govorite! Sedaj ne porečam niti ime, k! se sme rabiti le med in- "^padajočemu človeku, kateri je(besedic« reel
v ' '	'	(Dalje prihodnjič).
timnimi prijatelji. Ifuščina je iz- ^ P°nmti zai<'1 k "j*™" v ?oste redno bo-ata na laskalnih iin-nih ZakaJ	nenadoma za-
in izi jLzil! \	grabi za klobuk in naglo, nepri-
_ Tako je* Torej'	<*-akovano apomnivSi se na vele-j
-- Poslušajte torej, Xastenjka, niljen opravek, katerega nikdar, kako smešen dogodek in, to	ni ime1' 4er »šmarno osvobojuje,
iu sedel sem zraven nje, na- svojo roko iz gom-oga stiskanja j Kat.ilaligti ^ moraK zapreti par pravil pedantno tvsen obraz ter	kateri se na vse moz- (bakrei|ih mdnikov. — Kako je v
Iz delavskega sveta.
začel, kakor da bi čital:	ne naC*"ie trudi'	bi pokazal
— V Petrogradu, ako tega še kako mu Je žal' in poplavil zgu-ne veste, Xastenjka, je mnogo bo' ZakaJ » krohoče odhajajoči čudnih kotičev. V te kraje kakor Priiatelj- ko zapušča vna-ta ter tu
da ne pokuka isto solnee, katero -an.emu sebi obljubuje, ^^^ tukajšnjih bakrenih rudnikov so
»t-..	, - prisiljeni zapreti
Bntte, Mont.? — Povišanje plač
£iiibee. Ariz.. US. junija. — Po drugem dnevu stavk* uslužbencev
Spodaj imenovani rojaki in rojakinje kateri so se pred kratki ti preselili in jih naša pisma niso našla na starem bivališču, naj blagovolijo naznaniti svoj stari in novi naslov tvrdki Frank Sakser radi vrnjenih denarnih pošiljatev:
Klepec Frančiška, Knaus Marija, Knans Josip, Košir -Frank, Kostrevec Marija, Kulovic Josip, Kukec John, Kuzele Anton, Laurič Anton, Lenaršič Josip, Loknar Anton, Mastnak JVank, Meden Gasper, Mihelič Peter, Modrijan Frank, Oswald Josef, Oswald Louise, Potochnik Val. Rajšel Jožef Rak Ferko, Rakuš Agnes,
Rauch Math. Rosman Frank, Rohs Anna, Rosman Heinrich, Samide Frank, Seničar Anton, Schmautz Maria, Sinčič John, Smalcl Matija Sodeč Anton, Spanieek Rozi, Strumbelj John, Tekavec Frank, Turk Ivan, Tnrk Jernej, _ Varzieh John, Virant Frank, Yaklisch John, Žagar Frank, Žagar Frank,
sveti vsem petrograjskim prebi- dar. več »e pride k temu v al ceni, temveč nekako drugo (J
novo, katei-o je kakor nalašč na rečeno za te kotiee. xn sveti s popolnoma drugačnim, posebnim -vit.jim. V teh kotičih. mila Xastenjka. živi se nekako povsem tuje življenje, nespodobno onemu, katero kipi zraven nas, tako. katero je morda v neznani
sicer to pot precej
resno.
— Popolnoma brez vsakih z po tičem VALKXT1XA STEMBElt-
<iER iz Kutoševega pri Ilirski Histrici tia Xotranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo vc za njegov naslov, naj mi naznani, aH naj se pa sam javi. ker imam pismo iz stare domovine. — Tonv Rolih, Box 414, SmUiiport. Pa. (20-6—27)
4lovi« setn živel. Živel sem tako kakor ne pravi po na^e, auii aase to je nam, či*to aam, popolnomu tam; — razumete, kaj »e to pravi
dasi je ta čudak v istini najbolj«' človek, in hkratu nikakor ne more odreci svoji domišljiji nekoliko židane volje: fizijognomijo svojega neda\niega sobesednika ves čas svidenja primerja, dasi le pobližno, oni nesrečni mačiei, ka-temve»" ^ero so O^roci premečkali, prestrašili ter na vse možne načine uža-deveti deželi, a ne pri nas, v na- lili 1er	ki so brezbožno
ših resnih, preresnili časih. To,uJeli' katera se jim je pa. napo-življenje je <pa zmes nekaj čisto sled zmuznila pod stol, v temo, in fantastičnega, goreee-ideainega iu je ?>Ua tam cel° lll"° P" počitku hkratu — aj, Xastenjka' — tem- PrLsiljCflLa napihovati se, .pih-ati ir. no-proeaičnega in navadnega, da wnivafci svoi "žaljeni probčeek z ne rečem: neverjetno pu>tega. <>ijma tačicama ter kosmato ozira-
—	Ej, moj I los?! Kak uvod! Kuj ^ 550 dolg° potem na naravo in neki še izvem "'	življenje ter celo malo miloščino
-	Izveste. Xastenjka — zdi sc;od gosl>oskega kosila, katero ji jc mi, da vas nikdar ne neham na- I>ri,,,*aaii3a usmiljena hišina? zivaii Xastenjka — izveste, da v — Poslušajte, pretrgala me je teh kotičih žive čudni ljudje - Xastenjka, katera ine je v prese-sjuijaleL Hanjalec — ako je po nečenj« posJušala ves čas z odpr-trebna njegova podrobna delini- tim' t*1m* in "sti. — poslušajte: <*ija — ni človek, tem več nekako i meni kar ne srre v glavo, zakaj sc bitje srednje vrste. Večinoma je to prig(iidilo in zakaj mi uj^rav prebiva v 'kakem nepristopnemi razlagate tako ssiiešiM» reči; kar oglu. kakor da taje eelo pri pa gotovo znam, je to, da vse to dnevni svetlobi, iu ako se že stis- se j*' go4ovo pri godilo va-m, od ne v svoj kotiček, tedaj se tako besc^ie do besede.
prira-te k jjj^mu kakor polž, ali! — Brest dvx>jbe, od>govoril sem vsaj zelo (Hnioben je v tem poale- popolfumm, re«*no. liti oni zanimivi živali, katera je — Ako brez dvojbe, tedaj pa dom in žival skupaj, katera lo nadaljujte, odgovorila je Xa-iniemije želva. Kaj mislite, zakaj sten jka, — ker jaz bi ze4o mda tako ljubi svoje «tiri stene, katere i vedela, kako sc to konča, so seveda prebarvane z zeleno — Vedeti hočete, Xastenjka,
bili gospodarji rove.
Obratujeta samo dea, pa tudi v njih bo delo kmalo vstavljeno. — Gospodarji se nikakor nočejo po gajati z delavskimi unijami, aim pak zahtevajo, da bi se vrnili delavci pod prejšnjimi pogoji na delo. Vsega skupaj stavka nad 10 tisoč delavcev.
St. Lake City, Utah, 28. junija. Utah Cooper Co., je zvišala svojim uslužbencem plače za 25 centov na dan.
Bntte, Mont., 28. junija. — De lavci tukajšnjih premogorovov ni so nickaj zadovoljni s spojim položajem. Gospodarji so prepričani, da stavka, akoravno bi izbruhnila, ne bo dolgo časa trajala in bo spor mogoče mirnim potom poravnati.
Port Arthur, Teau 28. junija. — Pri podjetju Gulf Refinery Co., se je vrnilo na delo 450 delavcev. — Družba je ugodila njihovim zahtevam.
Pri
—	Kako sam? To je, vi niste nikdar nikogar videli!
—	O, ne, videl *c*a ie, — a veu-dar aam.
—- Kaj, morda ne govorite z nikomur?
—	Pravzaprav — z nikomur
—	Kdo ate p«*! Razjasnite mi' Ktojte, pa uganem: vi imate go
o babico, kakor jaz. Ona j* j«^ g T4rrtT(
!■ drobljenja
PAIN-EXPELLER
nikamor popolnoma
P. AO.
Nemci zastirajo belgijske duhovnike.
Amsterdam, Nizozemsko, 28. junija. — Kakor poroča ' Telegraph -so nemške oblasti aretirale mnogo belgijskih duhovnikov in so jih zaprli v Nemčiji.
Med zaprtimi je tudi škof Le-graive 'n M alines. 20 je zaprtih v Kelgiji.
Med temi «e tudi nahaja tajnik
bervo, zakajene, z dimom počr- kaj je delaJ v svojem kotiču naš kardinala Mercier-ja, ker je na
njene, žalostne* Zukaj sprcjemlje(junak, ali, bolje rečeno, jaz, ker ta smešni gospod, ko pride k nje- junak vsesmi scan — jaz s svojo mu kateri njegovih znancev —'skromno osebo; vedeti hočete, zakonca pa s tem. da se njegov^ kaj sam se tako preplašil in bil znanci vsi pozgube — zakaj gr. ves dan kakor brez glave radi ne-sprejemlje ta smešni človek v ta- pričakovanega posetia prijatelje-
ki zadregi, tako spremenjen v o-brazu, tako zmešan, kakor da je ravnokar storil meti svojimi štir-mi stenami kako hudodelstvo: kakor da je ponarejal kake listine ali kake skovane peseni, da bi jih poslal v časnike z »brezimnim pismom, v katerem pravi, da pravi pesnik je umrl in da njegov prijatelj jsi smatra v sveto dolžnost, da spravi v javnost njegove
__— —


tega? Vedeti hočete, zakaj sem tako vzprhnil, tako zardel, ko so se odprla vrata v mojo sObo, (zakaj nisem znal sprejeti gosta ter tako snamottno poginil pod bremenom svoje gostoljubnosti i
— No, da, da! odgovorila je Nastenjka, — za to ae gre. I'odn čnjte: vi izvrstno pripovedujete, a bi li ne mogli nekoliko manj
pripovedovati ? Sedaj go- V
belo nedeljo prid i go val o krščanski ljubezni.
Vdnda?
Velika zaloga vina in žganja.
Belo vino, 50 galon Je..........
Rdeče vino, SO galon je........
Brinjevec 4 galune sodček je .. Drožnik, 4 galone sodček je ....
Mnnje kakor 50 galon se mora plačati posoda. Naročilu se more priložiti denar. 1208 St. Clair At«l. N. E. Cleveland, Okla.
MARIJA QRILL, 84. Cteir AN. K,
L_zL—^
Kadar se gre za postrežbo, izbor* no pivo in razne drnge pijače, kakor tudi lepo vre jen a prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strani.
Moja dolgoletna skušnja v nata-karstvu in splošnem salonskem delu jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo.
Torej ako te muči žeja ali glad in ako je srce otožno, pridi k meni na korner in postregel te bom prav izvrstno.
John Balkovec Hotel
5400 Butler St., Pittsburgh, Pa*
Dolenjsko pri Natranjikca.
Iz grenkih ur, nemira, koprnenja naj ti veliki, sveti dan vzbrst i. ko se odkrije ti namen življenja iu, kar le sluti duh, uzro oči!
Najstarejša slnensko-hrvatska trgovina z likery v Ameriki.
Mi \nm nudimo našo zalogo najboljših likerjev po sledečih cenah:
Brinjevec, zaboj (G steklenic)..................................% 8.00
Brinjevec, zaboj (12 steklenic)................................ 15.00
Tropinjevec, galona........................$2.25, $2.50, $2.75 ln d.00
Tropinjevec, zaboj (6 steklenic).............................. 5-50
Tropinjevec, zaboj (12 steklenic).............................. 10.00
Slivovka galon......................$2.75 in................ 3.00
Brinevec, (i>osamezna steklenica) ............................ 1.50
Nas slavni "66" Pure Rye Whiskey, 7 let star
zaboj (6 steklenic).................................... 6 00
zaboj (12 steklenic.................................... 11.00
Concord vino, rdeče, berel.................................... $H2.00
Concord vino. rdeče, pol bereta................................ 10.00
Pri odjemu 5 in 10 galon, stane galona...........................i»0
Pri odjemu ene same galone pa................................ 1.00
Belo vino, berel.............................................. 38 00
Belo vino, pol berela.......................................... 1D.00
Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane galena........................ 1.00
Pri odjemu ene same galone pa................................ 1.25
Za posodo računamo sledeče cene: za 3, 4 in 4% galone sodčke 50 centov, za 5, 6 in 10 galon sodčke $1.00 in za 25 galon (pol berela) $1.50. Be rele pa damo zastonj.
Z naroČilom pošljite vedno tudi Money Order ali pa bančni ček. Za vse blago jamči
THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY'
6103—4 ST. CLAIR AVE..	CLEVELAND. OHIO.
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom širom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče).
£ 3258 (Sem slovenska deklica	-rr
(Regiment po cesti gre E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b*lo j j-
(Divja rožica	13 C
S 3260 (Škrjanček poje žvrgoli
(Slišala sem ptieko pet* * v*
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave krar njske plošče s finim petjem; po jo na obe strani.
Se priporoča Vaš rojak: IVANPAJK,
Conemangh, Pa.

..-litv
-. .... .

SLOVENSKO
podp. društvo
svete Barbare
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE Amnn Sedež: FOREST CITY, PA.
Imtfili—i do« tU Jano »rja t driarl Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI:
Preriaedntk: F. S. TAFCHER. «74 Absay Are., Roek Sprlnca. Wyo. Podpredsednik: JAKoB IKJI.KNC. box 181. Brougbton, Pa. Tajalk : FRANK FAVLOVClC, box G47. Forest City. Pa. PaMnt tajnik: AVGUST GOSTIftA, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MAKIXfltX 5*05 St. Clair Ave, Cleveland, Oblo.
blagajnik: ANT. HOCIIEVAH, RFD. No. 2. box 11%. Brldfeport
NADZORNI ODBOR: Predaednlk na>lx odbora: JOSIP PETERNRL, box 96, Wlllolk, Pa.
L aadaonuk: JKRMU HAFNER, box GS, Kur.line. Pm. A aadsurntk: IVAN UKoAeu, 885 H 137tb St^ Cleveland. Oblo.
POROTNI ODBOR:
porot odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72, E. Mineral, Kan« : FRANC TKiOPftC, R. F. D. No. 3. box 14«, Fort Smith, Art I JOSIP GOLOB, lflic So. 14tb St„ Sprin«fteid. IIL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. JOSIP V. GRAHEK. 843 E. Oblo St, Pittsburgh, Pa.
fiaailo: "GLAS NARODA", 82 Cattlandt St., New York, N. T.
iJrnitva. odr«m» njib uradniki so napročenl pošiljati vse do-vim* direktno aa glavneca tajnika In nikakor drugega. Denar na j te pa po-Ulja odlno potom pofttnib. ek*pr**nlb ali banftilb denarnih nakarnic, nikakor pa potom privatnih Okov, na naslov: Frank Pavlo WW, Farmery A Miners National Bank. Fomt City. Pa.
V ■lu.'nju. da opaaijo društveni tajniki prt porodih javnega tajnika kake immaujkJJlvoaU, naj to nenud.»ma naznanijo "rado giar. tajnika, da -----napako popraviti.
OLAS NARODA, 30. JTTN. 3917.
—	Zdi se mi. da je vsa pasja družba zbrana ob jelenu.
—	Nikar ne skrbite -- se je za-mejal Sander — saj nas ne bo nihee ukradel. — Dovolj nas je in tudi z orožjem smo preskrbljeni.
—	Zadnji teden je bilo \ soseski več tatvin — se je oglasil sta-ree. —
—	Kdo pa &o tatovi * — je vpraša! Sander. — Ali kaj shither
—	Najbrže < otton in nek mu!at — je odvrnil t ook.
Nekaj časa so še pogovarjali, potem m, pa drug za drugim zaspali.
Noe ni mir je vladal vsena okrog. — Nikjer se ni nie ganilo.
-Medtem se j^ pa plazih, neka temna postava po dvorišču. — In
50 je dospela postava do vrat Cookove hiše je obstala kot kip. _
!«• ko ni njeno ostro uho slišalo ničesar sumljivega, je varno odprla vrata in se splazila v notranjost.
12.
M U L A T.
POZOR!
IŠČE SE MOŽE
za delati v usnja mi. Dobra pla ca. stalno delo.
C. Atoenseh Sons Com pan v.
Mulat Dan je še vedno držal kljuko v roki. — Hotel se je prepričati. če vsi spijo in če mu ne pr«-ti od nikjer nobena nevarnost. Stal je dolgo, dolgo in čakal.
V mah m prostoru je vladala mprodirna tema. — Ogenj na kaminu je bil že po ga snih — Bazen globokega dihanja se ni slišalo j ničesar.
Previdno j»* posegel nad vrata, kamor ponavadi obešajo farmerji puške. — in ko je začutil v roki nekaj trdega, se je nasmehnil, j i'uško je >nel s klina '.11 jo je postavil poleg sebe. — Toda brez pil 'ške nič, še patrone mora inn ti. — Kje so natron i. Če jih ui pri puški. -o najbrže obešeni na steni ;di pa na naslonjaču kakega stola.
Tipal je ob steni in pritipal »lo omare, kijuč. Dana j** šinilo v glavo, da mora biti v omari kaka jed. —	_ ,
■»lišno je odprl mala vrata in zadei , prsti ob veliko skledo. - Dvi-j ^l^^rJ^ ^ ln ^
- • . .... ....	. .	. , ....... r avojem lastnem doma. V popravek
gnil jo je in za.-el piti. Bilo je mleko. — Pil je / dolg.ini pozirkt. — | vzamem kranjske kakor vse drage
GERSTAECKKR:
Roparji na Mississippi
ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
• (Nadaljevanje .
11.
COTTON IN DAN.
Da bo i-ihoinje po-lavje eitatelj,, malo bolj umljivo, moramo od'lafAi!enZOr k' UU>] UTn <,0ffajal k,HHai PJ,P	vstran
V roi i pH potoku sta ležali dve temni postavi.
Hudič naj vzame to ljudstvo! — je izpregovoril prvi s pri-duh.tum gias mj. _ z;,kaj imajo vendar pse pri M-bi?
—	n tako hudo je odvrnil drugi ki je bil mulat. — Tukaj te,-e potok. - V. ,er piha * nasprotno smer. - Psa naju ne mole izvohat j Obl jubil se« vam. da vam prinesem pnško in prinesel vam jo bon*, ve bi /.<• v saj ne bil tako .strašno lačen
Kaj bieb,-eš vedno o lakoti- _ Puška, ta je glavna
tottoa, — je odvrnil mulat — jaz pa mislim, da člo-Vek 1 a/je izhaja brez puške kot pa brez brane. — pre<i dv-mi dnevi sem moral krast, koruzo. - I„ tiste^ časa nisem imel še ničesar v ustih. — Najrajie bi pobegnil iz tega kraja.
!>V1f' li ** Ve* kako »kopajo v drugih državah z za-
mon-i. — Tukaj pri nas imajo nebesa.
—	Na otok bi .se vrnil....
—	Ne. na otok pa ne grem na noben način — je odvrnil Cotton.
^in ušH	d0k,er imaiU "Pa,lie- ,,a ,Knn ,,a ki,k
—	Saj je vendar lepo tam.
—	Res je lep<,. toda P rise-a strašna prisega! — Človek je n« pivstano obdan s spiom in z nikomur ne Mne izpregmoriti nobene besede. - Ne. za tako delo n.*em sposoben. — V vsakem mestu v vsak. vas, imajo roparji svoje zaveznike. — Prid.* pred sodnika, pa je njihov zaveznik. — Greš k zdravniku, pa je njihov zavetnik -Nikjer, prav nikjer n,si varen. — Z,laj boni poaknaal na vzhodu svojo sreeo. — TtKla orožje moram imeti na vsak način.
—	No. če ne potrebujete niČe>ar dru^ejra kot to — se je zarežal mula« — bodite brez skrbi.
^ Pa tudi krogel in patron ne srn.-š pozabiti. — Kaj bi mi ko-roftila puška brez tega?
—	Ali mislite, da sem res tako neumen t — Toda, par ur moram ie poeakati, da bodo zaspali.
—	Čudno, da so tako tiho — je i-ekel Cotton. — Nobeden ne gaen, čeravno jih je na farmi najnumj dvajset ali petnajst.
—	To je nekaj čisto enostavnega. — Za hišo je obešen jelen —
1 P*"	Ne n«1 »mejo dotakniti. to.la ker dnt^ drugemu
ravklajo, pazijo drug na drugega.
—	Saj bo res najbrže tako. — Malo me pa vseeno skrbi, kajti Cook je na farmi. — In Cook ne poana šale. — Če te vjame boš že jutri zjutraj visel na drevesu. — Ali nimaš orožja?
Mulat je potegnil izza pasa dolg nož in se zarežal:
—	Ali ga vidite? — Ali mislite, da bom šel neoborožeti med beleel
—	Kaj Če pa psi prieno lajati?
—	Ce bodo lajali, bom skočil v potok. — Pri onih treh cipresah «e zopet sestaneva.
—	Kaj, ee bi bil pa kdo sluejno pri cipresah?
—	No, ee bi bil ?.... Saj res.... V tem slučaju se pa zopet vrneva v najino prejšnje skrivalinče. — Odtam nimava daleč do Mis-aimppga.
—	Nikar ne govori o bodočnost. — Prinesi puško in patrone. _
7a drugo bom ie jaz skrbel. — &>g ve, če so že legli k počitku?
—	Najbrže •o, toda najprej morajo zaspati.
Naši znanci v pritličju Cookove hiše so že legli k počitku. — K>r ni bilo v giavenm poslopju dovolj prostora, je prišel k njim tudi stari Lively.
PoTiw^jalei m n«var* ni uri v»ki it;o»in3 utJB^bno Dri ztlraTTlih N* re»k irait« bvoj^g« - Jravja i poearctlbami. Ccdovk u«p«h našega K r<a.»gi fajj w dobil ponar»ja!c». <>d»traci-f»» iih in 7.ahtpt/ajte na--».nj svoi oen»r. eraTi \ on Schiirk Botffanki Krvni Čaj ima t»odpl» H. H. VON SCHUCK. NA VSAKI 3KATUI. Prirejen in JAMCEN j"' pri
Uairsl Frodnets Coapanj
9 Marvel PaiUisg, PiUskarzb. Pa.
Pet	trajajočo
-tatljo vam pcšlj)-za CI .O«; co nh znimli ali money order. ("> uraru! ar.a. Ii><-. »rf.
€38 PENN AYE,
SLOVENSKI ZDRAVNIK
PITTSBURQH, PA.
K.ol*r	»loreoikl zdravnik. ipeeialUt » Pit ta
burihu. kj ima 23latno prakso t zdravljenja tajnih moiklb bote *i oitiba ib tantropl)mj« krvi adravi t (Laaovitim «08. ki n i« >mmal dr. prof. EriicITCe Imate moaolj« ali	mm tmUmZ
kn. Ne čakajte, ker ta bolezen •« naleze.
n,.^!!?!^	in tQdi ™ drB*e po*ladle*. Id
iem^aza	T* bolezB1 adravim po zadnji metodi r naj kraji
W^T®	»»» poneha je moika zmoXwwt. n«
čakajte, temveč pridite >n jaa vam jo bom zopet povrnil.
„ ._ ,. .	. .. Su.ienje cevi. ki vodi iz mehurja. ozdrav>m v kratkem čaan
Hydroeelo ali vodenico, kilo ozdravim v 30 urah in aieer brei operacij«
vode. SdS^m z^^J!;U0V"r0'ii0 t"'-*10' r krii» in hrbt»	tadl pri .puKoJa
Revmatizem. tikanje, bolečine, otekline, arbečico, ikrofle in dra*e kožne bolezni, ki nastanejo v.led neči.te krvi. ozdravim v kratkem ča.a In ni petreboo Trfat™
Uradne ure: od 9 do 8. Ob nedeljah od 9. d« 3.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem lb popravljam po cajni£jib cenah, a de-
V ključavnici je tičal lo trT^no zanesljivo. V popravo Brez- zanes,jiv'0 vsakdo posije, ker sem &
VABILO na
VELIKO ZABAVNO
in
PLESNO VESELICO,
katero priredi
Cowanda, N. V. društvo sv. Harbare .št. 23 KSKJ
v Bridgepoi-tu, Ohio, v sredo 4. julija v Slov. <kvorani jia Bovdsville. Pričctek ob ti. uri popoldne. Vstopnina: moški +1, dame lOr4. Pivo prosto
VABILO VABILO NA IZLET,
(piknik)
ki ga priredi dručtvo Triglav štev. 82 SNPJ v Johnstowou, Pa., skupno
s slovensko Moxham godbo, ko ista obhaja svoj 51etni obstanek, v sredo dne 4. julija. Začetek točno ob 2. uri popoldne. Piknik s»e vrši na istem prosto-
>kledo ji- postavil naza j ir. otipal ki^ trdega kniiia. — Spravil ga jr /.a M':jj<-<i in enkrat začel juti.
Pustite nj»Mii mala -— • j«» o^la^il iifkdo tik Jude«; uj»-ga.
Mulat se je .-.tresel. — Koke s(, mu udrt-venele in malo je manj kalo, da mu ni velika posoda padla iz rok.
—	Gospod Cook! — je rekel .sti gla.s — Gospo,1 Cook!
Kaj je?— vprašal < »hik- zaspano. — Spodite ga \>n. — Najbrže j,- skočil skozi okno.
Kdo? — \r vprašal Sander začuden.
—	Pes!
—	Nt*, m*. — Ali nist*" ravnokar pili?
—	Kaj j*-? — je zaklieal	ki se j«< medtem popolnoma z»lrs mil. — Ali me vi kličete?
—	Da. — Strašno sem žejen. — Zdelo se mi je, da ste pili. — ^j^ je voda?
—	Pr^d v rat mi na polici. — Na de*ni strani, da mleko? — V omari «a je polna skl^la. — Izpijte, če n»\ >e bo skisalo do jutra.
aarmoolke ter ra^mam po delu ka kor&no kdo zahteva, brea nttdaljalb vpra&tnj.
JOHN WENZEL, IM7 East find SL. Cleveland. OUm.
Tem potom se vljtukio vabi vsa! 1	™ m istem prosto-
. slovenski! društva v tej okoli«, ™	*«?>
L--iL-rti. vse rojake I rojaki; Oh«o St. an Constable Halo. V slu-
v deleže te veseliee. ^Y**	^ vrs. za-
^	____^|bava v dvorani Triglav.
4. julija!
i ki bor.
20 :>/>—r,)
POZOR, ČEVLJARJI! ZELO DOBRA PRILIKA
se hodi dobremu čevljarju, bodisi d.i j»- same«- ni i oženj en.. Zasluži lahko ilobro in napravi si lahko !ep dom, kt-r- lahko redi kravo in prašiče, ima dovolj prostora. Oglasite se takoj pri:
John Terria,	...
Ali hočete mor (Box T."i,	Augusta. Wis.	S<1 ^o vry:l v
0.7 ,'	Borough Buildingu ob 7. zvečer,
kakor t ud nje. da sc
SviraJa bo slovenska godba pod' vodstvom g. Franka Blatnika
Za obilo zabave in dobro po-'^^VT*- ,er P™*™«™« tojbkb m krepilo ter vse drugo bo skrbel ^^'»J® • ohnstowna m oko!., odbor	ee* se P°'nostevibio vdelezijo
Toraj. rojaki, na svidenje dne ^a._Za dobro in točno poatrež-
Vljudno vabimo vsa sosednja 1 društva ter posamezne rojake in
VAŽNO ZA SLOVENCE v Forest City, Pa., in okolici.
Jugoslovanski socialistični klub v trj naselbini bo priredil DVA SlIODA, in sieer dno 7. in 8. ju-
(28-6—
drugi pa drugi dan, v nodeljo. v Red Men Hali ob 2. popoldne. Na teh shodih bo govoril naj-
Mulat j»* breislišno postavil posmlo na mesto in potegnil izza j	NAZNANILO.
pasu nož.	Cenjenim rojakam v državi	-------- — °........
Prepričan j.- bil. da ira bodo dobili.	Minnesoti, naznanjamo, <la jih bo	_ dovonski govornik in ured
— Ne. hvala — je odvrnil Pansier. — Vodo bi pil veliko rajš«-. kratkem obiskal naš zastopnik	' Proh-tarea"\ znani sodrug
Ničesar ne vidim.
(Dalje prihodnjič).
HAftl ZASTOPNIKI,	I Coilinwood. O.: Math. 81apnlk u
John Malovrh.
kateri bo pooblaščeni pobirati narot « Clevelaod, O.: Frank Sakser Jakofe nino ca dnevnik "Glas Naroda". Naro6- Debevc, Chaa Karllnger, J MartnCla, oina ta "Glas Naroda" je: ia celo leto ^^ Meh. John Prostor ln Jakot ♦3-50. sa pol leta f2.00 ln sa četrt leta Besnlk.
2 ss^st-r«! j-atrrar- ^
Denver, Cola.: Loals Andollek la 1 Frank Skrabec.
Lead vlile, CoU.: Jerry Jamnlk. Pueblo. Colo.: Peter Culi«, John Germ, Frank Janesh ln A. Kochevar. Solfcda, Colo, tm akoUca: Ixmla
Ooetello.
Somerset, Colo.: Math. Karnely. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois	a
Aaron, IIL: Martin Jurkas in Jer nej B. TerbUL
CUcan OL: Joa. BostlE, Joa. Blisk In Frank Jurjovec. Depoe, DL in okolica: A MeSnarl j. Joliet. HI.: Frank Bambloh, Anton Bamblch, Frank Lourich, A Oberatar In John Zaletel.
Lo Salle, DL: Matija Komp. Livincston, DL: Mih. Clrar Nekswia. DL hi Galshek.
North Chicago, HL la Kobal In Math. Ogrln. So. Olcae«, DL: Frank Oerne.
HL: Matija Barbori«. DL la okottcn: Ogrin ln Frank Petkovflek
Frank BeBonlk. : Joe Knseflc. : Frank Leakovoe.
Goo. Bajnk ta
Oregon Gty.Oref.: M. Justin In 7 Mloley.
Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridce, Pa.: Frank JakAe V Pa.: Lonio Hribar.
Pa la okolica: into«
Ipovec.
Bordine, Pn. ta ohoHca: Jok* Demiar.
CanoaMbarg, Pa.: Jolm Koklich. Cecil. Pm. In okoliea: Mike KoSevac Confiangh, Pa.: Ivan Pajk. Vič BovanSek ln Joo. Turk.
Ctaridc«, Pn.: Anton Jerlna in Anto* Koxoclov.
Dunlo, Pa. a okoliea: Jooeph Bnhor I Export, Pa.: Louis SnponCUl ln Fr Trebeta.
ForeoC City, Pa.: Mat. Kamln, Fraal
Leheu ln K. Zalar.
FarelL Pa.: Anton ValendnO& Greenoburj, Pa. la okoliea: Fraal Novak.
H—tetter. Pa. In okoBea: Frani Jordan.
............ Pa.: Frank Gabrenja 1»
John Poianc.
nik <;Proh-tarea Etbiji Kristan.
V soboto bo govoril o svetovnem položaju, vojni in miru.
Na drugem shodu pa o delavstvu in socializmu.
Ker bosta ta dva shoda velikega pomena za našo naselbino, v kateri so po večini sami delavci, j« želeti, da se jih polnoštevilno udeleže.
N >ben delavec ne sme pozabiti, da je združenje vseh delavskih mas v eno skupino radi zboljšanja njih položaja velikega pomena. Delavci, pridite vs:i! (2x 23&3tl—-6)
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, r katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh
Plrm ln Frank Kernc.
Peter Schneller. MineraL Kana.: Frank
: Mike PendL Jfd. la
Vodoplvec. Baltic, meh.: M. D. IAoiiek. CalimM*, Mich, la okolica: M. P
Kobe. Martin Bade ln Pavel Shalta Detroit Mich.: Joa Glaalch.
: Frank Go^ta. Jak.
Petrlch In K. Zgaac.
Joo. J. FaoheL Antoa Poljane« hleSi ML
s Lada Govh la JartJ
ločeni mojega strica JOSIPA C LM PERM AN, podomače Jan-kovčev ez Iške vasi. Prtd 8 leti je bival v New Ca«tle, Pa. Ako kdo izmed cenjenih rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi
naznani, ako x>a sam čita ta o-glas, prosim, da mi piše. — Al bert Gartaier, Comp. E St., 34th Infantry, Fort Bliss, El Paso, Texas.	(28-30—6 >
POZOR ROJAKI
Pa. ta ohoBca: Fr.
oa, Pn.: Fsank Maček ln F-Podmiliek.
Jakoblch, Z. Jakahe, Klarlch Mat., I Madater, L Podvaenlk la Joo. Popbi Pa. la okolica: Fr. Speha?
KoprlvAek. BloeHoa, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek. Pa. la okolic: Fraal
Schlfrer.
Trta, Pla. la ekohca: Alole Tolaz. Wort Newton, Pa.: Mp Jovaa. WlBock, Pa.: J. PeterneL Uteh ia okolica: J. . Uteh: Anton PalčlA
Po renta.
Daria. W. Va. BiYMdch te John TavMJ.
Ta. te
ozirih na roko, posebno še, ker ima ; Rad bi uvedel 3a svojega brata pokvarjeno levo roko.	ALEKSANDRA SAMS A. Pred
nedavuo sva bila skupaj v She-boyganu. Wis., in sedaj ne vem; kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa saiu oglasi. On je doma iz Made Bukovice pri Ilirski Bistrici. — Joe Saansa, 5428 Dresden Alley, Pittsburgh Pa.	(20-6—27)
bo bode skrbel za to izvoljeni odbor. Pridite vsi in zabavajte se 7. nami.	Odbor.
(28-^0—C)
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi
društvo sv. Aloj/.ija št. 36 JSKJ v Oonemaugh, Pa., dne 4. julija.
Za«Vtek ob. 2. uri popoldne. Vstopnina 50^.
Tem potom vljudno vabimo vsa sosednja društva iz okolice, da nas blagovolijo posetiti na o-m en j eni dan. Na oan bo tudi petnajstletnica obstanka društva, za-toraj vabimo vse rojake in rojakinje, da nas posetijo ter tako pripomorejo k lepšemu uspehu. Za dobro postrežbo bo izvrstno preskrbljeno.
C'huni, kateri se ne vdeleže omenjene slavnosti, plačajo $1.00 v društveno blagajno.
K obilni vdeležbi vabi odbor.
(28-30—6)
REŽIMO SLOVENSKI NAHOD LAKOTE 1
Rada I >i izvedela za svojega so-rodnika JAKOBA ČOPIČ, doma z Notranjskega, vas Dr-skovče. Slišala sem, da se je lani nahajal v državi Michigan, potom v Sheboyganu, Wis., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Zato prosim vae prijateljo, kateri ve za njega, naj mi pošlje njegov naslov, za kar bom zelo hvaležna. Prosim pa njega samega, ako čita ta oglas, da se mi pismeno oglasi na naslov: Miss Ivana Rolich, 2833 Center Ave., Pittsburgh, Pa.
(2S-30—6)_^
Rad bi izvedel za svojega brada ALBINA OBREGAR. Pred letom se je nahajal nekje v Colorado, zdaj pa ne vem, kje je. Ce kdo izmed rojakov ve za (njegov naslov, prosim, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Paul ObregaT, R. No. 2, Box 97, Nokomis, 111. (29-6—2-7)
fcr^SSgaM^ Biif
n«m niuaMa 101T
JAKOB WAHČIČ,
6702 Bonna Ave^ Cleveland, Ohio.
Veliki vojni atlas
vGjsknjocOi se evropskih drža? in pa ko-lomjsldh posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov,
CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI 8T&ANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET, CENA $1.60.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAZr. MAGIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — OKNA JZ 16 OEXTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenk Publishing Company
a OorttantftSt,	New York, N. Y.