Štev. 65.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
*» eelo leto K 240 — a pol leta K 120*—
Leto II.
KretoStK IR ipranlštM t !*• pttarl«(l illlo iti«. 6 — TtltfH Rrttinlšt« {tet SO — feltfoi ■es aprsvnlttn štel 321 aam
CENE PO POSTI:
ca četrt leta K 60'*— sa en mesec K 20“—
v opravi stane mesečno k 18’— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane E 1*40
Delaoska zbornici.
d L. ^eraišnia seja delavske zbornice je opažala, da je vlada z delavsko zbornico '®pula delavstvu le nekaj peska v oči.
snovala je delavsko zbornico, sama ime-i a;a njene člane, sedaj pa jo pusti brez ji. *n brez podpore, tako da delavska uk°rni;C^ De	v	P°l°žaj kaj koristnega
tudn^*' ^6T pa ’e v^ac^ na tem' ^a ‘nia . ta nadomestek delavske zbornice po-
da J*0?* V svo>ih r°kah, jo je izročila so-patriotonij ki ne kažejo ne volje ne *P°sobnosti za odločno delo v korist delav-moe&Wstva‘ ^elo *ain’ kjer bi to bilo vi ^ •6’ ,nimai° ^ gospodje večine — po _ T®1 niilosti — nobene volje za odločen nast°P in resno delo.
Seje 0 nam dokazuje potek včerajšnje
na 1'	^veb popoldne se je vršila
»k	'anskem magistratu II. seja delav-
Pod I °ri^ce> CHvoril jo je predsednik in
J" ®1 poročilo o delu, ki se je izvršilo po
-^Šlo je predvsem za finance in pro-
,i.re’ Bolniška blagajna je posojilo delav-
1 zbornici odklonila.
je	je	poročal tajnik g. Likar, ki ga
»Tu* začasno sprejel izvrševalni odbor.
j£e, ®n je naglašal finančne težave in re-
, ’ da se brez denarnih sredstev ne da QCiati.
v dvorila se je debata. J. S. Z. je zasuk s*akšče, da mora dati vlada zbornici _ bvencijo ali pa naj prevzame kritje Travnih stroškov, kakor pravi naredba. jko vlada tega ne stori, potem naj člani Gornice odlože mandate. Večina klubov je ^stopalo stališče, da je treba zaradi financ °nlpčnega nastopa. Samo klub zasebnih nata«Ščencev je imel pomisleke.
Potem se je izvolil oziroma imenoval **a%itarični odsek, ki šteje 2 socialna de-j?°krata, 1 nar. socialista, 1 zastopnika J. \ in 1 zastopnika zasebnih nameščen-v la vsak po enega namestnika.
Za tajnika je bil izvoljen g. St. Likar. Na vrsto je prišla zadnja točka: slučaj-°s“- Klub J. S. Z. je podal tri predloge: ta- X' Ker se seje sklicujejo zelo neredno, 7,*® sklene, da se vrše seje vsako prvo ®ueljo v mesecu; ako se seja odpove, mo-jl° člani dobiti obvestilo vsaj tri dni pred učenim dnevom. g^2. Ker je sedanja delavska zbornica začasna in ima nalogo, da izdela vo-pJJl r®d za definitivno delavsko zbornico, ^ ®dlagamo, da izvršilni odbor čimpreje iz-m0snule^ volivnega reda in ga predloži v* SeH zbornice. Osnutek naj se vpošlje klubom vsaj osem dni pred sejo, da W m°rejo proučiti.
g Začasna delavska zbornice naj se c 7®? odločnostjo zavzame za izboljšanje jj °^aja tobačnega delavstva v Ljubljani. tok^Va monopolov je že dvakrat podražila j^one izdelke, delavstvu pa na njegove *®ve niti odgovorila ni.
Prvemu predlogu se je ugovarjalo, da vsled slabega finančnega stanja ne bo mogoče sklicevati sej. Klub je zato ta predlog umaknil. O obeh drugih predlogih se sploh ni otvorila razprava. Članica delavske zbornice, ki je podala predlog tičoč se tobačnega delavstva, je predsednik zasmehljivo zavrnil, češ, čemu podajate predloge, pošljite spomenico.
Tako je začasna takozvana delavska zbornica podala najboljši dokaz, kakšnega kova je. Umetna večina se čuti gospodarja položaja in ji ni drugega na misli, kakor da
svojo oblast brezobzirno uveljavi. Za delavstvo kot tako in njegove težnje in potrebe v tej zbornici ni mesta. Včeraj je do-
i	bilo namesto zahtevane pomoči brco in po-j smeh tobačno delavstvo, prihodnjič doleti ! enaka usoda kako drugo skupino, V tako | del, zbornico delavstvo ne more imeti niti j trohice zaupanja. Naj se izvrše volitve, da j pridejo do besede pravi delavski zaupniki! ! A delavstvo naj si dobro ogleda barvo tistih mož, ki izpreminjajo začasno delavsko ; zbornico v svojo absolutistično kraljestvo * po milosti belgrajske porodice.
Mm£ I® essfeo prizadename."
99
V	sobotni seji zakonodajnega odbora i je dr. Hohnjec v imenu kluba poslancev Ljudske stranke podal protestno izjavo proti razkosavanju Slovenije in Hrvatske
Besede, ki se jih poslužuje ta načelna protestna izjava, so energične in neizprosne. Iz njih zveni resna in nevarna grožnja, da utegne postopanje vladne večine prisiliti zastopnike slovenskega in hrvatskega ljudstva, da zapuste parlament. Resnično je, da vlada in njene stranke politike ne j delajo v smislu ljudskih koristi.
Vsaka beseda je odveč, vse dokazova-| nje zaman. Zato bo potreba, če se gospodje | ne streznijo, poseči po drugih sredstvih. Ta pa leže v nepobitni odporni sili hrvatskega in slovenskega delovnega ljudstva.
Izjava se glasi:
Ob priliki razprave o zak načrtu glede razdelitve države na oblasti je naša dolžnost, da v imenu Jugoslovanskega kluba ob tej priliki izjavimo, da smo odločni nasprotniki umetnega razkosanja posameznih delov države, ki tvorijo v naravnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in I upravnem pogledu celoto. Taka razdelitev
je v protislovju z načrtom Jugoslovanskega kluba in vse Hrvatske in Slovenske ljudske stranke, ki zahteva razdelitev celega državnega ozemlja na sledečih 6 pokrajin: Srbija, Hrvatska-Slavonija z Medmurjem, Bosna-Hercegovina z Dalmacijo, Vojvodina, Čmagora, Slovenija s Prekmurjem. Nameravana razdelitev se splošno križa z zahtevami, potrebami in interesi hrvatskega in slovenskega dela našega naroda. Prisiljeni smo, da iznova izrazimo obžalovanje, ker stranke vladne večine niso smatrale za potrebno, da ugodijo željam hrvatskega in slovenskega plemena jugoslovanskega naroda, niti niso bile za to, da se razdelitev države izvrši sporazumno z zastopniki večine teh dveh plemen. Prepričani, da je večina zakonodajnega odbora odločena, da ne odstopi od take razdelitve države, smatramo, da je zaman predlaganje kakršnihkoli predlogov in da je torej odveč vsako prizadevanje od naše strani ,da ne bi bila sprejeta taka razdelitev in bi se s tem odstranil veliki izvor nezadovoljstva in krivic.
Pretisalo stuplčfea.
Mamszsrc©®® demokrat®^.
Belgrad, 20. marca. (Izv.) Radi zelo napete situacije, ki je nastala, je vlada svo-ječasno odložila seje narodne skupščine do 20. t. m. Kot vzrok se je navajalo nezadovoljstvo radikalcev z zakonskim predlogom o odgoditvi plačil v inozemstvu. Že takrat pa se je splošno povdarjalo, da so vzroki dosti globokejši. Večina radikalcev je nezadovoljna s sedanjo koalicijo in bi hotela, da se čim prej izvrši glasovanje
o	voli vnem zakonu. V tem slučaju bi imeli radikalci bolj proste roke. Njih težnja je, da potem ob prvi priliki razbijejo koalicijo in potisnejo demokrate v opozicijo, sami pa prevzamejo vlado v svoje roke in izpeljejo volitve. Na sinočnji seji zakonodajnega odbora je prišla ta težnja radikalcev precej do izraza. Ob priliki debate o oblastnih in srezkih samoupravah so nekateri govorniki zahtevali, da se naj de-
bata o tem prekine in odloži in se naj sprejme volivni zakon.
Belgrad, 20. marca. (Izv.) Danes popoldne ob 4. uri se sestane narodna skupščina. V parlamentu je zelo živahno in v vseh klubih razpravljajo poslanci, ki so že tu, o politični situaciji. Za sejo samo vlada veliko zanimanje, ker bo ob priliki debate o zakonu glede odgoditve plačil v inozemstvo prišlo gotovo do zelo zanimivih scen.
V	vladnih krogih je opažati nekako nervoznost, ker še vedno ni gotovo, kako bodo glasovali radikalci.
Belgrad, 20. marca. (Izv.) Dr. Kuma-nudi je sinoči konferiral s predstavitelji strank o zakonu glede odgoditve plačil v inozemstvu. O isti stvari se je posvetoval tudi minister za trgovino in industrijo Omer Vilovič z zastopniki raznih trgovskih korporacij.
Milijonski krediti za železnice.
Belgrad, 20. marca. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je predložil zakonski načrt glede nujnega kredita 100 milijonov dinarjev in investicijskega posojila v znesku 500 milijonov dinarjev. Denar naj bi se glasom zakona vporabil v prvi vrsti za nabavo 1,500.000 železniških pragov, poprave prog in zidanje stanovanj za železničarje, ki stanujejo v vagonih.
Snsesie m Reki.
Reka, 20. marca. (Izv.) Vojaški svet
je proklamiral novo vlado z Oao.nacom na čelu. — Včeraj je bil bolj miren dan, vendar se je še mnogo streljalo po mestu. Vsepovsod patrulirajo močne čete vojaštva, dočim je meščanov le malo videti na ulici.
Iglsia iričef
Slovenski demokrati so se lotili zadnjega sredstva, da ohranijo videz svojega političnega življenja vsaj v Ljubljani. Nahujskali so državne oblastnike, naj odreko Ljubljani vsako podporo, vsako dobrohotno vpoštevanje z jasno izjavo, da se bo to godilo vse dotlej, dokler ljubljansko prebivalstvo ne poveri vodstva mestne občine zopet demokratom. Demokratom vsled tega očitati nedemokratičnost, bi bilo toliko, kot volka učiti sramu. V celi državi ni več niti enega samega človeka, ki ne bi vedel, da je demokratom demokratizem samo naslov, ki nima z njihovimi cilji in njihovim delom prav nobene zveze. Kar hočemo pribiti, je samo to, da so prav s svojim nastopom proti Ljubljani podali tudi največjim malodušnežem dokaz, da je čas njihove sodbe blizu.
>Slovenski Narod«, ki se včasih dvigne v nadstrankarske višine, se je v tem slučaju z vso silo postavil za nasilnike, ki vihte pasji bič nad Ljubljano. V svoji slepoti jim je mislil prav posebno služiti a tem, da vrže »klerikalcem« v obraz očitek, kako je svoj čas tudi dr. Šušteršič hotel izstradati Ljubljano, dokler se ne bi uklonila njegovemu političnemu žezlu. Od nase strani se je že opetovano v javnosti pojasnilo, da je večina bivšega deželnega odbora dejansko delala za koristi Ljubljane in da je bila le bivša liberalna večina občinskega sveta, ki je iz strankarske politike nasprotovala gospodarskim akcijam deželnega odbora, o katerih je danes že nesporno dokazano, da so bile dobre in dejansko velikopotezne. Toda pustimo te in recimo, da je dr. Šušteršič iz političnih razlogov res izvajal nasilje nad Ljubljano čisto po današnjem demokratskem receptu. Vprašamo demokrate: Kaj je Šušteršič dosegel s tem? Kje je danes dr. Šušteršič?
Taanei.	4
Roman. Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Vso to zimo se niso nič videli, in njihovo veselje Je bilo lem večje. Ogledovali so se od vrha do tal kakor veliki otroci ter si veselo čestitali k dobremu Počutku. Maud se je smehljala Hobbyjevim škricastim takashm čevljem, ki so imeli na kapicah iz svetlega usnja prave rogove kakor nosorog. Hobby je oce-uieval kakor kakšen modni krojač njeno obleko in Allanov novi frak. Kakor pri vsakem svidenju, se je Uiešalo sto vprašanj in odgovorov, ne da bi se kaj Globlje razgovorili. Hobby je bil doživel, kakor vedno, r,ojbolj čudovite in neverjetne dogodke ter tega in onega
*Qhlo naznačil. Nato je beseda nanesla na koncert, dnevne dogodke in znanec.
»Kako	Vam	sploh	ugaja koncertna palača?« je
''brašal Hobby z zmagoslavnim smehljajem, že dobro ?doč, kaj bosta prijatelja odgovorila. Allan in Maud 'sta varčevala s pohvalo. Občudovala sta vse.
»In hodnišče?« ,
»Grand, Hobbyl«
»Samo	dvorana se	mi zdi nekoliko prerazkošna,«
rS.	dejala	Maud.	»Jaz	bi jo imela rajši bolj domače
Dr'Prosto.«
M	Arhitekt se	je dobrodušno smehljal. »Seveda,
Maud! Vse prav, če bi prišli ljudje semkaj poslušat dlasbo. Jim ne pade niti na misel. Ljudje prihajajo emkaj, da občudujejo ter so sami občudovani. ,Ustva-'c nam nekaj bajnega, Hobby,’ je dejal konzorcij, ■uvorana mora prekašati vse, kar je.’«
Allan je Hobbyju pritrdil. Kor je on v prvi vrsti
občudoval v dvorani, ni bila dekorativna krasota, temveč drzna konstrukcija svobodno visečega ložnego obroča.
Hobby je zadovoljno pomežiknil z očmi. »To ni bilo tako priprosto,« je dejal. »Delalo mi je mnogo preglavic. Med tem, ko se je obroč sklepal, se je vsa ropotija zibala pri vsakem koraku. Tako...« Hobby se je zibal na prstih. »Delavcev se je bila polotila groza —
»liobby!« je pretirano plašno vzkliknila Maud ter stopila od naslona. »Strašiš met«
Hobby se je smehljaje dotaknil njene roke:
»Nič strahu, Maud. Dejal sem fantom: čakajte, da enkrat sklenemo obroč, ni je sile na svetu, kvečjemu dinamit... halo!« je naenkrai zavpil v parket. Znanec ga je bil poklical skozi zviti program kakor skozi rog. In Hobby se je pogovarjal, da bi ga bili morali slišati po celi dvorani, ako bi se ljudje ne pogovarjali istočasno povsod na isti nemoteni način.
Vsepovsod so spoznali Hobbyjevo značilno glavo. Imel je najsveilejše lase v dvorani, srebrno pšenične, svetle lase, ki so bili skrbno razdeljeni in gladko počesani, in lahkomiseln, ozek, poreden obraz izrazito angleškega tipa, z nekoliko privihanim nosom in skoraj belimi trepalnicami. V nasprotju z Allanom je bil ozek in nežen kakor deklica. V hipu so bili uprti od vseh strani vanj daljnogledi ter od vsepovsod je zvenelo njegovo ime. Hobby je spadal med najbolj znane prikazni v New Yorku. Njegove ekstravagance in njegov talent so ga povsod proslavili. Ni pretekel teden, da ne bi časopisi prinesli anekdote o njem.
Hobby je bil s štirimi leti ženij pri cvetlicah, s šestimi ženij pri konjih Iv petih minutah je vrgei na
papir cele čete divjajočih konj) in zdaj je bil ženij pri železu in betonu ter gradil nebotične palače. Hobby je imel svoje dogodke pri ženah ter v dvaindvajsetem letu zaigral v Monte Carlu stodvajset tisoč dolarjev. Leto za letom je tičal — vkljub svojim neznanskim dohodkom — do svojega svetlo pšeničnega temena v dolgovih, pa ga niti za hip ni nič skrbelo.
Hobby je jahal ob belem dnevu na slonu skozi 5roadway. Hobby je bil oni, ki je pred letom »igral štiri dni milijonarja«, se peljal v posebnem vlaku v Jellcv/sionepark ter se vrnil kot goveji gonjač. Vsak izprevodnik cestne železnice ga je poznal ter ga skoraj tikal. Nešteto Hobbyjevih dovtipov so raznašali okoli, kajii Hobby je bil šaljivec in ekscentrik po naravi. Vsa Amerika se je smejala njegovi šali, ki si jo je dovoli! ob priliki letalne tekme New York—San Fran* cisco. Hobby je plul kot sopotnik znanega milijonarja in športnika Vandersiyfta ter trosil na ljudi, nad ka-. terimi sta letela v višini osemsto do tisoč metrov, listke z napisi: »Pridi gor, imam ii nekaj povedati!« Ta šala je Hobbyju samemu tako ugajala, da jo je med vso vožnjo, dva dni, neprenehoma ponavljal, šele pred nekaj dnevi je osupnil New York z neznanskim, ravno tako ženijalnim kakor navadnim projektom: New York naj postane Benetke Amerikel Hobby je namreč predlagal (ker se stavbišča v trgovskem delu sploh niso mogla več plačati), da postavi v Hudsonu, East Riveru in v Newyorškem zalivu nebotične palače, cele ulice na betonske temelje, ki bi bili med seboj zvezani z zaklopnimi mostovi, da bi lahko po ulicah vozili največji prekomorski parniki. »Herald« je bil objavil Hobbyjeve risbe in New Vork se »e opaial nad grpjeklom,
V Ljubljani, ponedeljek, 20. marca 1922.
Stran 2.
»Novi Čas«, "dne 20. marca 1922.
Mi hočemo postreči demokratom še z drugim zgledom, ki jim je še bližji. Slovenska Ljubljana si je bila izvolila župana po svoji volji. Dunaj je odklonil potrditev, prvič in še drugič. Ljubljana se je tedaj uklonila. A danes? Kje in kaj je danes Dunaj? Hribar pa sedi na Bleivveisovi cesti! — Podobnih zgledov, kako je bilo skrajno nasilje vedno skrajno in zadnje sredstvo oblasti in njenih nositeljev, ki so že bili zapisani smrti, si lahko demokrati sami poiščejo iz zgodovine in življenja nebroj.
Zato ne klonimo glav spričo brezobzirnega in. brezobraznega nasilja, ki so ga demokrati preko Belgrada napovedali Ljubljani. V tem nasilju imamo nevarljivo znamenje, da se nositeljem tega nasilja končno in neizprosno bliža poguba. Krivica bo padla, pravica je na naši strani!
iiisiiiEHiEitiEMEitsEiiiEiiiE
POZIV NA SHOD.
Da enkrat preneha neprimerna gonja proti Prometni zvezi in J. S, Z. zaradi mojega postopanja v žel. koalicijskem in akcijskem odboru, sem prisiljen, da sklicujem za v četrtek, dne 23. t. m.
JAVEN ŽELEZNIČARSKI SHOD
ki se bo vršil ob 1930 uri zvečer v Mestnem domu. Poživljam vse tiste zastopnike organizacij, ki so zaradi mojega postopanja izključili J. S. Z. in Prometno zvezo iz akcijskega odbora, da na tem shodu javno povedo vse vzroke izključitve.
Prosim vse tovariše železničarje, da se shoda udeleže ter po svojem prepričanju razsodijo in naredijo konec hujskanju in poizkusom, razrušiti koalicijo.
Franc Beltram.
IIIEIIIEI3IEI(IEIEiEI!iEI!IESi!E Dsnašnia predborz^
NAŠA KRONA PADA DALJE.
Corih, 20. marca. (Izv.) Na današnji predborzi notira deviza Zagreb 1.55. Druge devize notirajo sledeče: Pešta 0.64, Berlin 1.80, Italija 26.10 (padla), London 22.55, Newyork 513, Pariz 46.27, Praga 8.87, Dunaj 0.075, Varšava 0.13, Holandsko 194.40, avstr, krone 0.0775.
Dunaj, 20. marca. (Izv.) Na današnji predborzi notira Zagreb 22, Praga 126.50, Italija 375.
J	..........——   -
tfolltični dogodki.
-f- Blokaši in fašisti pod enim klobukom, Zadnje čase je poizkušal Štefan Radič svojo politično privlačno silo v Dalmaciji in Bosni. Poslal je bil tjekaj na politično gostovanje g. Predavca. A mož ni imel sreče. Kršni Dalmatinci so se odločili za HPS in g. Predavec je brez najmanjšega uspeha zapustil Dalmacijo. Ne veliko bolje se mu ni godilo v Bosni. Za njim sta prišla v političnem poslanstvu v Dalmacijo in Bosno poslanca HPS dr. Janko Šimrak in Stepan Barič in žela sijajne uspehe. Na tisoče in tisoče ljudi je prihajalo na njune shode in se izrekalo za program HPS. To je hrvat-ske blokaše tako razsrdilo, da so se zvezali s fašisti in skupaj z njimi skušali preprečevati shode pučke stranke. Ni se jim posrečilo. Ljudstvo je le še bolj spoznalo brezglavost in neresnost blokaške politike, -f- Gospod Ivan Hribar se je mudil pretekli teden službeno v Belgradu. S trgovinskim ministrom se je razgovarjal o trgovinskem pouku, o tehnični šoli, o osebnih vprašanjih in o povišanju carine za izvoz v Italijo. Gospod Hribar je pozval ministra, naj si osebno ogleda industrijsko življenje v Sloveniji ter uravna po teh izkušnjah politiko vlade. Od ministra za narodno zdravje je g. Hribar zahteval, da se prepusti kopališče v Rogaški Slatini pokrajinski upravi v svrho boljšega razvoja. (!) Minister je dejal, da bo to željo podpiral, ker bi se tako razbremenil državni proračun (!). Pri prosvetnem ministrstvu je j. pokrajinski namestnik posredoval radi >tvoritve petega semestra na ljubljanski nedveinski fakulteti, kar bi obremenilo
proračun za 450.000 K. Kak uspeh je dosegel v tem vprašanju, ni znano; merodajni činitelji na ljubljanski univerzi so pesimistični, ker vedo, da Pribičevič forsira uki-njenje ljubljanske medicinske fakultete in nje premestitve v Belgrad. V ostalem pa so se vodstva vseh slovenskih političnih strank izrekla za otvoritev petega semestra.
-j- Iz naše dežele. V naši deželi se plazi glad. So kraji, posebno v Dalmaciji, kjer ljudje cepajo od lakote. Te dni je prišel ubog, izstradan Kordunec k občinskemu tajniku, naj mu izda nakaznico za mernik koruze. Tajnik ga nažene k občinskemu načelniku, ta ga pa pošlje nazaj k tajniku. Tajnik ga opsuje in vrže skozi vrata. Bednik se zateče nazaj k načelniku, a zaman. Nato še enkrat gre k tajniku; od lakote in oslabelosti začne pred njim jokati in prositi, naj mu vendar da nakaznico. Tajnik se razsrdi, pokliče dva stražnika in veli bednika vreči v zapor. Čez nekaj časa so ga zopet izpustili in tajnik ga je zasmehljivo vprašal, če je sedaj zadovoljen. Revež je moral oditi brez nakaznice. Tako se godi
v	naši državi poštenim državljanom. A ne vsem. Prav ta država je te dni pokazala, kako zna biti tudi skrbna za dobrobit svojih ljudi. Poslala je v neki nalogi v Ameriko škofa Velimiroviča in mu za ta izlet, ki bo trajal tri mesece, dovolila vsoto 7,850.000 kron. Stvar je zabeležil »Ratni invalid« in si lahko mislimo, s kakšnimi občutki jo bodo brali čitatelji. Vse v blagor države in narodnega edinstva!
-f- Invalidni davek. V prvi sekciji finančnega odbora se je določil invalidni davek tako, da bo plačal vsak državljan po 4 dinarje. Srbija in Čmagora bo plačevala 16-5, Bosna 7, Dalmacija 1, Hrvatska in Slavonija 11, Slovenija 4, Vojvodina pa 10 milijonov dinarjev invalidnega davka. Skupaj torej 49 5 minijonov Din. — Tako se bo zgodilo, da bo ogromno večino tega davka plačalo spet delovno ljudstvo, ki je v vojni največ trpelo, kapitalistje, ki jim je vojna pomagala do neizmernega bogastva, pa si bodo meli roke.
^Dnevni dogodki
— Državna posredovalnica za delo. —
Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 5. do 11. marca 1922 dela 327 moških in 155 ženskih delovnih moči. Delodajalci so pa iskali 223 moških in 99 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 134. — Promet od 1. januarja do 11. marca 1922 izkazuje 5428 strank, in sicer 2243 delodajalcev in 3185 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1131. — Dela iščejo: viničarske družine, rudarji, kovinarji, mizarji, kolarji, sodarji, zidarji, tesarji, mlinarji, peki, mesarji, dninarji, dninarice, trgovski sotrudniki, prodajalke, pisarniške moči, vzgojiteljice, vlagalke, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, mizarji, zidarji, poljedelski delavci, delavke, drvarji, tesarji, vrtnarji, sodarji, viničarji, viničarske druižne, šivilje, služkinje, kuharice, vajenci vajenke itd.
— Odpoved kolektivnih pogodb na Češkoslovaškem. Zveza severomoravskih in šleskih industrijcev je sporočila strokovnemu svetu v Moravski Ostravi, da se s 1. aprilom t. 1. odpovedo vse kolektivne pogodbe. Nove pogodbe se sklenejo enotno za celo industrijsko okrožje. Pogajanja se začno dne 21. t. m.
— Malarija ozdravi paralizo. Hamburški prof. Weygand je za zdravljenje paralize — blaznosti, ki so ji posebno podvrženi sifilitiki — poizkusil z novim sredstvom. Vcepil je 51 paralitikom malarijo. Silna mrzlica je pretresla vse življenske sile in jih obudila na brambo. 40 odstotkov paralitikov je pri tem duševno popolnoma ozdravilo, mnogim se je stanje zelo izboljšalo, 7 slučajev je ostalo neizpremenjenih in 7 bolnikov je umrlo.
— Padanje delavnih sil v Rusiji. Moskovska »Ekon. Žiznj« poroča, da prihaja sedaj v Rusiji na vsako desjatino (1.09 ha) zemlje po 0.15 delavcev in 0.09 konja. Pred vojno je prišlo na vsako desjatino 0.3 delavca in 0.26 konja. Od novembra
do februarja letos je število konj padlo za 5 milijonov.
— Vlom v župnišče v Radomljah. Dne 12. t. m. je bilo vlomljeno v župnišče v Radomljah. Tat je odnesel organistu Francu Plevelu obleke, perila in čevljev v skupni vrednosti 10.000 K.
— Tatvina v Šmarjah, Dne 15. t. m. je bilo ukradeno v gostilni A. Škerjanca v Šmarjah pri Ljubljani več posteljnih predmetov in perila. Tatvine je sumljiv neki Kegejevič iz Sošice pri Metliki.
£jubljanski dogodki
ij Blagoslovljenje cerkve sv. Jožefa se je vršilo včeraj ob najlepšem vremenu v prisotnosti velike množice ljudstva. Nova cerkev, zidana v izrazito romanskem slogu, dela na ljudi veličasten, mogočen vtis.
V	velikem prostoru se množice kar izgube. Pri maši, katero je služil prevzvišeni kne-zoškof A. Bonaventura Jeglič, smo opazili, da je kor nove cerkve, sicer na videz sko-ro neznatno majhen in nenavaden, toda izmed vseh ljubljanskih najbolj akustičen. Vsak glas pride do svoje veljave. Seveda je bil zbor tako izbran, da že dolgo nismo culi podobnega. Da bi bile na koru še orgije in popoln orkester, bi bila dosegla slovesnost višek. — Ko bo cerkev do podrobnosti urejena, bo res nekaj izredno lepega. — Zvečer je p. Ramšak otvoril sv. misijon, ki bo trajal cel teden. Udeležba je bila tudi danes zjutraj velika.
lj Javnosti. Danes popoldne ob 5. uri bo na univerzi manifestacijsko zborovanje ob priliki obletnice aneksije Primorja. Jugoslovani, ki čutite solidarno z našimi Primorci, udeležite se ga!
lj G. M. Ačimovič, carinski inšpektor nam piše 18 t. m.: »Gospodine urednice! Povodom Vašeg saopštenja, štampanog u Vašem listu od 15. ovog meseca br. 61 pod naslovom »Čudne metode carinskega inšpektorja g. Ačimovič a«, molim Vas, istine radi, da oštam-pate ovo moje pojasnilo i ovu isprav-k u : Istina je, da sam noču 5. na 6. t. m. putovao do Maribora, jer sam imao svoga posla, o kome Vama ne polažem račun; a sve ostalo, izneto u toj beleški, o valutama i drugo, jeste tendenciozna izmišljotina. Bio sam na putu, te zato odmah nišam odgovorio, a i ne čitam Vaš list.« (Da g Ačimovič našega lista ne čita, je popolnoma prav tudi nam. Želimo le, da bi vestna preiskava o njegovih potovanjih bila tudi njemu tako — prav!)
lj Gospod Ačimovič — odpotoval v Belgrad. K aferi Ačimovič so nam poroča danes še sledeče: Ačimovič bi bil moral biti včeraj od policije zaslišan. Ker pa so se tedaj zaslišavale še priče, se je njegovo zaslišanje odgodilo na danes Danes pa si je g. Ačimovič dal predložiti dotične akte in se z brzovlakom odpeljal v Belgrad. — Upamo ,da bomo mogli jutri še kaj več poročati o stvari.
lj Shod trgovskih nastavijencev se vrši
v sredo 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma z dnevnim redom: Položaj trgovskih nastavijencev in organizacija. Pridite vsi trgovski nastav-Ijenci, da se pogovorimo, kako si izboljšamo svoj položaj in da si začrtamo pot našega dela v to svrho. Nihče naj ne manjka!
—	Sklicatelj.
lj Zadeva dr. Oražmovega doma. Kakor znano, je 11. marca lanskega leta umrl dr. Ors.-.em, ki n •	■	•	•
pustil milijonsko premoženje ljubljanski univerzi, ki naj predvsem omogoči študij revnim medicincem. Njegova hiša v Wolfo~
vi ulici pa naj se adaptira za stanovanja medicincev. Ker je zadeva zaspala in ker se ljubljanski medicinci nahajajo i v denarnih i v stanovanjskili težavah, se je začelo gibanje za realizacijo dr. Oražmove oporoke. Na sobotnem občnem zboru podpor. društva jug. akademikov je podal dekan medicinske fakultete dr. Alfred Jerko tozadevno pojasnilo: dr. Oražnova oporoka je bila sodnijsko odprta dva dni po njegovi smrti. Upravitelji njegove zapuščine so vsakokratna dekana medicinske in pravne fakultete ter dva zastopnika slov. zdravniškega društva, dokler obstoja, kasneje pa zastopnika zdravniške zbornice.
gtev. 65. _ 1
ih raz*
Oporoka pa je spala iz nepojasnjenih razlogov mesece in mesece na finančni protai-raturi. Sedaj pa se je zglasila neka daljni sorodnica pokojnikova in je po svojem za* stopniku stavila upravnemu odboru pred* log, da naj se ji da iz dr. Oražmove zapuščine ali enkratna odpravnina ali primor* na dosmrtna renta. Odbor je pozval sodišče, naj napoti reflektantinjo na civihno pravno pot. Dokler ne bo to postopanje končano, bo zadeva počivala. Drugi vzrok pa je stanovanjsko vprašanje. V Oražmovj hiši stanuje 6 strank. Mestni magistrat ko* prva stanovanjska instanca se je postava na stališče, da strank ni mogoče deložirj® Sedaj teče rekurz. Dekan je pozval^ d'r štvo, naj merodajnim činiteljem dokaže, <“ dijaštvo vsled potikanja po podstrešni« stanovanjih ne more študirati. Potem h® mogoče boljše. Dokler pa se to ne zgodi, m misliti na realizacijo dr. Oražnove ustano-
ve.
lj Premetena goljufica. Neka MarsaiM vdova Žumer, 26 let stara, doma iz Kastve, je 25. februarja t. 1. izvabila uradnico Anj' co Jezeršek iz Spodnje Šiške 277 v Postoj* no s pretvezo, da ie teta Jezerškove P0" slala v Postojno zanjo en zaboj in več de* narja. V Postojni pa je premetena goljufi*;* odnesla razočarani uradnici plašč, boo j® en shavl ter izginila čez mejo. Uradnica 1* oškodovana za 14.800 K.
lj Tatvine, Pred 14 dnevi je bilo uk®*' deno Mici Knez na Gosposvetski cesti s podstrešja več preprog in ena zastava-Škoda znaša 4000 do 5000 K. — Dne t. m. je bila ukradena Frančiški Lešnjak v Šolskem drevoredu usnjata denarnica, v kateri je bilo 700 K denarja.
SKariiinrslte aeeia.
Občinski svet ima v petek 24. mar®* ob 19. uri v mestni posvetovalnici sejo1 naslednjim dnevnim redom: 1, Poročil0 predsedstva in overovanje zapisnika 2®“ je seje. 2. Predlogi in vprašanja. 3. Poro®1' lo odsekov. 4. Personalne zadeve.
Stavka krojaških pomočnikov še tr*“ ja dalje. Od zahtevanega 50 odstotnega p0-viška so mojstri dovolili 30 odstotkov.
Shod NSS. NSS je sklicala zadnjo soboto v Gotzovo dvorano shod, na katere® je poročal o hrvatskem vprašanju zagrep* ški odvetnik dr. Politeo. Med njegovim ® Deržičevem govorom se je večkrat oglasu s precej nespametnimi medklici nek slovanski fašist.
Krščanska ženska zveza v Mariboru ima prihodnjo nedeljo 26. t. m. zjutraj 6. uri v stolnici skupno velikonočno pobožnost; govor, sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Udeležba za vse člane obvezna.
Duhovne vaje za moške, ki so se vršile od 16. do 18. t. m. v cerkvi sv. Alojzij8* so bile povoljno obiskane. V govorih so se razmotrivali značaji nekaterih mož iz.zlV’ ljenja in trpljenja Kristusovega in sicer. Judež, Pilat, sv.'Peter in sv. Jožef V nedeljo na praznik sv. Jožefa je bila zjutraj 00 6. uri v stolnici skupno z Orli sklepna P°" božnost ob obilni udeležbi mož in mladeničev. Manjkala pa je razen par častnih jem »katoiiška« inteligenca, ki je s te® pokazala, da je polovičarska, da v svoje® programu ni popolnoma dosledna. Cel® mož nam je treba, mož, ki bodo v vsake® oziru dosledni katoličani.
Užaljenega se čuti demokrat g. dr. Ingolič, ki je v družbi s socialističnim mest* nim svetnikom kupil za 2 milijona lesno industrijo Antolič in Tominc. Mariborska »Straža« t dne 20. februarja je prines® kratko vest o tej kupčiji s pripombo, rad1 katere si je hotel dr. Irgolič pri sodniji P°" izkati zadoščenje. Vložil je tožbo oz. ovadbo na državno pravdništvo, ki naj išče pisca, ki je užalil čast demokratov in menda tudi socialistov. Lepega dne je bil poklican k preiskovalnemu sodniku tov. Krepek, češ, da je osumljen kot pisec omenjeneg8 članka. Ker pa tov. Krepek ni dopisnik »Straže« in je bilo to sumničenje neupravičeno, je Krepek zahteval, naj mu povedo onega denuncijanta, ki ga dolži stvari, s katero ni v v nobeni zvezi. Izvedel je, da ga je naznanil g. mestni svetnik Lojze Sla* novec.
*•-«	s-*J'
it *. - m •» a • m m mm
Konsumenti!
Organizacija konsumentov je danes bolj potrebna • ko kedaj prej. Naša organizacija je
v Ljubljani, Kongresu trg 2.
Podružnice po vseh delih Slovenije. — Člani se sprejemajo v osrednji pisarni na Kongresnem trgu ali pri poslovodstvih posameznih podružnic.
r Ta se je pa bal. Premožen mlinar v Sauthevellu na Angleškem je zapustil oporoko z naročilom, da ga sežgo v krematoriju, toda preden se to zgodi, ga mora zdravnik pregledati ter mu zabosti iglo ali bodalo v srce, da se prepričajo, če je res mrtev.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovor, urednik Fr. Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
i«« j« * • m m i
F. 93RUMAT Ljubljana
po konkurenCnl ceni.
Hestnl trg 2S I.
ZABRB2M GOSPODARSKA BARKA d. d. v LJUBLJANI.
Pozor!
Pozor!
Štiri miione kron
zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v III. kolu državne loterije.
Žrebanje se vrši v IV. razredu 4 m 5. aprila 1.1.
Srečka stane cela K 192-—, polovična K 96-—, četrtinlca K 48-—, in osminka K 24.—, za one ki so že igrali v prejšnjih razredih. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za vse tri razrede nazaj. Naročniki, katerim sc pošiljajo srečke po pošti, naj pošljejo zraven še K 8-— za
pbštnino in stroške Naročila se sprejomajo še do 1. aprila t. 1.
Srečke ima na razpolago
IMemspoiirta Sanka d. d.«Ljubija«!
Dunajska casta 38'I.