POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v Inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo irt uprava: Maribor. Ruška cesto S poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljnbiiuna. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice Deluvski dom. — Rokopisi se ne vračalo. — Nefrankira.no pismo se ne sprejemajo. — Mali oglas! trgov značaja vsaka beseda Din /.—. tnali oglasi. M ebtUh v tmetalo e namene d e lav st v o in nameščencem, vsaka beseda Din.0-50 Štev. 137 § Maribor, četrtek, dne 30. novembra 1939 e Lato XIV Zapora nemškega izvoza v prekomorske države Trije udarci naenkrat za delavstvo Zima sama n,a sebi je za siromašno delavstvo huda šiba, ker nima pomoč-kov niti za jelo, kaj še za kurjavo in toplo obleko. Zaslužki so premajhni. Zima, slabi zaslužki in nezaposlnost ter naraščajoča draginja so udarci za pro- ^ V* hitih ~'t doke lepe članke ki Angleški parlament je izglasoval j Slično uredbo je objavila tudi francoska i Anglija s tem izstradati nemške žene , f1 a?1? .. • ■ '(n uredbo o zapori nemškega izvoza v vlada. I in otroke in povzročiti, da bi v Nem- se e e o ro e nosi,, l , i prekomorske države, t. j. da bodo an- p . ,. a A A 'a ^ izbruhnile epidemije. Nemčija nam- vore o poHhk. s socialmm Aele^m lP zapletle odslej vsako , Reuter,ev poročevalski urad dod.,a reč bo več VP sta„„; ^ si s’prodaj0 Črtamo porooda o «kc.,ai d vse o 8 nemiega Losa, p. najsi je ;,o-1 ^‘e'odločbi An4li^, da to MSe4a nem- voj a b, jamstvu zagotovi ,e le kapljica nuloscme v morju.social-, ^ j nevtralnih držav. *«*• ,zv?“ .rod,la W' h,tr? .r1"^ devize, ki so ji potrebne za nakuj voj- ■” Angleški kralj je uredbo podpisal,-iz-1"1® "Spe e' f pa v zadn|1 vo,m- nih potrebščin, pa tudi surovin in živeža vajati pa se bo pričela dne 4. decembra., Nemško časopisje pa pravi, da hoče v inozemstvu. prične 4. decembra nih razmer, ne pa prava potrebna re šitev perečega problema, ki danes pretresa ne le nas, ampak ves svet V našem listu smo stavljali nasvete in predloge, Ki i- ■> V tem trenutku pa ni mogoč drugačen izhod, kakor da se preskrbe potrebna sredstva v zadostni meri za vse one, ki iso brez posla ali so sicer v skrajni bedi. To ni le socialna marveč tudi narodna dolžnost, Nahajamo se v vojni. Zaposlenost, . . popušča. Draginja pri nas narašča že .NaPe*° razmerje med Sovjetsko Rupar let, dočim mezde padajo. V sedanjih «JO m Finskoki je nastalo radi tega, vojnih razmerah pa draginja še poseb- ker Fmska m hotela sprejeti ruskih za-no rapidno narašča deloma zaradi med-, hte7 in odstopiti del svojega ozemlja, narodnih prometnih motenj, nedvomno se le za°nie °m zaostrilo. t»a tudi zaradi špekulacij brezvestnežev. Sovjetska Rusija izjavlja, da Je prenehala *"«1«*1*«.1" «r»ncesne d«, veljati nenapadalna pogodba s Finsko |Praykar8ie 'J£ z Ba“l ?“,c5ka Kot vzrok navajajo v Moskvi, da so Finci streljali na Sovjetsko ozemlje, kar gospodarska delegacija, te dni se mudi pa Finci odločno zanikajo, j v Beogradu še irancoska, umakne 25 km od meje. Finska vlada je odgovorila, da je pri j ki hočeta navezati z Balkanom boljše . trgovinske odnošaje. Pogajanja imajo 1 im,*.* ,iaua uugumua, u* namen poživeti in navezati trgovino iz- pravljena to storiti, ako se istočasno yen £ dočim p * Anglija umakne na enako razdaljo tudi sovjet- o £ ^latJ „„„„ ska vojska. Spričo tega zadržanja finske vlade je sovjetska vlada izjavila, da nenapadalni pakt, ki je obstojal med Rusijo in , - . v- 7/“ Francija uvedli. Finsko, ni vec v veljavi, ali z drugimi | ’ besedami, da si pridržuje proste roke. Sovjetska vlada je objavila, da so Finci preteklo nedeljo, dne 28. t. m., na Mezdne razmere pri nas so splošno meji v Kareliji, severno Leningrada ob- silno slabe. S podraževanjem življenskih streljevali ruske čete s topovi in ubili potrebščin pa. postajajo te mezde še 3 vojake in 1 častnika, 9 vojakov pa manj vredne in kaže, da bo zabredlo ranili. delavstvo in nameščenstvo, ne samo pinska vla{ia zanika< da bi biia njena I SDrejeti vsak nredlog^sovi^ske vlade, nezaposleni, v naj ve cj o bedo to zimo in vojska sproži]a en sam istrel na rusko j kj bi se tikal preiskave prej označenega moraa se za aa j o . ozemlje, pač pa je ruska vojska imela incidenta, obenem pa izraža prepriča- Dosle, se naših predlogov ki so jih vežbe> v ostrcm streljanju s topovi v | nje, da Sovjetska Rusija ne bo napadla -tavile delavske in namescenske oiga obmejnem ozemlju in ni izključeno, da!*-i— —n— j-*-..:— mzacije, ni upoštevalo. Treba je samo -e kakgna granata pogodila pozicijo seči po njih in jih izvajati. Ce bi bili to Jastne vojske ofc meji prej storili, bi se danes gotovo ne na- „ .. . . . ,. . . . ,. , hajali pred tako težkim vprašanjem. ! Rus?a >e ??siala f™skl vf!ad* Prol?*‘ Prvo pa, kar je potrebno, je da se n0 noto- 2 zahtevo, da se fmska vojska zvišajo primerno delavske in name- ~..........•■■■■■I ščenske mezde, drugo, da se izvede kontrola nad navijanjem cen in tretje, da se s primernimi deli ob zadostnih mezdah poskrbi za zaposlitev onih nesrečnežev, ki nimajo niti skorje kruha. sami s kupovanjem nista prav radodarni. Namen teh trgovskih zvez je vsekakor podpreti neomejeno gospodarsko blokado, ki sta jo te dni Anglija in Trgovina med Nemčijo In Rusijo Nemčija je sporedno s političnim paktom sklenila z Rusijo obenem trgovinsko pogodbo, po kateri mora Rusija do-Ne pomagajo besede, ne lepi članki; baviti Nemčiji za 20 milijard dinarjev dejanja, primerna dejanja so potrebna, raznega blaga, kakor živila, rude, man-ki imajo socialno realno obeležje. gail( ]an) Volno, fosfate, žveplo, svinec, ——— cink, baker in druge surovine. To so Ženska volilna pravica Kakor pravijo, pripravljajo nov volil- j ni zakon za narodno skupščino in za občinske volitve. Mnogo se razpravlja in ugiblje, kakšna bosta nova volilna zakona. Zaradi aktualnosti obeh zakonov so se tudi ženska gibanja pričela zavzemati živahneje za volilno pravico žene. Ozrimo se nekoliko v razvoj vprašanja ženske volilne pravice. V bivši Avstriji je bila ženska volilna pravica jako aktualno vprašanje. V j Finska vlada je sedaj naknadno spo-; K«*| SG dOCJGJS ne POljSkeiTt? ročila v Moskvo, da je pripravljena Reuter poroča: Poljska vlada, ki se nahaja v Franciji, razglaša, da je poljski narod v od Nemcev zasedenem delu države izpostavljen silnemu terorju. Vrše se usmrtitve v množicah. Zlasti trebijo v vrstah intelektualcev. Na tisoče ljudi roma tudi v koncentracijska taborišča. Za Nemce iz baltskih držav delajo prostor na ta način, da selijo poljsko prebivalstvo, male in velike kmete ter poljedelske delavce z njihovih domačij in na teh posestvih ter domovih potem naseljujejo lastne ljudi iz Baltika. Francoski veleposlanik Niag£yar v Moskvi se je po tri mesečni odsotnosti zopet vrnil v Moskvo in prevzel svoje službeno mesto. hteva v baltskih državah in tudi na Finskem razne vojne baze, da bi si tako zasigurala varnost trgovine z Nemčijo po morju. Prav iz tega razloga je poslala Nemčija Finski nasvet, da naj ustreže ruskim zahtevam po vojnih bazah na ogromne dobave. Rusija zaraditega za- change Telegraph«.) Na bojiščih večje akcije Daši je na fronti precej mirno, se pa vendarle opaža, da se bojev izvidnic udeležujejo mnogo večje edinice, ki štejejo tudi do 1000 vojakov in da se istočasno raztegnejo izvidniški podvigi na en do dva kilometra dolžino, kar se v prvih dveh mesecih vojne ni dogajalo. Nemci Zasebni namesfeitcl In draginja Zasebni nameščenci v vsej državi ka-zah na svojem ozemlju in v morju. (»Ex- kor tudi pri nas vodijo akcijo za iz- se tudi poslužujejo nekega novega, na-Ljubljani so žene že imele volilno pra- J čina vojskovanja. Pred pričetkom ak-vico, ko smo imeli še volilne kurije in j cije spravijo topove v prvo linijo in poni njih udeležba pri volitvah slovesu t tem začno strahovito obstreljevati na-Ljubljane prav nič škodovala. Poudariti moramo pa, da se je v Sloveniji, poleg socialistov, ki so bili vedno pristaši ženske aktivne in pasivne Volilne pravice, zavzemala za žensko volilno pravico zlasti Slovenska ljudska stranka, ki tvori sedaj del JRZ stranke in sodeluje že štiri leta v vladi. jo. Doslej pa tudi ta taktika še ni rodila uspeha. Vsa vojna na zapadu se še nadalje izčrpava v otipavanju fronte. Francozi hočejo prepustiti inicijativo Nemcem, pri tem pa računajo, da bi nemško armadno vodstvo vendarle utegnilo tvegati napad preko Belgije in Nizozemske. Na bojiščih so uporabljali Nemci pri svojih akcijah granate, ki razvijajo silen dim. Pod zaščito tega dima so nasprotne postojanke. Nato topove umak-, padli francoske postojanke. Po krva-nejo v ozadje, pehotni oddelki pa na-'vem boju so bili odbiti. Vojna na morju Švedske pritožbe Švedska vlada je vložila protest v Berlinu, ker so nemške ladje položile Socialisti svojega mnenja nismo iz-! mine v švedskih vodah. Nadalje se pri- Premenili. Ženam gre aktivna in pasivna volilna pravica v narodno skupšči-v občino in v vse druge ustanove, . ier se odloča o specialnih ali splošnih javnih stvareh. Tudi v mnogih drugih državah so že-ae enakopravne in od povsod tam ču-jemo le ugodnejše vesti o njih sodelovanju. tožuje švedska vlada, dla nemška mor narica v Baltiškem morju zadržuje 30 švedskih ladij, natovorjenih z lesom za Belgijo in Holandsko. Potopljene angleSke vojne ladle Angleška admiraliteta javlja, da sta dah potopili angleški poštni parnik »Rapwa,lpindl«, ki je bil spremenjen v pomožno vojno ladjo.-Nemški ladji sta v megli in dežju ušli zasledovalcem. dve nemški vojni ladji v islandskih vo-v vojaško službo. Vojna je vplivala tudi na angleške tradicije. Dne 28. novembra je bilo otvorijeno jesensko zasedanje angleškega parlamenta. Kralj in kraljica se to pot nista pripeljala v odprti kočiji, ampak v zaprtem vozu. Na sejo so prišli tudi peri, t. j. člani gornjega doma, toda ne z zgodovinskimi vlasuljami na glavi, ampak kot civilisti, ali pa v uniformah, v kolikor so vpoklicani boljšanje nameščenskih plač. Teh akcij se udeležujejo tudi v Sloveniji vse svobodne nameščenske organizacije. žadnjc vesti Sladkor, kava, kakao in riž »Avala« poroča, da je finančni minister odredil enotno engros ceno za sladkor v vsej državi. V nadrobni prodaji pa se bo sladkor še naprej prodajal po različnih cenah, ker je prodaja sladkorja prosta. Otežkočena je preskrba s kavo. Cena kavi je narastla od začetka vojne že za 40 odstotkov. Enake težave so glede dobave kakaoa. Na podlagi pogodbe z Italijo bomo dobili 500 vagonov riža, ki pa je že v naprej razprodan. Kljub temu bo ta količina riža zadostovala za precej časa in se ni bati pomanjkanja riža. Odplačilo predvojnih srbskih dolgov Nemčiji je biio, kakor poroča »Avala«, te dni urejeno s posebno pogodbo, ki je biia podpisana v Nemčiji. Vreč primanjkuje. Mlini in sladkorne tovarne tožijo, da jim primanjkuje vreč. Industrija jute nima surovin, da bi lahko krila potrebo. Vreče so se podražile od din 6 na din 8 do din 11 za komad. Poostrena bo revizija dovoljenj za zaposlovanje inozemcev. Ostati bodo mogli na svojih mestih samo res neobhodno potrebni inozemski specijalisti. Novi incidenti na rusko-finski meji so se dogodili v teku včerajšnjega dne. Finci pravijo, da jih niso zakrivili, Rusi takisto. Ali prel volitve ali samoupravna preureditev države? V jugoslovanskih političnih krogih stajtero so tesno v zvezi tudi samoupravne glede preureditve samouprav dve mne- pravice, ki se nanašajo na preureditev nji. Eno mnenje je, da je treba najprej izvesti samouprave in potem volitve, da narodna skupščina odobri storjene u-krepe naknadno. Drugo mnenje pa trdi, da je tako mnenje zgrešeno. Potrebne so najprej volitve, da bo narodna skupščina sodelovala pri novi ustavi, s ka- notranje državne uprave. Zahteva po izvedbi volitev pred preureditvijo države, je bila zahteva združene opozicije'mec* konzumenti. z._.; še predno se je dr. Maček sporazumel, h»l k Doma U%po svetu. Pšenice imamo, ik u i.>' » * llf. kruh pa je vseeno drag. Naglo dviganje cen pšenici in moki je povzročilo pravo paniko V pomir- z ministrskim predsednikom Cvetkovičem. Odstranitev napisa „Dom Villema Buk Sega s pročelja zagrebške Delavske zbornice Ime pokojnega Viljema Bukšega pozna ves jugoslovanski socialistični pro-letarijat. Tudi Slovenci ga poznamo. Viljem Bukšeg je bil predsednik organizacije grafičarjev in predsednik njene tarifne komisije dolgo let. Toda deloval ni le v svoji organizaciji, marveč je v delavskem gibanju opravljal vedno naj-važnje posle. Zgrajen je bil popolnoma v vseh družabnih problemih, zlasti socialnih. Imel je vse intelektualske sposobnosti ter je bil poslanec in v Proti-čevi vladi minister prehrane. Njegova zasluga je tudi, da je bil uveden zakon o socialnem zavarovanju, kateremu je bil tudi prvi generalni direktor. Imetja ni imel; njegov pogreb je oskrbela zveza grafičarjev. Njegov pogreb je dokazal, kako ga je delavstvo in vsa javnost spoštovala kot socialnega in kulturnega delavca. Delavstvo je cenilo tega poštenega in delovnega sodruga ter v spomin nanj dalo napraviti na zgradbi Delavske zbornice v Zagrebu napis »Delavski dom Viljema Bukšega«. Uprava Delavske zbornice je dobila novo imenovano samoupravo iz vrst HRS (Hrvatski radnički savez). Skupščina novo imenovane Delavske zbornice je pa sklenila, da se ta napis odstrani z zgradbe Delavske zbornice. K temu činu dostavljamo samo izrek stare resnice: družabna gibanja, ki ne spoštujejo preteklosti, ne morejo pričakovati boljše bodočnosti. Angleži imajo skoraj 250 let tiskovno svobodo V Angliji za tisk nimajo predcenzure že 250 let. Pisci, listi in tiskarnarji so za vsebino spisov odgovorni sodišču (nekaki poroti, ki ji predseduje sodnik). Obtožba se izvrši zaradi spisov, ki bi mogli škodovati družbi ali tudi posamezniku moralno, versko ali sploh zasledovati prevratne cilje. Sodišče pisca ali tiskar-narja obsodi, plačajo pa ti samo globo. Vlada I vsem težkočam. 1, t zagrešila. Vsak državljan sme napisati svoje mnenje o vojni, ne da 'bi kaj zagrešil. Angleški tisk protestira, da vojna poročila niso prav točna in zahteva za javnost resničnost poročil, češ da morejo Angleži prenesti tudi najbridikejšo bo odpuščenih iz armade 300.000 rezervistov, ki so bili svojčas vpoklicani pod orožje. Vojna bo kmalu končana, je dejal grški ministrski predsednik Metaxas na nekem banketu. Dejal je dalje, da države, ki so sicer politično in vojaško nevtralne, ne morejo ohraniti gospodarske nevtralnosti. Grčija je v dobrih odno-šajih z vsemi sosedi, zlasti pa z Italijo. 300 protestov je poslala Severna Amerika japonski vladi radi preganjanja ameriških državljanov po Japoncih na zasedenem kitajskem ozemlju. jenje javnosti sedaj razglašajo, da ni govor 0 kakšnem pomanjkanju pšenice. L. 1938. smo pridelali 50.000 vagonov, izvozili pa samo i4.i00 vagonov, tako da je ostalo še precej pšenice na zalogi, ker je doma nismo vse porabili. — Letošnji pridelek pšenice se ceni na 40.000 vagonov. Prizad je odkupil 36.000 vagonov, izvozil pa največ kakšnih 18.000 vagonov. Ako zberemo lanski in letošnji pridelek pšenice, tako pravijo, bi smeli brez nevarnosti za lastno potrebo, izvoziti še 25.000 vagonov. Te številke se lepo čujejo, ^ : Ako je zaloge res toliko, potem pa naj nam računarji tudi pojasnijo, zakaj je pšenica poskočila od din 100 na din 130, kolikor je dobival za njo kmet od prekupcev ob žetvi, na din 200 in čez? Zagrebški hišni posestniki proti maksimiranju . - — . najemnin. V Zagrebu so imeli hišni posestniki , P™ L 1 c ! . . , t . r ■ 11* zato mora biti pac pošteno plačan. Ako poide konferenco, ki se je je udeležil iz Ljubljane g. | tako naprej, .bodo naši mornarji postali naj- Dijaki stavkajo v Rumi. In sicer so stopili v stavko sedinošolci, ki niso zadovoljni s profesorico zgodovine in pa izključitvijo nekega njihovega sošolca. Hrvatski pomorščaki bodo postali najmanj milijonarji. Ako je res, kar poroča glasilo HSS »Primorje« na Sušaku, cveto našim mornarjem v tej vojni zlati časi. List pravi, da imajo poveljniki ladij mesečno po din 20.000 plače, pa tudi navadni mornarji zaslužijo do din 10.000 mesečno. Kajti biti mornar v sedanjem času, Ivan Frelih, na kateri so protestirali, da bi se najemnina maksimirala. — Komferenco so imele tudi strokovne organizacije delavstva, ki so ostro nastopile proti naraščanju draginje in zahtevale maksimiranje najemnin. Razpust organizacije hrvatskih skautov. Hrvatski ban je razpustil organizacijo hrvatskih skautov, ki si je nedavno nadela novo ime »Domobran«. V razpustitvenem dekretu se navaja, da je organizacija stala pod vplivom političnega vodstva frankovcev, ki so ji tudi nalašč dali novo ime, kakršnega nosijo v tujini raztepene organizacije frankovskih emigrantov, kateri so orijentirani protihrvatsko in protidržaivno. To je prva organizacija na Hrvat-skem, ki je 'bila razpuščena v novih razmerah. Vse kaže, da bo Hrvatska seljačka stranka na v Angliji nima pravice predcenzure. Tudi v vojni ni mnogo drugače. Vlada cenzurira v vojni samo vojna poročila, da nasprotniku prikriva vojaške načrte, dovoljeno pa je pisati o umestnosti vojne, o napakah vlade, ki jih je resnico. Angleži se ne morejo izneveriti svobodi mišljenja, debate in kritike, ker so dorasli j Hrvatskem vladala z močno roko, na vsak na- ...» - »-■*- *-** v čin pa precej drugače, kot pa iso si mislili ne- t" 1 Zaradi te svobode je Anglija, kolikor se tiče prave Anglije, močna. Zato čitamo v angleškem tisku tudi najostrejše kritike raznih režimov. Ali prav resnica in javnost sta stebra javnega mnenja. Pollaki In Židi Zagrebška » Nadalje je razložil, kaj je ukrenila organizacija za -zboljšanje dosedanjih plač rudarjev. Pri tem pa moramo pripomniti, da nekaterim kar ne gre v računi enoten nastop vsega delavstva, da si pod vodstvom organizacije ,zbojuje boljše življenjske pogoje. Tako se ne more odobravati neokusen iz-Dad nekaterih žen, katerih navzočnost je sicer treba pozdraviti, dasi je mogel imeti tak 'zpad samo en namen, da onemogoči v naprej Vsako akcijo organizacije. Ako te žene štejejo *ako nesmiselno početje v čast svoji orga-P'Zacijr, naj vedo, da so na zelo napačni poti. 7 1° p£ mnenju preudarnih članic te organi-acije. Cul se je tudi klic: Najprvo naj organizacija nekaj stori za nas, potem pa Posta-npnto nje člani. Siromak, ki do danes ni še ničesar čuJ in videl o uspehih organizacije, mora biti pač popoln gluhec in slepec, zato ■ji in za one, ki mogoče še z njim mislijo, zdravil, razen radikalne operacije. b takih primerih se organizacija seveda svnl 0re uStav)iati i'n bo> čeprav maloštevilna, pehov l)orbo nadaljevala, da doseže novih us- J5d°r too na tej poti pomagal, dobrodošel, Zj ‘t nečeni ali celo obrekovalcem, pa naš pre- Organiziran rudar. Socijalne razmere v Radiothermi, Že večkrat je pisala »Delavska Politika«, pa tudi drugo časopisje o razmerah v Radiothermi, toda na žalost ostaja vse pri starem. Na kritiko ni od- , _ , , i, j. ! govora. Nameščenci so, bodisi s prošnjami Ro ljubljanskem indeksu so se v zadnjih I Socialistična občinska svetni a ta 11 ustmeno aj; -pismeno v pisarni posredovali za mesecih gotovo podražile življenjske potreb- tega v torek stavila nujen pre og, a se zboljšanje razmer; dobili so odgovor, da bo ščine domala za 15 odst. poivprečno. mestnim uslužbencem dovolijo takoj primerne - draginjske doklade. Ljutoljamski nameščench zlasti delavci, imajo jako slabe plače. Imamo že inicijativo banske uprave in industrijcev, da je z ozirom na draginjo treba povišati .plače delavstvu. Predlog je bil tem nujnejši, ker mestna uprava še ni rešila vprašanja glede izboljšanja prenizkih plač mestnih uslužbencev. Ljubljanski pekovski pomočniki za zboljšanje mezd. V Ljubljani obstoja med pekovskimi mojstri in pomočniki kolektivna pogodba, ki je pa nekateri mojstri ne izpolnjujejo, kar povečava, kakor pravijo, umazano kunkuren- co. Organizacija pomočnikov zahteva 25 odst, zvišanje plač in izvajanje kolektivne pogod; be. Na svoje zahteve je opozorila tudi nad zorne obrtne oblasti. MARIBOR Tekstilne surovine iz Italije Ker v naši tekstilni industriji še vedno primanjkuje surovin za obratovanje, je te dni odpotovala v Italijo posebna komisija predstavnikov tekstilne industrije in zastopnika ministrstva trgovine in industrije. Ta komisija bo skušala predvsem doseči, da bii Italija dobavila naši- tekstilni industriji one surovine, ki so bile naročene že pred vojno, čeprav bodo te surovine sedaj znatno dražje, jih tekstilna industrija mora nabaviti, da ne bo popolnoma obstalo obratovanje. Ta delegacija too skušala tudi doseči, da bo -Italija dovolila izvoz povišanega kontigenta surovin za našo državo. Predvsem bo Italija dobavila naši tekstilni industriji prejo, katere ipri nas že dolgo časa primanjkuje. Upamo, da- se bo posrečilo nabaviti potreb ne surovine, s čemer bii bilo zopet omogočeno polno obratovanje v tekstilni industriji, kjer na tisoče in tisoče delavoljnih rok čaka na polno zaposlitev, kajti številne velike tekstilne tovarne, predvsem predilnice v Sloveniji so domala že vse leto radi pomanjkanja surovin obratovale le po tri dni na teden. Tekstil no delavstvo je bilo radi tega skrčenega obratovanja hudo udarjeno že doslej, z naraščanjem draginje pa postajajo razmere naravnost neznosne, zlasti za one delavce in delavke, ki morajo skrbeti za številno družino-. Pomanj kanje surovin pa seveda škoduje tudi- tekstil ni industriji in vpliva na cene tekstilnih izdel kov. Zborovanje obratnih in organizacijskih! Pogreba s Stanislava Vidoviča se je ud« ., | zilo veliko število ljudi, kar najbolj priča, zaupnikov , je bil pokojni priljubljen pri vseh, ki so se bo vršilo v nedeljo, dne 3. decembra s poztlaij. Qb odprtem grobu se je od pokojnika točnim začetkom ob 9, uri dop. v »Delavski zbornici«, II. nadstropje-. _ Dnevni red je izredno važen. Sodruzno pozivamo vse podružnice, da pošljejo svoje odbornike kakor tudi obratne zaupnike. Družnost! k-.M- y- Sprememba pri tukajšnji ekspozituri Delavske zbornice. Kakor smo svojca® poročali, je nova uprava Delavske zbornice v Ljubljani odpovedala vsem trem uslužbencem Delavske zbornice v Mariboru, t. j. vodji ekspoziture s. Čehu, voditeljici knjižnice s. Krištof Rezki i-n knjižničarki ge. Reberšek. S. Krištofova je bila kmalu nato odstavljena kot voditeljica knjižnice in premeščena v Celje, kjer je med tem precej hudo zbolela. Vodja ekspoziture s. Čeh pa je bil dne 28. t. m. razrešen svojih dolžnosti in je že nastopil svoj dopust. Za vodjo ekspozi-ttire je bi limenovan bivši občinski inkasant in organizator ZZD g. Ma-stiinlšek. Baje bo novemu vodji ekspoziture dodeljena tudi ena uradnica, prav tako- pa je nastopil* tudi mesto knjižničarja nov uslužbenec, ker bo gospa Pavla Reberšek, ki sedaj vod knjižnico, vsled odpovedi koncem decembra izstopali i-z službe. Tako so torej trenotno nekaterniki, ki -so na ves glas kričali iproti bivši upravi DZ dosegli svoj cilj in zasedli mesta onih nameščencev, ki so bili sprejetji v to službo od- redno izvoljene uprave Delavske zbornice. Krojaški pomočniki se gibljejo. Med krojaškimi pomočniki j& dolgo časa vladalo mrtvilo, nezanimanje za organizacijo in potrebo nastopa v- obrambo svojih zakonitih pravic. Sele sestanek, ki se je vršil dne 12. novembra »Pri zlatem konju« je zopet nekoliko razgibal zaspance. Seveda so med- tem tudi nastopile nove razmere, ki silijo krojaške pomočnike, da se zamislijo nad svojim položajem. Draginja narašča, mezde pa ostajajo stare. O pomenu organizacije je na sestanku lepo govoril strokovni tajnik s. Stanko Vidovič, čigar referat je potem še dopolnil s. Bele, ki je tolmačil pravila organizacije in govoril^ o potrebi rednega sestajanja članov v društvenem lokalu. Krojaški pomočniki lahko računajo s solidarnostjo ostalega organiziranega delavstva v Mariboru, kakor sta to naglasila za stavbin-ce s. Samec, za pekovske pomočnike pa s. Zidanšek. — Seveda, vse je odvisno od krojaških pomočnikov samih, ako se bodo znali zbrati okrog svoje svobodne strokovne organizacije. Poslovil se je g. Anton Faganeli, šolski n-pravitelj v Mariboru, ki je bil premeščen v Ljubljano. Tekom dolgih let svojega tukajšnjega službovanja je postal splošno priljubljen, zlasti v pevskih krogih. Agilno je sodeloval pri Glasbeni matici, -ki mu je v soboto večer priredila v hotelu »Orel« lepo odihodnico. Uspešno se je udejstvoval kot skladatelj, je pa tudi izboren solist-baritonist. Delavski pevci ga bodo ohranili v -hvaležnem spo-minu, saj je nad pet let poučeval mešani zbor »Svobode«, s katerim je priredil več lepih koncertov, ki je na njih tudi sam nastopil s solo-točkami. Na novem službenem -mestu mu želimo obilo uspeha. Spremembe na tukajšnjem državnem tožilstvu. Pred več meseci v Maribor premeščeni državni tožilec g. dr. Trampuš Aleksander, je premeščen iz Maribora v Mursko Soboto, državni tožilec g. Franc Sever iz Ljubljane v Maribor, državni tožilec Bogdan Lendovšek pa iz Murske Sctoote v Ljubljano. Gospod državni tožilec Sever je bil šele lani premeščen iz Maribora v Ljubljano. Kolo »Ideal«, ev. št. 2-21.286 je neznan tat ukradel pekovskemu pomočniku Francu M'i-sleju. Kolo je vredno okrog din 800. poslovil tajnik Združenja krojaških mojstrov g. Pravdič in s. Eržen za soc. delavsko gibanje, pevci »Krilatega kolesa« in- »Frohsina« so zapeli žalostinke, godba »Glasben, društva železničarjev pa je svi-rala žalne koračnice. Seja Zveze strojnikov, strojevodif in kurjačev bo v nedeljo, -dne 3. -decembra o-b 9. uri v -prostorih »Delavske zbornice«, Sodna ulica II. nadstropje. -Pridite g-otovo! Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem bo vršil na praznik Ujedinjenja v petek, dne 1. decembra t. 1. zdravnik g. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova ulica št. 12. nedeljo, dne 3. decembra pa zdravnik g. dr Wankmiiller Alfonz, Maribor, Frančiškanska ulica 8-III, Del enonadstropnega vrtnega paviljona se je porušil ob zgradbi, ki jo gradi Pokojninski zavodi v Krekovi ulici, ker stavba ni imela temeljev. Hujše nesreče ni bilo, kot da bodo morali še ostali del ruševine odnesti. Narodno gledališče. Petek, 1. dec. ob 15 uri: »Veriga«. Brezplačna -predstava za mestne reveže. Ob 20. uri: »Hla-pec Jernej in njegova pravica«. Globoko znižane cene. RADVANJE Tukajšnja »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 3. decembra s pričetkom ob pol 4. uri pri Lovšetu (poprej gostilna pri »Lipi«) družabno prireditev. Na sporedu: recitacije, dramska vprizoritev itd. — Odbor. SV. PAVEL PRI PREBOLDU Zaposlite delavoljne in kruha potrebne! — Tukajšnje podjetje naj bi pri zaposlitvi novih delavcev upoštevalo, da v prvi vrsti zaposli delavce, ki so res potrebni zaslužka, ne pa takšne kot se dogaja, ki, so posestniki, obrtniki in povrh jim je še žena zaposlena več let v tovarni. Javnost obsoja takšno postopanje, posebno pa brezposelni in vprašamo, zakaj takšna protekcija [pri- gotovih ljudeh. — Brezposelni. JESENICE K obnovitvi dramskega delovanja D. K. D. »Enakosti«. Lansko leto meseca februarja- je oblast razpustila Delavsko kulturno društvo »Enakost« na Jesenicah in letos aprila meseca pa je bilo to društvo po razsodbi Državnega sveta spet obnovljeno. — Člani D. K. D. »Enakosti« so sami delavci pri Kranjski' industrijski družbi na Jesenicah. Poleg svojega težkega dela v tovarni se naši- delavci udejstvujejo v svojem prostem času še tudi- kulturno. — Kakor hitro je bilo imenovano društvo spet dovoljeno, so naši fantje prijeli za delo iti so uprizorili drams-ko predstavo z naslovom »Upniki na plan«. Ta dramska predstava se je odigrala pred nabito polno dvorano dne 19. novembra in na splošno željo občinstva se je ponovila v nedeljo, dne 26. novembra t. 1. Udeležba je bila- zadovoljiva, — Za vse to delo se imamo zahvaliti našemu vrlemu delavcu s-. Oblaku Alfonlzu. — Želimo pa, da D. K. D. »Enakost« prireja bolj pogosto dramske prireditve, ker jih jeseniško delavstvo željno pričakuje. — Obiskovalec dramskih prireditev. Zvočni kino Radio predvaja vi četrtek, dne 30. nov. t. 1. ob 8. uri zvečer in v petek (na narodni praznik) ob 3. uri pop. in ob 8. uri zvečer velefilm iz bojev ob irski revoluciji »Ovaduh«. Po znanem romanu L. O. Flaber-tyja »Noč po izdaji«. Med dodatki zvočni tednik in domač kulturni film. — Sledi »Večna karavana«. že vse urejeno, da naj kar pošljejo to in ono prošnjo v Ljubljano itd. Potekali so meseci, a vse zaman. O teh razmerah ipor-očamo danes obširneje in upamo, da bo uprava le spoznala upravičenost vseh prošenj -svojih nameščencev. Pred meseci -je uprava iz neznanih vzrokov odstavila K. z mesta vratarskega sluge ter mu dala službo navadnega delavca (čiščenje parka, sekanje -drv, -kopanje gred itd.). V prvotni službi je bil že 10 let. Imeli je din 500.—, letoviščarji pa so mu dali mesečno kakih din 100.—. Sedaj dobiva od uprave -din 600.—, a ima toliko slabše delo, za preskrbeti pa sedemčlansko družino. Za stanovanje plača din 200 mesečno in mu ostane za preživljanje velike družine komaj -borih din 400; na srečo ima vsaj hrano v Radiothermi. Taka -družina bi morala imeti vsaj din 1000 mesečno, da bi miogla živeti dostojno življenje. Njegovi otroci so silno slabo oblečeni in jako slabotni. Upravičenost zboljšanja njegove plače kaže dovolj zgov-orno tale primer: Nek odločilni gospod ima mesečno nad din 4000 plače, stanovanje, hrano, vso ostalo oskrbo, K. s 7-člansko družino pa samo din 600 mesečnih prejemkov brez kakih drugih bonitet, razen hrane za svojo osebo. Tako je v tej socijalni -ustanovi. Za vratarske sluge je uprava nastavila dva mlada Ljubljančana. Poleg tega kasira uprava od vsakega posestnika toplic, ki pride s -prtljago, po din 10.—, ki bi jih moral dobiti sluga, ki prenaša prtljago. Tega zneska ni dobil nikdar niti K., niti ga ne diobita sedanji slugi. S 1. novembrom je uprava brez vzroka odpustila iz službe starega plačilnega natakarja Š. in nastavila nekega mladega tujca. Uprava tudi ne plačuje 10 odstotkov napitnin osobju, temveč k večjemu samo po 5 odstotkov. Promet v Radiothermi je včasih rekorden in -bi nameščenci pač zaslužili po 10 odstotkov. -Poleg tega morajo natakarji streči včasih stotinam bolniških članov, od katerih sploh ne morejo zahtevati kake napitnine. Uslužbenec K. ima še danes sam-o din 300 mesečne plače, dasi poleg ostalih del čisti dnevno po 60 parov čevljev raznih gostov, a mu uprava ne izplača niti dinarja kake napitnine, četudi prihaja po gostinski u-redbi v stik z gosti. Uprava zaposluje tudi 3 delavce, ki jim plačuje na uro samo din 2.50. V. ima poleg teh prejemkov sam-o hrano opoldne, dočim -delavca T. in O. razen urne plače nimata ničesar. Novi točaj mora opravljati tudi elektrotehniške posle, dočim je uprava odstavila prejšnjega vršilca teh poslov mizarja Ko. in mu hkrati odvzela napitninske odstotke. Obljubila mu je povišanje plače in je imenovani vložil pismeno prošnjo, a rešitev te prošnje vsaj do pred kratkim še ni prispela. Čudno je t.udi, da daje uprava uslužbencu R. hrano samo opoldne in ne tudi zvečer. Sploh opažamo v tem podjetju neko čudno delitev uslužbencev. Kakšna naj bo bodočnost uslužbencev pri tako nizkih mezdah? SENOVO PRI RAJHENBURGU Naj bi se poboljšal! Na separaciji imamo paznika, ki je bil svoj čas m Nemčiji, odkoder se je vrnil in dobil potem' zaposlitev pri TPD. Človek bi pričakoval, da se je v tujini naučil tudi občevanja z rudarji,, -pa kakor kaže, to ni slučaj. Mož strašno vpije nad delavci in preklinja, da -se kar iskre krešejo. Poleg tega grozi delavcem s kaznimi in vsem mogočim. V knjižnici »Vzajemnosti« imamo knjigo o lepem vedenju. Priporočamo- možu, da si jo prečita. Mogoče bo potem prišel do prepričanja, da lepa beseda lepo mesto najde. Delavstvo je potrpežljivo, enkrat pa bi se le znalo dogoditi, da- bi komu vzkipela jeza, potem pa bi utegnilo biti narobe. V kolikor pa omenjeni -gospod nima časa, da bi sl prečita! knjigo o lepem vedenju, naj sit po svoji službeni dolžnosti prečita vsaj — službeni red. Delavec, ki hoče vplivati z dobrim nasvetom. Dobro so se izkazali naši diletanti »Vzajemnosti«, ki so dne 19. t. ra vprizorili na odru v šolski dlvorani dramo v 3. dejanjih »Veleja«. Obisk je bil zelo dober, da nam je zmanjkalo sedežev. Toda tudi tistim, ki so morali ves čas igre stati, ni bilo žal. Naše sodtužice in sodrugi so pokazali talent in veselje do igranja ter bodo nadaljevali. Dasi se je treba včasih boriti proti nasprotnikom, kjer bi človek najmanj pričakoval, nas to ne bo oviralo. Izobraževalno delo naj nam bo prva dolžnost, kajti le izobraženi delavci bodo našli tudi pot v naše strokovne, kulturne pa tudi v politično organizacijo. MIklavževanje. Naše društvo »Vzajemnost« priredi 5. decembra v šolski dvorani na Senovem Miklavžev večer z igro enodejanko »Popek«. Darila se šprejemajo v šolski dvorani-na Senovem od 3. ure pop. do 6. ure zvečer. Vstopnina za odrasle din 3 in visak zavojček 50 para. Vsi vljudno vabljeni! Družnost! — Odbor. STUDENCI PRI MARIBORU Šolski nadzornik g. Ernest Vrane iz Studencev ie premeščen kot okrajni šolski na-dzornik v Laško. Udejstvoval se je mnogo v ljudski prosveti in velja -med učiteljstvom kot napredni pedagog. Miklavžev večer priredi podružnica I. del. kolesarskega osrednjega društva za dravsko banovino v' soboto, dne 2. decembra v gostilni Mraz v Studencih! Začetek ob 19. uri, Pester spored. Darila sprejema gostilničar. Vstop prost. — Družnost! Predavani« o socialni zakonodali v RuSah Podružnica SDSZJ je sklenila prirediti v letošnji zimski sezoni več predavanj za delavstvo, ki ga je v naši občini precej, tako v tvornici za dušik, kakor tudi v lesni industrip in v tovarni orodja. Prvo predavanje se je vršilo ipreteklo soboto, dne 25. novembra v prostorih pri Magdiču. Predavanje je otvoril predsednik strokovne organizacije s. Stanek. Razmere v nekaterih tukajšnjih podjetjih so take, da je treba obravnavati vprašanje socialne zaščite takorekoč iz osnove. Najvažnejše je za mnoge delavce problem plačanja nadur in akordnega dela v nadurah. Predavatelj s. dr. Reisman je podrobno obrazložil pravice delavstva v smislu določb zakona o zaščiti delavcev. Pri tem je predavatelj zlasti poudarjal, kako potrebna sta delavcu organizacija in pa delavski list, »Delavska Politika«, iz katerega edino lahko črpa izobrazbo in znanje. S. Eržen pa se je pečal predvsem z vprašanjem socialnih ustanov in važnosti teh ustanov za delavstvo ter njegovega soodločanja v teh ustanovah, ki gospodarijo izključno z delavskim denarjem. Zlasti važno je, da se delavstvo briga za spremembe v socialni zakonodaji, ki se pripravljajo in predlagajo. Ob koncu je spregovoril še s. Janko, ki je pozval vse delavstvo v organizacijo, da bodo končno tudi ruški delavci po številu organiziranih članov predstavljali uvaževanja vredno število. Pred zaključkom predavanja se je potem priglasilo še 9 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«. Delavstvo je izrazilo željo, da bi se naj slična predavanja še vršila, da bi podrobno upoznalo zaščitno zakonodajo. Z zahvalo predavateljema in udeležencem je s. Stanek zaključil predavanje. litija Tuberkuloza zelo razsaja med našim pre-ailniškim delavstvom. To ni nič čudno, ker je delo v prahu, ki ga je v vsaki predilnici dovolj, najbolj škodljivo človeškim pljučam. Zato je pa tudi potrebno, da se vsako količkaj sumljivo obolenje temeljito zdravi in izzdravi. Napol ozdravelega delavca se ne sme pošiljati na delo. OUZD, ki ima nalog, ne samo, da skrbi za zdravljenje obolelih, ampak tudi da čuva nad zdravjem delavstva, bo moral v Litiji imeti toliko zdravnikov, da bodo delavci, ki so spoznani za delo sposobne, lahko šli tudi na nadpregled in potem pred zdravniško komisijo, ako z odločbo lečečega zdravnika niso zadovoljni. Zdravstvene razmere med litijskim predilniškim delavstvom to zahtevajo. Delavci CRNA PRI PREVALJAH S strahom gledamo v bodočnost. Kakor povsod, tako tudi pri nas čudno hitro naraščajo cene. Predvsem se nam zdi čudno, da je tu in tam zaloga kolonijalnega blaga tako hitro pošla in ko se je potem blago zopet pojavilo, mu je bila cena zelo visoka. Prebivalstva se polašča strašno razburjenje in obenem strah pred bodočnostjo, ker kljub večkratnim zago-tovilam v časopisih, da nam, ki smo v kmečki državi, ne bo manjkalo hrane itd., govore razni znaki docelt drugače. 7 i. . .. »Ljudska univerza« se je ustanovila. Že pred časom smo poročali v »tDelavski Politiki«, da se pri nas snuje »Ljudska univerza« in da so bila tozadevna pravila predložena v odobritev. Namen »Univerze« je, organiziranje prostovoljne in sistematične narodne prosvete za odrasle, ne glede na poklicno pripadnost, spol, društveni položaj ali svetovni nazor. Pravila so bila te dni odobrena od ministrstva prosvete in se bo ustanovni občni zbor vršil dne 3. decembra t. 1. ob 11. dopoldne v občinski posvetovalnici. Vabljena so vsa društva in organizacije, kakor tudi ostali, ki jim je za skupno prosvetno delo v našem kraju. RUSE Opozarjamo občane, kateri so imeli razna vplačila na cfočini, da sedaj, ko je revizijska komisija pričela svoje delo, prijavijo, odnosno zahtevajo potrdila, da je bil njih denar pravilno oddan na pristojna mesta. Jaivite se vsi prizadeti, ki niste prejeli potrdila o odvedenem denarju. Naše poročilo glede odstopa župana g. .lur,-šeja je bilo nepravilno. Kakor naknadno zvemo, si je tisti dan, ko je prispela revizijska komisija banske uprave, vzel samo bolezenski dopust radi oslabelosti oči. . . • ' - "• '■> Radi odsotnosti g. župana vodi sedaj nekoliko poslov podžupan g. Ravnjak. Damske plašče volno, ročna dela, perilo, obleke, klobuke :'1 itd. nudi ugodno nova modna trgovina Lama Maribor, Jurčičeva 4 Zahvala Ob težki Izgubi, ki nas/je zadela s smrtjo našega prerano umrlega soproga, očeta, starega očeta in tasta c ■ I 11 fl J IV Stanislava V idovica krojalkaga mojstra in blviega učitelja na obrtno-nadaljevalnl Soli se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojniku v težkih dneh bolezni na kakršenkolf način nudili svojo pomoč, tako gosp. dr. Thalmanu in sestri-strežnlci Ludovlki; vsem, ki so nas tolažili in izrazili svoje sožalje, govornikoma gg. Pravdlču in Erženu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskima zboroma .Krilato kolo* in .Frohsinn* za pretresljive žalostinke, godbi .Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev* za žalne koračnice; vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja in vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti ter se na ta način oddolžili spominu pokojnika. Žalujotl ostali. Maribor, dne 28. novembra 1939. KRANJ Dekan Škerbec proti dekanu dr. Fabijanu. Profesor na teološki fakulteti dr. Fabijan je podal v »Slovencu« z dne 14. t. m. nekaj pojasnil glede smernic katoliške revije »Čas« in se med drugim- izrazil tudi sledeče: »Nekateri naročniki »Časa« bi radi videli, da bi »Čas« v vseh vprašanjih dajal popolnoma enoumno določene -odgovore in smernice, češ: tako je in nič drugače.« Ker dekan dr. Fabijan ne zagovarja po-polnoma enoumno določenih smernic, je smatral dekan Škerbec za potrebno, da -profesorja na teološki fakulteti opozori in prepriča »o veliki potrebi po popolnoma enoumno določenih smernicah«. Da je dekan Škerbec odločen pritaš popolnoma enoumno določenih smernic, to nam je že znano iz same pisave »Gorenjca«. Ko se je ustanavljala tekstilna zadruga, ki se je potem, predno je beseda meso postala, spremenila v družbo z omejeno zavezo pod imenom »Teza«, je govoril dekan Škerbec na sestanku v »Ljudskem domu, da bo moral biti vsak član tekstilne zadruge tudi član ZZD in da se »nergačev« v zadrugi ne bo trpelo. Po našem- mnenj-u dekan Škerbec »nergače« ne smatra za pristaše enoumno določenih smernic. Sicer pravi dekan Škerbec, da ni debate o tem, kar g. profesor povdarja, da je namreč miožno »v konkretnih kulturnih, gospodarskih, političnih vprašanjih imeti različna naziranja«. Ali navadeni primer mi razumemo tako, da dekan Škenbec tudi v teh vprašanjih zastopa enoumno določene smernice. Kajti katoliško zrelišče pozna enoumno določene smernice do vseh zgoraj navedenih vprašanj — do same oblike družabnega reda. Iz tega zrelišča pa je potem- nedopustno imeti v »konkretnih kulturnih, socialnih, go-spodlarskih, političnih vprašanjih« različna naziranja. Tu je viden dokaz, da se enoumno določene smernice ne dajo omejiti na izključno katoliško vprašanje v čisto verskem smislu. Dekan Škerbec čuti potrebo po strogi katoliški disciplini in katoliški pedagoški vzgoji, kar bi ustavilo socializem, da bi ne udiral v njihove vrste. Rešitev socialnih vprašanj, ki so življenska vprašanja širokih ljudskih množic, gotovo dekan. Škerbec ne smatra za potrebno, ker jih niti ie omenja. Nadalje navaja v svojem članku s tem -v zvezi več primerov razkola v katoliškem taboru, ki je posledica »veču-mnih« smernic .Osvežuje spomin na afero pri »Dom in Svetu«, iz katere se je rodilo takozvano »kocbekarstvo«. H »kocbekarstvo« spada po mnenj-u dekana Škerbca: JSZ in katolišk-o akademsko društvo »Zarja« ter njihova glasila „Čas", ,,Dejantje” in menda tudi krščansko socialna „Delavska pra-vica" — če že ni ta popolnoma »marksistična«. Vsa ta gibanja in časopise spravlja v zvezo z marksizmom in marksisti samo vsled tega, ker se v g-otovih gospodarskih in socialnih vprašanjih strinjajo z marksisti. — Mi smo z našim- komentarjem hoteli samo pokazati razkol v katoliškem taboru in naše mnenje, v kakšnem smislu čuti dekan Škerbec potrebo po enoumno določenih smernicah. Stremljenje po pravičnejšem družabnem redu, ki se pod priti-s-kom razmer in spoznanja čezdalje bolj pojavlja v katoliških vrstah, je za »ortodoksne« katoliške kroge tisto pomanjkanje discipline, ki povzroča razkol v katoliškem taboru. Da smo mi prav razumeli članek »enoumne smernice«, to potrjuje sam dekan Škerbec s -ponovnim člankom v zadnjem »Gorenjcu«. Ta članek pa je tako jasen, da tudi vsak čitatelj »Gorenjca« lahko razume, kakšna -blagodat so za delavstvo te »enoumno določene smernice«. Delavstvo tovarne »Semperit« zahteva povišanje mezd. Minulo nedeljo se je vršil v »Cankarjevem domu« dobro obiskan sestanek delavstva iiz tovarne »Semiperit«, na katerem je bilo soglasno sklenjeno, da se obvesti- centralo Splošne del. strok, zveze, da stavi- podjetju zahtevo po zvišanju mezd1 v višini, za kolikor so se podražile življenjske potrebščine. Najlepše Miklavževo darilo je ura, zlatnina in srebrnina. — Dobite najceneje pri ŠEGRE-GUR DRAGO, urar, Kranj, Vidovdanska c. 15. ŠOŠTANJ Kakšne so mezde v naši tovarni? Tovarna usnja Freund v Mariboru je z ozirom na naraščanje draginje povišala mezdo svojim delavcem za 40 para na uro, tako da znaša povišek pri osemurnem deloivniku dnevno din 3.20. Mezde delavstva v tej tovarni znašajo za ženske od din 3.50 naprej, za pomožno delavstvo okrog din 5.—, za usnjarske pomočnike po din 6.— do din 6.50 na uro. Kako je -s povišanjem mezd v Woschnaggo-vi tovarni in kakšne so mezde naših usnjarjev? Delavski pravni svetovalec Podpora za orožne vaje (Senovo) Vprašanje: Bil sem na orožnih vajah več kot mesec dni in mi je rudnik plačal mezdo za 4 tedne. Ker sem hotel dobiti podporo tudi za ostali čas., sem se obrnil na Bratovsko skladnico, ki pa me je poslala na občino. Vendar mi je tudi občina odklonila podporo. Ali imam še pravico do kake podipore ali ne? Odgovor: Od Bratovske skladnice ne morete dobiti podpore, ker Bratovska sklad-nica ne daje podpor za orožne vaje. Država pa daje podpore le rodbinam vpoklicanih in sicer do takrat, dokler so ti na orožnih vajah. Ker ste se vrnili z orožnih vaj, ne morete niti Vi, > niti Vaša rodbina zahtevati podpore za nazaj. Preložitev razprave (Limbuš) Vprašanje: V teku je bagatelna odškodninska tožba. Ker se ob oklicu razprave ni zglasil ne tožitelj in ne njegov zastopnik, je sodnik preložil razpravo. Ali je bil sodnik k temu upravičen in kdo trpi- stroške? Odgovor: Ce ni bilo ob oklicu razprave ne tožitelja in ne njegovega zastopnika, ste smeli predlagati zamudno sodbo, če je izkazano, da je bil o razpisu razprave obveščen tožitelj odnosno njegov zastopnik. Ker se pa te pravice niste poslužili, ne boste mogli za to zahtevati povračila stroškov. Ko bo ponovno razpisana razprava in če se boste cb o-kli-I cu javili le Vi sami. predlagajte zamudno I sodbo in navedite svoje stroške. Če ste se pa {izvensodno v stvari že poravnali pa ste dolžni ! se držati dogovora. LJUDSKA SAMOPOMOČ * Mariboru, rag. paai. blagaJoM caini domač« zavarovala« aata-aova v Dravakt banovini, Id plodonoino dolnja ta od lota 1927 in j« Izplačala takoai obatoja nad 37 nallljoaav din na pogrebninah in dob. SavaruJ« sa pogrebnino zdrav« oaobo obeh »polov od 17. do 70. lata da največ din 10.000*— la na dot« mladolatna od 1. do 1C. de največ din 25.000*— plačljiva eb dovt* lenem 31. leta. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA JVSiklavževa darila velika izbira, najugodneje pri JAKOB LAH M AR I B O R Glavni trg štev. 2 Iz lastne pletorne Mako spodnje perilo za otroke, moške in dame, jopice, krasne obleke tudi po meri, rokavice, nogavice, kapce najcenejše pri „Luna“ Maribor samo Glavni trg 24 MALI OGLASI n »Si ettutelfl kapa-leto aalcenejSe pri naših Imerentlhl Priporoča se Špecerijska trooviina Delavski dom r. 1.1 o. z. Maribor, Prankopanova «Dca 1. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18. se priporoča cen], občinstva za Izdelavo oblek za gospode in dame po naj-nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. Kupujte v svoji sadrugl »Delavski dom” Maribor, Prankopanova 1 Poceni miklavževa se dobi pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15 Lepo brokat svilo, dvojno Urino samo d