-----    45    ____
Naši dopisi.
Iz Gorico 2. febr. — Zadnjikrat sem pisal, da se poravnava razpor v tukajšnji čitalnici; danes imam naznaniti, da je poravnan. Jez želim, da bi bii slab prorok dopisnik „Narodov", kteri t št. 25. piše: „. ... da se (mlada stranka) ne bo mogla z efemernim mirom jako ponašati..." Isti dopisnik imenuje poravnavo zidano „na peščena tla". No, za zdaj imejmo njegova sodbo za — njegovo in glejmo, da vsaj na neutral-nem Čitalničnem prostoru mir ohranimo. Ce se to posreči , bomo videli, kaj dobodemo še za nameček. — Tudi še drugde — slišim — da so sinoči spravo obhajali. Izmed pevskega zbora v „Concordiji" (tukajšnjem nemškem zabavnem društvu) se je bil pred letom ali kaj več, odcepil en del pevcev in napravil poseben „Sangerbund", kteri si je rekrutoval udov neki tudi izmed slovenskih „moči". *) Sinoči sta se oba zbora, stari „Concordi.in" in oni odcepljenec spravila in spravo z večerjo pri „ogeraki kroni" slavila. Sprava, „concor-dia" — to ste lepi imeni — ki bi lahko tudi še kterega „naših" očarali, kakor tega, pa tega že so. Podredni nameni, kakor so na priliko naši tesnosrčni narodni, morajo služiti visim uzorom liberalizma. V viših prostorih politiškega ozračja je tista „hohere Einheit", tista harmonija, ktere mi ubozi samo narodnjaki pritlikovci vedno pogrešati moramo. Z očitnim oficioznim nemšku-tarenjem pri nas no gre, zato je treba pošast slovenstva od strani prijeti. Ce je res, da se sploh okrajci tikajo, tikajo se tudi neki naši narodnjaški okrajci z ustavaško nemškimi in — evo, zedinjenje, evo naravno prijateljstvo ! To nič ne de , da vidimo in slišimo včasih kak navidezen udarec drugih proti drugim. To je le nedolžno božanje. V glavni stvari so edini. Prosit! — V papirnici v Podgori se je zgodila včeraj grozna nesreča* En delavec se je preveč približal mašiai, kolo ga jo zgrabilo in raztrgalo. To je menda že druga taka nesreča v tisti fabriki.
Iz Trsta 1. sveč. — Živinska kuga črnica, ktera je v naši okolici zel6 razsajala, je do dobrega ugasnila, a ne tako kožice, za kterimi   še vedno bolehajo in mri
*) Zakaj ne ?   Vsaj umetnost je koamopolitična.
Vred.
ljudje, a ne tako zelo kakor kakor od začetka. Živinska kuga je napravila mnogo siromakov, kajti zgubili so mnogo živine , a ktero so si kruh služili. Zalibog, da t celi okolici ni nobenega zdravnika. Magistratni zdravnik, slovenščine nezmožen, še manj pa zdravništva za živino je toliko kot nič. Oglasil se je sicer na moj razglas v „Novicah" razumni živinski zdravnik g. P., da je zadovoljen le-sem priti pod pogodbo, ktera bi se mu bila začasno lahko spolnila, al — ni se zgodilo. Naši sicer vrli okoličani imajo to slabo lastnost, da imajo malo volje skupno si pomagati; oni le vedno čakajo, kaj bo ^očetovski" magistrat jim naklonil, magistrat pa jim za vse njihove novce, ki mu jih znosijo v njegovo blagajnico, še vinarja ne odvrne, kakor sopet ta primerljej kaže, da ne oskrbi vam sposobnega živino-zdravnika. Okoličani, kje je nekdanja vaša pogumnost? Delajte vzajemno, vsi za enega in eden za vse v zadevah svoje materijalne in duševne koristi, ako nečete, da na mesto vaših sinov kedaj stopi oholi lahon, kteremu je polaščevanje najbolj pri srcu. Se je Čas! ponavljajte dan za dnevom z mirno pa možato besedo potrebe svoje; Tsaj še v kamen naredi kapljica luknjo, ako pogostoma na-nj pade, pravi starodavni pregovor.
Lonterščan.
Razdrto 1. sveč. (Srčno zahvalo) izrekujem pre-častitima gospodoma J. Mesarju, župniku v Bohinjski Bistrici, in 1. Kajdižu, župniku v Vodicah, za prijazno podpiranje, s kterim sta mi pri potovanji in pod-učevanji o predivstvu preprijazno na roko šla.
Rih. Dolenec.
Iz Vipave 1. sveč. (Čitalnica združena s Sokolom) napravi v čitalnični dvorani dne 9. februarija na čast Valentinu Vodniku veliko besedo. Program besedi je: 1. „Mili kraj", moški zbor, zložil A. Nedved. 2. Slavnostni govor. 3* Romanca iz opere „das Nachtlager von Granada", samospev za tenor z glaso-virom. 4. Deklamacija. 5. Kdo je mar? Veliki zbor a samospevi in spremljevanjem glasovira, zložil Ipavec. 6. Igra „Zupanova Micika". Po besedi veliki ples z vojaško godbo. Začetek strogo ob 6y2 uri zvečer. K tej slovesnivbesedi vljudno vabi                               odbor.
Iz Škofje Loke 31. jan. (Zmaga pri občinski volitvi) je naša! Čast in hvala možakom, ki so volili samostojno in ne plesali po trilarji Trillerjevem. Zmagali smo popolnoma v 3. in 2. razredu. Okrajni glavar gospod jDerbiČ je iz Kranja sam prišel k volitvi; na obrazu se mu je bralo, da se je čudil velikemu številu in lepi edinosti volilcev v 3. razredu. Volitev se je vršila sila na tanko po §§. volilne postave. Zdaj tedaj se ne bode las v jajcu našel. Izvoljeni so bili v 3. razredu gospodje: Mohar, Jan. Sušnik, Val. Sušnik, Kasp. Golob — samo narodni možje; v 2. razredu gospodje: Jož. Kajba, Jan. Hafner, R. Naglic — tudi vsi narodnjaki, in pa gosp. M o lin aro, dvomljiv. V 1. razredu so zmogli trije ^liberalci" čistega plemena, gospodje: Krener, Deisinger in Triller; gosp. Jurija Le-vičnika nočemo še popolnoma vvrstiti omenjeni tr6-jici, kajti ime Levičnik in pa nemčur se po druzih Levičnikih nikakor ne vjemata. — Da po takem v stari naši Skofji Loki nam je zopet zagotovljen naroden župan, je gotovo; željo le izrekamo očitno, naj bi gosp. Mohar, ki je že pokazal, da ima srce za blagor mestni, Se ostal župan, kakor je dozdaj bil, če tudi ž njim vred vemo, da županstvo ni nikjer na rožicah postljano.
Iz Hraoja 27. jan. (Zahvala.) Za bolno pesnik Simon Jenkovo mater smo dobivali skoraj da iz vseh strani Slovenskega prijazne pripomoči. Prejeli pa smo: Od visokorocjnega g. barona Anton Zois-a 10 gold., od
f. dr. Razlaga 3 gold., od g. prof. Iv. Jesenka iz Trsta gld., po si. vrednistvu „Soča" 7 gld., po gosp. prof.
Iv. Zupanu iz Reke: gg. Greg. Blaž 2 gold., Fr. Bhtffc 2 gold., prof. A. Mazek 1 gold. in prof. Iv. Zupan* 1 gold.; skupaj 6 gold. Po gosp. Lambert Einspielerii iz Celovca 10 gold., po gosp. prof. M. Pleteršniku iz Ljubljane: gg. dr. Costa 2 gold , prof. Vavru 1 gold.j prof. Žakelj 1 gold., prof. Kandernal 1 gold., dr. Po-klukar 1 gold., grof Barbo 2 gold., poslanec Tavčar 1 gold, poslanec Rudež 2 gold., poslanec Pintar 1 gld., stenograf Tanšek 1 gold. in prof. Pleteršnik 2 gold.> skupaj 15 gold. Po Kameniškem rodoljubu: gospe Marija Karolnikova 1 gold., Alojzija Milohnoja 60 kr., Marija Podrekarjeva 1 gold., Ivana Grašekova 1 gold. in gospica Anka 50 kr. Gg.: dr. Samec 1 gold., Iv. Murnik 60 kr., Ant. Janežič 1 gld., Iv. Klander 30 kr., Strle 50 kr., Novak^ 30 kr., A. Frohlich 30 kr., BI. Mu. hovec 30 kr., 3 neimenovani skupaj 90 kr. in neimenovan 50 kr., skupaj 9 gold. 70 kr. Iz Kranja: gg. Drag. Šavnik 2 gold., Leopold Jugovic 1 gold., Ferd. Sajevic 1 gld., dr. Mencinger 1 gold., M. Pirec 1 gold., Karol Pec 1 gold., Iv. Res 1 gold., A. Mežnarec 1 gld. in T. Zupan 3 gold., skupaj 12 gold., skupaj 74 gold. 70 kr. — Podpisani odbor je poslal svojega sočlana do bolne matere, da jej je osebno vročil navedeni znesek 74 gold. 70 kr. ter si dal prejem pismeno potrditi. Pri prejembi tolike podpore je pesnikova mati prosila vsem Vam, blagodušni daritelji, poročiti srčno njeno zahvalo z besedami: „Sedaj imam pa dosti denarja do smrti 1" Mili rodoljubi! Ginjenega srca se Vam zahvaljujemo v materinem imen«. Storili ste lepo delo, ket ko ste se matere spominjali, častili ste neumrlega pesnika našega Simona Jenka.
Odbor za Simon Jenkov spominek. Šmartno pri Krauji h febr. — „Tagblatt" omenja t dopisu iz Kranja 26. januarija nekega napada na cesti grede od Labor proti Gasteju menda samo zato, da bi dokazal, kako malo, cel6 nič ni zdal jezuitovski misij on v tej fari. Prav veseli smo, da vsaj enkrat moramo „Tagblattu" pritrditi. Res smo imeli presladko nado, da bode jezuitovski misijon vse, kar vse poravnal in poboljšal; al strašno smo se ogoljufali 1 Oh, jezuitovski misijon ni nič, kar nič zdal — pri vražjih liberalcih! Jezuitovski misijoni pa tudi ne hasnejo tistim ne, ki zamaknjeni poslušajo liberalske in nemčurske pridige in so v zvezi ž njimi. Mi se ponašamo in ba-namo * takim možem krčmarjem, ki tiči še čez glavo v nemčurstvu, ter prisega na brado in brke generala Kranjskih liberaluhov; on je v rokah njihovih prav podoben papirnatemu možiceljnu, kterega otroci na niti cukajo, da mora po njihovi volji brcati in ploskati. Smešni dokaz temu se takole pripoveduje: Uno leto je ta nemčurček, ves vnet podpisal prošnjo za ohranitev konkordata, in še cel6 srenjski pečat je to potrdil. To razodene nemčurskemu glavarju, ki ga pa ni nič kaj pohvalil. Zdaj se je moral pač kesati in kisati, da je molika žalil, kajti popravil je naglavni ta greh zoper nemčursko pokorščino s tem, da je, kakor se govori, o neki priložnosti izdihnil: „Ta je bila pa presneto fa-lena!" (namreč oni podpis za konkordat) in je postal potem popolnoma pokorjenec nemčurski, da bi se umil svojih pregreh popolnoma. Zato o priliki in potrebi rad tipa za žilo Slovence in duhovne, o volitvah na turški boben, da hočejo grofi in farji zopet desetino in tlako vpeljati itd., kakor ga kak nemčur pocuka, da brca % nogami ali ploska z rokami. Da poslušalcem takih pridig zraven vinčeka tudi kak debel cink nemčurske olike zoper papeža, njegovo posestvo itd. v srčice spolzi, se pač ni čuditi človeški slabosti. In prav iz take krčme gredoči pivci so oni napad storili. Da je pa voditelj tega napada bil tudi voditelj o stavi misijonskega križa, je liberaluška laž.   Varnost se po   deželi res   zel6   po-
----_   46   ------
greša, in čem več se liberalizma po vseh kotih in posebno po mestih prodaja in čem bolj se liberaluštvu aoperstavljajoča duhovščina „luca" in ovaja ali vladi ali Škofiji, tem bolj se bode pogrešala varnost po deželi. „Od večih volov se učijo manjši" je že starodavni latinski pregovor, kteri se dandanes čedalje bolj vres-ničuje!                                                                     Jež.
Iz Ljubljane. — Prošnja političnega društva Slovenije" o direktnih volitvah poslancev v državni zbor, sklenjena v občnem zboru 25. dne ja-nuarija in presvitlemu cesarju na Dunaj poslana, se glasi tako-le:
Vaše   ces.  kr.  apostolsko  Veličanstvo! N a j mi l o s t i vej š i Cesar in  Gospod!
S pravim veseljem in živo hvaležnostjo so Naj vi-Šerau prestolu zvesto udani avstrijski narodi spomenske besede Vašega c. k. apostolskega Veličanstva culi: Naredite mir med mojimi narodi.
Upali smo, da se bode to vzvišeno odločenje tem prej izpolnilo, ker je Vaše Veličanstvo izvolilo pozvati t svetovalstvo Svoje najviše krone take može, kterim je bil lepi nalog dan, pomnjenje med narodi in deželami Habsburgske monarhije doseči.
Pričakovati smo smeli to tem prej, ker spoznavamo v diplomi od 20. oktobra 1860. 1., ktero je Vaše Veličanstvo kot nepreklicljiv državni zakon slovesno proglasilo, zagotovljeno podlogo onega obnovljenja avstrijskega cesarstva, v katerega okvirjih bi vsi stoletja skupaj živeči narodi, varovaje svoje narodne in zgodovinske pravice, razvijali se veselo in povzdignili skupno Avstrijsko domovino do moči, ki je njenega visocega poklica  vredna.
Obžalujemo pak, da moramo vašemu Veličanstvu izpovedati, da se ta naša lojalna upanja nijso izpolnila, temveč da se je pod sedanjo vlado Vašega Veličanstva moč in veljavo države slabeči razpor še pomnožil.
A naravnost nepregledno daleč bi ta razpor posegel, ako bi se izvršile zadnje dni priobčene namere O državnem Avstrijskem zastopu, kakoršne ima ena posamezna stranka naše velike domovine, — namere, ki potrjeno pravo deželnih zborov uničujejo, ravnoprav-nost avstrijskih narodov na korist one stranke škodujejo, in utrjujejo absolutno gospodstvo ene manjšine nad vsemi narodi in strankami, ki ne spadajo k tej posamezni stranki.
Slovenski narod, čegar sinovi so v neprestani zvestobi in udanosti za Naj visi prestol Vašega Veličanstva v tolikih bitvah navdušeno in pogumno krvaveli, ob mirnem času pa vselej zvesto svoje državljanske dolžnosti izpolnevali, — ne more se sprijazniti s takimi namerami tem manj, ker je jasno, da imajo ta cilj , Avstrijskim Slovanom najvažnejše državljansko pravo kratiti, namreč pravo pristojnega in pravičnega parlamentarnega zastopstva.
Ta krivica bi pa Slovence tem huje zadela, ker po nameravani volilni reformi bi imel pol drug milijon oroječi slovenski narod s komaj dvanajstimi poslanci zastopan  biti.
Vaše Veličanstvo! Vedno zvesti slovenski narod je živo prepričan, da očetovsko srce njegovega blagega in pravičnega cesarja vse narode in plemena z enako ljubeznijo obljemlje. Iz tega trdnega prepričanja gledajo narodi s tem večjim zaupanjem k Vašemu Veličanstvu, ker hočejo ono protečo nevarnost odvrniti, ki je izražena v Vašemu Veličanstvu že izročeni adresi češkega naroda, da bi se s to nameravano volilno reformo „de-janstvene razmere ustvarile, katere bi celo posredujoči oblasti Vašega Veličanstva zavire delati mogle."
VaSe  Veličanstvo!
V tem resnem času stopamo pred posvečeni prestol Vašega Veličanstva s spoštljivo prošnjo: naj izvoli Vaše Veličanstvo vsled Svoje vladarske oblasti ustaviti to ravnanje na pogubonosnem potu in v svetovalstvo Najvišje krone može poklicati, ki bodo na podlogi polne ravnopravnosti zaželeno spravo med narodi in deželami uresničili.
Bog ohrani, Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo!
— Ravno to peticijo je sprejelo katol. politično društvo Ljubljansko v svojem občnem zboru 2. dne t. m. ter jo pokloni Njegovemu Veličanstvu. — Po do-šlih nam poročilih so po deželi, kjer so v „Slov. Nar." v slovenskem in v „Vaterl." in „ vVanderer" v nemškem jeziku že razglašeno peticijo brali, jako zadovoljni s tem, da ste politični družbi se bližali prestolu Njegovega Veličanstva in mu prespoštljivo v mirni pa odločni besedi razodeli, da prav v tem je narod slovenski „verfassungstreu", ker noče direktnih volitev, kteri h še cel6 decemberska ustava ne priznava. Povedalo se nam je od strani mnozih narodnih mož, da jim je ta peticija prav iz njihovega srca vzeta ter da to hočejo izraziti s podpisi.
— (Zmaga narodnjakov pri volitvah občinskih v Novem mestu in v Škof ji Loki) je ustavo vercem sapo zaprla. Kar tihi so; kajti Tagblattovskim širokoust-nikom je to dejansk dokaz, kaj imajo pričakovati pri vseh druzih volitvah, ki se pričakujejo na deželi. „Es jinge wohl, aber es jeht doch nicht" — je Ertl rekel Schafferju.
— Preveselo novico imamo danes povedati našim bralcem. Gosp. dr. Costa, pod krilom pravične razsodbe državne sodnije, je rešil Kranjsko deželo plačila 337.211 gold. 72 kr., za ktere je Tržaški magistrat tožil našo deželo. To plačilo obsega stroške od leta 1853. do konca 1864. v porodnišnici in najdenišnici Tržaški za otročnice in nezakonske otroke (najdeuce), ktere je Tržaški magistrat štel za Kranjske. Kakor je našim bralcem že znano, je deželni odbor naprosil dr. Costo, naj gre kot zastopnik dežele naše na Dunaj, kjer je bil tožni dan oklican na 29. dne januarija pri državni sodniji. Dr. Costa je prevzel zel6 težavno opravilstvo in se podal na Dunaj, od kodar se je zmago no sen včeraj vrnil. Z nami vred se bodo gotovo veselili vsi domoljubi in mu navdušeno klicali: „živio! kajti, ko bi bila pravda zgubljena in bi uboga naša dežela bila obsojena plačati 337.211 gold., kje neki bi jih bili vzeli, če tudi bi jih bili morali — kakor je dr. G r u n d, zastopnik Tržaškega magistrata, zahteval — plačevati v določenih obrokih s 6percentnimi obresti. — Z našo deželo vred ste pravdo dobili tudi Goriška in I s t e r s k a, ki ste tudi za enake stroške bile toženi: una za 38.124 gold., ktero je zastopal dr. Pajer, — ta za 55.577 gold., ktera ni imela nobenega zastopnika, ker dr. Araorosa ni prišel. Dr. Costa je deželo Kranjsko zagovarjal temeljito z vsemi dokazi, ki jih je bistra njegova glava le najti mogla, dr. Pajer je pa Goriško in Istro zagovarjal še z neko privilegijo za časa cesarice Marije Terezije, ki je porodnišnici in najdenišnici, da sprejema otročnice in najdence brezplačno, darovala 400 kampov zemlje in pa dac od vina iz Gorice in Istre v Trst pripeljanega. — Sodniji je predsedoval baron Ivan Apfaltrern; poročevalec je bil dr. baron Hye; sodniki so bili: dvorni svetnik Kiechl, M. Stevrer, bar. Resti Ferrari, dr. Dolenec kot namestnik dr. Zupana, ki o pravdi naše dežele se je zdržavati moral glasovanja, vitez Merkl, prof. dr. Hevsler, grof Hardig, dr. Zemial-kovski, dr. Habietinek in knez Cartorvski. V pondeljek je bila sodba oklicana, glaseča se na to, da ni nobenega
------   47    —
pravnega raslega, da bi se moglo toženim deželam plačilo nakladati. Oproščene so tedaj tega pla čila. — Tako je dežela naša rešena groznega bremena, Goriška in Isterska pa tudi precej velikega. — Kdor pa bere ce!6 kratka in mlačna poročila o tej pravdi v „Laibacherici" in „Tagblattu", temu se nehote vriva vprašanje: ali niso ti ljudje, ki pišejo ta dva lista, „tiste gore listi", ki so se te dni o kazinski gostilnici ešofirali zato, da ni mogoče, da ne bi dežela naša plačala! Vemo, da bi jim bilo to tako ljubo, da bi potem krivdo valili na narodno večino deželnega našega zastopa. Hvala sodniji, da je osramotila kazinske sodnike"! — Zanimivo utegne biti našim bralcem zgodovino zvedeti te pravde, ki se je začela že pred 10 leti (1. decembra 1862. 1.), končala pa še le 3. svečana 1873. — Tržaška c. kr. deželna vlada je namreč meseca julija 1862. leta naznanila deželnemu odboru Kranjskemu, da Tržaški magistrat zahteva od dežele Kranjske, Goriške in Isterske povračilo stroškov za oskrbovanje nosečih žensk iu nezakonskih otr6k v Tržaški porodnišnici in najdeniš-nici od leta 1853. in da v razpravo teh zadev želi, da pride za vsako teh dežel en zastopnik osebno v Trst. Shod ta je bil določen na 1. dan decembra leta 1862. pod predsedstvom pl. Conrada, ki je takrat bil c. kr. dvorni svetovalee v Trstu. Deželni odbor Kranjski je za svojega zastopnika odločil dr. Jan. Bleiweis-a. Predno se je on podal v Trst, je deželni odbor Kranjski v tej zadevi imel sejo 23. avgusta 1862. V tej seji je dr. Bleiweis iz mnozih postavnih določil dokazal, da Tržaški magistrat nima nikakoršne pravice, od Kranjske dežele zahtevati povračila za otročnice in naj-dence, ker razmera, postavno izrečena, med posa-mesnimi deželami je bila ta, da Tržačani so imeli v svoji porodnišnici in najdenišnici naše, mi v Ljubljani pa njihove ženske in otroke; s to vzajemnostjo smo bili bot v teh stroških. V tej seji je dr. BIeiweis prvikrat sprožil misel, da v Ljubljani odpravimo naj-denišnico, ki je. toliko silnih stroškov vsako leto na deželo našo valila (leta 187). se je dognala ta misel na veliko korist deželi). Deželni odbor je popolnoma pritrdil predlogu dr. Bleiweisovemu, naj v Trstu zagovarja to, da dežela Kranjska nič ne plača. 8 tem je šel v Trst; 1. in 2. decembra je bila ondi obravnana vpričo zastopnikov mestnega magistrata in vodje bolniškega in pa zastopnikov Kranjske, Goriške in Isterske dežele. Magistrat Tržaški je za Kranjsko deželo predložil strašanski račun od leta 1853. do 1862. z 328.872 gold. Ker je med temi bilo zaračunjenih 141.226 gold. samo za otroke Kranjske v očitno najdeniško zibelko (Findehvinde) položene, v ktere so otroke (nezakonske in zakonske) pokladale babe v Trstu, in je dr. Bleiweis vprašal gospode: kako da ved6, da je v to zibelko, kamor so se novorojeni otroci pokladali brez imena staršev in kraja, položenih bilo toliko Kranjskih otr6k, se mu je odgovorilo: to smo preračunili po številu ljudstva na Kranjskem. Res, „kuoštni" računarji to! — Kranjska dežela ne bo plačala nič — s tem izrekom v zapisniku konferencije je zapustil Trst. In deželni zbor je v seji 26. marca leta 1863. enoglasno odobril postopanje dr. Bleiweis-a v Trstu. — Mislilo se je potem, ker veliko let ni bilo ne duha ne sluha več o tej Tržaški tirjatvi, da je pravde konec. Kar pa Tržačani lansko leto zopet začn6 starodavne tir-jatve ponavljati in ker se jim deželni odbor ni udal z lepo, tožili so deželo pri Dunajski c. k. državni sodniji. Kakor smo gori povedali, je ta svojo sodbo izrekla. In tako je zdaj še le konec tej pravdi, ker višega mesta za daljo pritožbo ni.
—  (Vodnikov večer) v čitalnici naši se je tudi leto* kakor druga leta odlikoval t besedi in plesu: navdu-šilni govor g. No 11 i j a, interesantna igra gospice Julije Steinerjeve na goslih in gospice Melanije Hohnove na glasoviru, ljubeznjivo petje g. Razingerja, krepki čveterospev gospodov Medena, Trdine, Valentin-Čiča in J. Paternostra in velikanski zbor „Kdo je mar" z orkestrom: vse je včinilo gromovitni aplavs, ki je veljal tudi pevpvodju, g. Valenti in priljubljeni naši umetnici gospej Šol maj erje vi. Al tudi plesi, posebno narodni „kolo" in kotilijon pod vodstvom g. Juvan-čiča so poveličali veseli večer, kterega je s svojo na-zočostjo počastil deželni glavar vitez dr. Kaltenegger in so ga pozdravili dr. Costa iz Dunaja, gosp. Černy iz Prage in narodna čitalnica v Ribnici.
—  (Opereta vlzbujeni lev1), ki jo je včeraj predstavilo dramatično društvo v gledišču, je bilo etuzija-stično sprejeta.
—   (Repertoir slovenskega gledališča) za mesec februar je: v nedeljo 9. svečana „Lumpaci Vagabund", — v pondeljek 17.svečana „Dokt^r in cesar", burka s petjem v 2 dejanjih (novo) in „Dokler ni pravega", operetavv 1 dejanji (nor*), — pustno nedeljo 23. svečana „Citalnica pri branjevki", burka v 1 dejanji (nova) in „Kralj Vondra". — V postu pa hoče dramatično društvo na oder spraviti dve izvirni resni igri gosp. Aleše v če vi in še več druzih resnih igrokazov.
— (Lepih UgoviŠkih ovac) je gosp. Šolmajer nakupil na Koroškem 23 parov. Gospodarji, kterim j# družba kmetijska pisala, da jih dobijo, naj pridejo hitro po-nje.
------ 48   ------