Emil Miklavčič
TORZO
Nenadoma prileti sekira
in razkolje nebo.
Enakost polovic ni nujnost.
V razpoko pade zvezda;
v mehko dlan otroka seže sij.
Razklani mesec dolbe pot čez svod.
Podivjani veter
veselo meče pesek v oči.
HREPENENJE
Vse se stika v neskončno širok trikotnik.
Teci na levo,
na desno.                                                                        K
Na koncu nimaš nog,
da bi postal v križišču:
zadržal večnost v trenutek.
Pijan izgubiš,
kar si iskal
in spet neskončno ozek širi se trikotnik.
STISKA
Pot ti zapre pošast.
Postaneš, da bi jo obšel.
Lisliš, da boš razvozlal uganko
in se rešil Oidipa.
Sedeš in počakaš,
da pošast zaspi.
:Taprej bežiš z xiklenjenimi nogami,
ruto čez oči.
5