AKCIJSKE CENE + SUBV/ENCIJA pri nakupu vozil KIA
iprvi V SLOVENIJI
Najbolj prodajan avto v letu 20^9	*
HHHnnHHI
je zgornjevipavski časnik
	
Ajdovščina • marec 2009 • številka 76 • 8050 izvodov • cena 0,00 €
*
Recesija, tretjič!
Seznam znancev, ki so jih delodajalci v zadnjih mesecih poslali na zavod, se vztrajno daljša in njihove osebnostne zgodbe (travme) me dovolj nazorno osveščajo, kaj ekonomisti (in za njimi politiki) mislijo s frazo, da se finančna kriza seli v 'realni sektor'. Ob vsaki osebni (družinski) stiski posebej se mi milo rečeno fučka, ko se mlado -, staro - in še ne vem kakšni ekonomisti in liberalisti preklajo o tem, katera kriza da je hujša, ona iz leta 1929 ali sedanja. Celih osem desetletji je časovne razlike med njima in nekaj tehnoloških revolucij in političnih pretumba-cij, pa da kljub temu lahko vlečemo neke vzporednice, saj da so določene ekonomske zakonitosti kapitalizma večne, stanje človeškega duha, vsak kar se pogoltnosti tiče, pa da se tudi ni kaj dosti popravilo. Morda nas za današnjo, vsakdanjo in kruto rabo lahko zanimajo le metode, ukrepi in načini izhoda iz tedanje krize. Leto 1929 je že v startu zaznamovala najhujša zima prejšnjega stoletja, v kateri je na Primorskem pomrznila večina oljk in drugega občutljivega sadnega drevja, celo trte so menda občutile posledice zmrzali. V tako opustošeno pokrajino, ki je bila zaradi Mussolinijevih kmetijskih (nevinogradniških) prioritet (posebej velja za Vipavsko dolino) že sicer na udaru, je še ostreje zarezal izbruh velike krize. Občutek nemoči in brezizhodnosti je bil, pišejo viri, neznosen! Za nekatere brez kruha in dela, vsaj tiste pogumnejše, se je kot sveča na koncu predora svetlikala obljubljena dežela - Argentina. Na Lozicah so sredi leta 1929 najeli velik avtobus, da je lahko do Trsta prepeljal' vse, ki so se odločili boljše življenje iskati čez lužo.
Pa je kdo danes zaradi krize pripravljen zapustiti domače ognjišče? Še zlasti za Argenitno ne, od koder se že desetletja vračajo potomci izseljencev. Tudi v deželi, kjer naj bi bili Slovenci zaradi prislovične marljivosti in zanesljivosti cenjeni,
1 bi danes najbrž izgubili tekmo s Turki in drugimi ... Kaj pa pri zahodnih sosedih? Nekaj evrov več zagotovo dobijo tisti, ki bi delo imeli tudi doma, toda tudi italijanski kamioni stojijo in menda je že za 'šervicijo' ostra konkurenca ...
Lučko je v dolini pred dnevi prižgal dr. Aleš Štrancar, toda visokotehnološki Bia separations ne bo zmogel posrkati recesij-skih viškov. Kaj zdaj?
Oni dan sem postal pred enim od manjših gradbišč v mestu. Na hiši se je trudilo sedem, osem delavcev, in ušesom nenavadno ter nasploh presenetljivo - občevalni jezik je bil izključno slovenski (ob seveda običajnih sočnostih iz balkanskega besednjaka). Brez vsakršnih nacionalističnih pretenzij si drznem pomisliti, da pa v tej krizi ni še vse izgubljeno, daje v 'realnem sektorju' še nekaj 'notranjih rezerv', še posebno če moraš na inštalaterja, kamnoseka in celo malarja čakati tri mesece ...
Peco
Ženam
in
materam za praznik.
Pokončno in strumno
v nove zmage.

dogodki
Ob jubileju darovali kri Zastopnik pacientovih
\
Vipava, 3. marca 2009 - Center za usposabljanje v Vojašnici Janka Premrla Vojka je obeležil šestletnico delovanja. Slovesnost so združili z zaključkom usposabljanja nove generacije pripadnikov prostovoljnega služenja vojaškega roka. Nagovoril jih je poveljnik Centra za usposabljanje podpolkovnik Miran Rožanec, ki je zaslužnim tudi podelil odlikovanja in plakete.
TJrostovoljno služenje vojaškega roka ima JT zelo pomembno vlogo pri povezovanju, saj se prav preko prostovoljcev ohranja vez med slovensko vojsko in slovensko družbo. V šestih letih delovanja se je v Vipavi usposobilo 6252 vojakov v različnih programih, od prostovoljcev do pogodbenih pripadniki, pa tudi študentov in dijakov. Ker Center za usposabljanje zelo dobro sodeluje z okoljem, so k jubileju pritegnili tudi domačine, učence vipavske šole in varovance iz zavoda, ki so skupaj očistili območja ob reki Vipavi, hudourniku Beli in strelišču Mlake »Skupna usoda je čisto okolje, skupna usoda je
tudi gospodarsko stanje v državi, skupna usoda je tudi naša odgovornost do vojakov in do tega, da skrbimo za čim manjšo obremenjenost okolja z odpadki. Za vse to moramo skrbeti skozi naša usposabljanja. Na ta način vzgajamo kandidate, ki se zaposlijo v SV ali so kandidati PSVR, da razumejo svoje poslanstvo, ko uniformo oblečejo oziroma po tem, ko jo slečejo,« je medijem pojasnil podpolkovnik Rožanec. Ana Hlad, defektologinja in učiteljica v centru invalidnih otrok, ki se po novem imenuje CIRUS, poučuje že 20 let: »Z mano so gojenci posebnega programa, stari 20 in 21 let. Z vojaki iz centra pogosto sodelujemo. Danes nam je posebej lepo, ker je dan malo drugačen in ga bomo preživeli drugače kot običajno. Še sonce smo priklicali.« V slabih petih urah so udeleženci družno napolnili tristo 150 1 vrečk smeti. Čistilna akcija se je seveda končala v jedilnici vojašnice, z druženjem ob toplem vojaškem obroku.
Nasploh so jubilej Centra za usposabljanje povezali s humanitarno dejavnostjo in med drugim seje 12 kandidatk in 45 kandidatov iz tako udeležilo krvodajalske akcije, ki je potekala v Splošni bolnišnici Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici. S tem veliko pripomorejo h krepitvi humanitarnega čuta in ugledu Slovenske vojske.
rl
Nagrada za odličnost
Nova Gorica, 10. marca 2009 - V Laboratoriju za večfazne procese Univerze v Novi Gorici, so prejeli prestižno nagrado za odličnost.
T Zodilna svetovna založba za management V in tehniko Emerald, ki izdaja preko 200 svetovnih revij, vsako leto podeljuje 11 različnih vrst nagrad. Letos sta prestižno nagrado »Emerald literati network award of excellence 2009« prejela mladi raziskovalec Gregor Kosec z mentorjem prof. dr. Božidarjem Šarlerjem.
Omenjeno nagrado sta prejela za avtorstvo znanstvenega članka s področja razvoja numeričnih metod z naslovom »Rešitev toplotno - tekočinskih problemov«, na podlagi kolokacije in lokalne korekcije tlaka. Članek je bil objavljen v lanski izdaji mednarodne revije za numerične metode pri toku toplote in tekočin.
V članku sta nagrajenca opisala nadaljnji razvoj povsem nove generacije brezmrežnih numeričnih metod, ki jih v laboratorij razvijajo že vel kot 7 let. V nagrajenem prispevku je bil prvič prikazan učinkovit lokalni način izražanja tlaka, pri katerem ni potrebno globalno reševanje tlačne enačbe, kar predstavlja poenostavitev in pohitritev postopka.
Laboratorij sije s prestižno nagrado še bolj utrdil mednarodni sloves.
Polona Krušeč
pravic
Ajdovščina, 16. marca 2009 - Zakon o pacientovih pravicah je bil sprejet lani februarja, v veljavo pa je stopil lanskega avgusta in prinaša kar nekaj dopolnitev in novosti. Spremembe v zakonu so bile nujne, saj udeležence v procesu zdravstvene oskrbe postavlja v ugodnejši položaj nasproti izvajalcem zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju. Zakon posveča veliko pozornosti varstvu osebnih podatkov in ureja tudi področje čakalnih vrst. Zakon je v programu Radia Nove podrobneje predstavil Marjan Petrič, zastopnik pravic pacientov.
Ia
aji
T Jsakdo ima pravico do zdravstvenega var-
V stva. To zagotavlja država z mrežo javne zdravstvene dejavnosti ter preko zdravnikov zasebnikov s koncesijo. Pri obravnavanju s strani zdravstvenih delavcev imajo pacienti pravico do strokovnega in humanega obravnavanja. Zdravstveno osebje je zavezano k ravnanju s skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in etičnimi kodeksi.
Pri uresničevanju pravic po tem zakonu pacientu svetuje, pomaga ali ga zastopa zastopnik pacientovih pravic, ki je imenovan s strani vlade. Na našem območju zastopniška dela opravlja
Marjan Petrič, kije za svetovanje in pomoč pacientom na voljo v svojih prostorih na Vipavski 13 v Rožni dolini. Uradne ure zastopnika so vsak torek in četrtek od 9.00 do 13.00 in v sredo od 12.00 do 16.00. Vsa pomoč in zastopanje pacien. tov pri uveljavljanju pravic so brezplačna.
Nekaj najpomembnejših pravic: pacient ima pra., vico do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja pre. ventivnih storitev, pravico do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi, pravico do proste izbire zdravnika ali zamenjave le tega pravico do kakovostne in varne oskrbe, pravice do spoštovanja pacientovega časa, pravico do 0p,. veščenosti in sodelovanja, samostojnega odločanja o zdravljenju, o preprečevanju lajšanja in trpljenja pravico do drugega mnenja, do vpogleda in seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, do obravnave kršitve pacientovih pravic in do brezplačne pomoči pri uresničevanju pravic pacientov.
Pacient ima tudi pravico do ugovora na pri-stojni organ nadzora, če meni, da niso bila Uporabljena dovolj učinkovita sredstva za njegovo zdravljenje, ali, da so bila kršena etična načela oziroma, če so bile kršene njegove pravice, ki So zakonsko določene.
Več o pravicah pacienta lahko izveste v ponovitvi pogovora z zastopnikom pacientovih pravic ki ga boste v programu Radia Nova na 106,9 lahko poslušali v ponedeljek, 30. Marca, ob 17 00
Polona Kruše
Veter se požvižga

Ajdovščina, 11. marca 2009 - V Dvorani 1. slovenske vlade so vrteli dokumentarni film z naslovom Veter se požvižga, ki ga je zasnoval in režiral Filip Robar Dorin, samostojni in neodvisni cineast. Osrednja tema filma so slovensko - italijanski odnosi v zadnjem stoletju.
A vtor je najpomembnejša dejstva in dogodke z\.iz zgodovine odnosov med državama, ki so v Sloveniji splošno znani, italijanska politika pa jih je v zadnjih desetletjih uspela prikrojiti lastnim interesom in jih prikazati evropski javnosti v zase ugodnejši luči, izpostavil navzkrižnemu preverjanju. V svojem filmsko - esejističnem slogu režiser razkriva manipulativne prijeme italijanske politike ter mlačno in neodločno politiko večjega dela predstavnikov slovenske države. Nekateri politiki so, v še ne tako davni preteklosti, sprenevedavo manipulirali z zgodovinskimi dejstvi in jih prilagajali svojim interesom. Še posebej problematično in zavajajoče je tolmačenje obdobja od nastopa fašizma do današnjih poskusov desnice, da prikaže povojne ekscese kot dejanje barbarskega značaja Slovencev in Hrvatov do Italijanov.
Italijanska politika in publicistika med drugim spretno prikrivata dejanja, ki sta jih vladavina fašizma in okupacijska vojska storili na ozemlju Slovenije, Hrvaške in tudi drugod po svetu.
\\l m.,'	1

Zahtevam italijanske desnice seje očitno podredil tudi del zgodovinske stroke, tako da Italijanj o tem krvavem obdobju zgodovine svoje dežeR ne vedo prav veliko.
Ob pomoči prekanjenih demagogov in podpori masovnih medijev je v Italiji nastala vzporedna inačica zgodovine, ki sojo osvojili tako politiRa kot tudi uradna zgodovinska veda, a je v mnogih nadrobnostih docela sprta z zgodovinskimi' dejstvi. Še več, italijanske desničarske stranke in delno tudi sredinska politična opcija so uspejp-prepričati vlade in delno tudi javnost v državah preostale Evrope, da je edina prava interpretacija zgodovinskega dogajanja in razmer na italijanski vzhodni meji tista, ki jo posreduje praV italijanska vlada.
Še odločnejša drža Slovencev in ostalih prizadetih narodov je, pri razkrivanju pravih zgodovinskih dejstev, več kot nujna. Načini, kot Sč prikazovanje dogodkov tega obdobja, kot to delil tudi pričujoči dokumentarni film, so pri zgodbi, ki ji konca še ni videti, vet kot dobrodošli:
Polona KruševaC
dogodki
Žensko delo
V gostilnah!
Bližal se je 8. marec, dan, ko praznujemo dan žena. Da bi praznik podoživeli še na malce drugačen način, predvsem ženske, si je mag. Darja Skrt iz Goriškega muzeja domislila, da bi lahko prikazala delo žensk v industriji - za začetek projekta v ajdovski industriji.
Očistimo svoj kraj
Vipava, 21. marca 2009 - Urejenost in gostoljubnost okolja sta ena izmed najpomembnejših dejavnikov za uspešen razvoj kraja in njenega turizma. To sta tudi temeljna smisla in dolgoročni sporočili projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga turistična društva in zveze iz celotne Slovenije, z vse bolj zavzetim sodelovanjem občin, podjetij, mnogih organizacij in strokovnih institucij, uresničujejo že nekaj let, vedno uspešneje.
-a-; ^ /projekt je vključila podjetja, kjer so bile v •e- V velikem številu zaposlene ženske (Tekstina, o- Mlinotest, Fructal ...). Iz arhivov Goriškega muzeja, RTV Slovenija in občine Ajdovščina je Skrtova odbirala gradivo za obdobje od leta
\ia
1965 pa vse do današnjih dni. Nastal je obsežen dokumentarec, ki so ga 9. marca predstavili v dveh ajdovskih lokalih - v Baru Vogal in v B 52. Dokumentarec je bil na ogled 14 dni, kolektiv Bara Vogal pa je s pomočjo fotografa Primoža Breclja postavil še fotografsko razstavo iz dobrih starih časov ajdovskih podjetij - razstava bo na ogled še mesec dni.
Odziv je bil zelo dober, saj si je dokumentarni film prišlo namensko ogledat veliko ljudi, od tistih, ki so v omenjenih podjetjih delali, do mladih in srednje generacije. Najbolj seje v tiste čase seveda vživela starejša generacija. Hvala vsem, ki so v projektu sodelovali, in vsem, ki so si vzeli čas in si delček naše zgodovine tudi ogledali.
Jasmina Saksida, Bar Vogal
ri-
3
Zahtevajo glavo župana
Planina, 24. marca 2009 - Civilna iniciativa Planina je sklicala tiskovno konferenco, na kateri je predstavila svoja stališča glede pozidave novega naselja Strane na Planini, sprejemu dveh prostorskih odlokov po hitrem postopku na ajdovskem občinskem svetu, predvsem pa o sporni obnovi javne poti od Tevč do Vrtovč.
nove cestne povezave na življenjske pogoje v vasi. Zavzemamo se, da bi bodočo cesto speljali mimo naselja, da bi dobili obvoznico, toda občina ne sliši na to uho!« pravi mladi podjetnik David Kretič, kmet Silvo Jožef Kretič pa dodaja: »Težka vozila so med gradnjo cesto skozi vas precej poškodovala. Kmetje ponekod ne morejo do svojih parcel, cesta je že sedaj postala dirkališče, skratka nezadovoljstvo je veliko.« Da s papirji pri obnovi javne poti ni bilo vse v redu, priča tudi podatek, da je ukrepala ustrezna inšpekcija in odtlej gradbenih strojev na trasi bodoče ceste ni več videti. Člani civilne iniciative in prizadeti krajani zagotavljajo, da se bodo za svoje pravice borili še naprej, tako kot so se proti gradnji za te kraje preobsežnega novega naselja Strane, ki pa ga po zadnjih informacijah po prvotni zasnovi očitno ne bo.
rajani Tevč ostro nasprotujejo obnovi te ce-| J-V^te, saj se bojijo povečanega prometa skozi | vas. Občini zamerijo, da ni izdelala prometne I študije o vplivu nove ceste na življenjske pogoje 1 v kraju, da nekaterih lastnikov zemljišč sploh ni 1 obvestila o posegu in da seje obnove lotila precej po domače, ali kot pravi predsednik civilne j iniciative Darko Likar: »Kot na divjem zahodu, bolj po kavbojsko! Preveč je nepravilnosti v postopkih, obnove so se lotili celo brez gradbenega dovoljenja. Zato bomo župana pozvali, naj odstopi!«
Promet skozi Tevče se je, pa čeprav je cesta uradno zaprta, precej povečal. »Krajani smo zahtevali omejitev hitrosti na 30 km na uro skozi naselje, dobili smo table z omejitvijo 40 km na uro. Vztrajamo na izdelavi študije o vplivu

restavracijo

izVrstrTerpice^iz
specialitete italijanske kuhinje
j ,	- več vrst testenin
' -jedi z žara	1*	.
-	torte po naročilu
-	pivo domače proizvodnje
OB PETKIH IN SOBOTAH ZVEČER ŽIVA GLASBA
* >
'Ril
T /Tem projektu je tudi letos, že tretje leto za-V pored, sodelovala Občina Vipava in tako pripravila vseobčinsko čistilno akcijo. Vipavska občina je bila znotraj projekta že zelo uspešna, saj je pred dvema letoma prejela priznanje za 3. najlepše urejeno mesto, medtem ko je vipavski
vrtec lani dobil priznanje za najlepši vrtec.
Prijetna marčevska sobota je k urejanju zvabila kar nekaj občanov, ki so z zadovoljstvom ob zaključku, zrli v čistejšo in bolj urejeno okolico. Uspešen dan so v nekaterih vaseh ob zaključku akcije obeležili z družabnim večerom in pogostitvijo.
Akcijo sta organizirali Občina Vipava v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in Center za razvoj podeželja in turizma Trg Vipava. Z opremo za čiščenje (rokavice, vreče, kontejnerji) je v akciji na pomoč priskočila Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina.
K lepšemu in prijetnejšemu okolju so štirinajst dni prej prispevali tudi vojaki iz Vojašnici v Vipavi in šolarji, ki so v minulih tednih urejali šolske okolice. Nekatere krajevne skupnosti bodo čistilne akcije izvedle zadnjo marčevsko soboto.	Polona Krušeč
Primorski um v Pipistrelu
Nova Gorica, 12. marca 2009 - V Perli so podelili nagrade za leto 2008 najuspešnejšim gospodarstvenikom s Primorske. Prireditev je obiskal tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor, kar je bila seveda priložnost za temeljit pogovor o
prizadevanjih za izhod iz krize.
"V Tagrado za življenjsko delo je prejel Vojko _lN Čok, dolgoletni direktor Banke Koper. Za primorskega gospodarstvenika leta 2008 so razglasili Rudija Tomšiča, direktorja najuspešnejše hčerinske družbe pivškega Javorja. Nagrado za posebne dosežke si je za vodenje družbe Gonzaga iz Solkana prislužil Iztok Bizjak. Prvič so podelili tudi nagrado Primorski um, priznanje mlademu strokovnjaku za uvajanje vrhunskega znanja v prakso. Prejel ga je dr. Gregor Veble,
raziskovalec in predavatelji na Fakulteti za aplikativno naravoslovje Univerze v Novi Gorici ter vodja raziskav v podjetju Pipistrel iz Ajdovščine.
Doc. dr. Gregor Veble je raziskovalec in učitelj na Fakulteti za aplikativno naravoslovje Univerze v Novi Gorici ter vodja raziskav v podjetju Pipistrel iz Ajdovščine. V zadnjem času se ukvarja predvsem z računskimi postopki v aerodinamiki in prenosom teoretičnega znanja v praktične namene. Tako je v podjetju Pipistrel vpeljal metodo računske dinamike fluidov, ki se tam že uporablja za načrtovanje novih letal in komponent. Obenem se ukvarja z novimi metodami za avtomatično aerodinamično optimizacijo. Razvil je metodo za avtomatično oblikovanje krilnih profilov, ki zelo dobro ustrezajo danim zahtevam. Za potrebe podjetja Pipistrel je sestavil tudi program za optimizacijo propelerjev pri dan moči motorja in pri želenih hitrostih. V podjetju Pipistrel skrbi za izobraževanje kadra, saj pod njegovim somentorstvom trenutno poteka izvajanje dveh doktorskih ter ene diplomske naloge.
rl
Po pohodu proslavo
Erzelj, 21. marca 2009 - V najmanjši krajevni skupnosti vipavske občine se je v sobotnem popoldnevu zbralo okrog 150 udeležencev proslave, s katero se domačini spominjajo težkih časov iz leta 1944, ko so morali v pregnanstvo številni prebivalci Erzelja.
/^Vtem in o pomenu ustanovitve vipa-V^/vskega vojnega področja pred 65 -leti je govoril Štefan Cigoj, podpredsednik Območne zveze NOB Nova Gorica. V kulturnem programu so sodelovali Vipavski tamburaši, Oktet Castrum ter učenci in učitelji Osnovne šole Draga Bajca iz Vipave.
Že dopoldne pa je krajevna skupnost izpeljala pohod po krožni poti okrog vasi, kjer zares ne manjka slikovitih detajlov in bogatih kulturnih spomenikov. Tematska pot, ki so jo pospremili s priložnostno zloženko, se vije med vinogradi in skozi gozd, obišče dragulje iz sakralne dediščine (Marija Snežna na Obeluncu, sv. Mihael in sv. Lovrenc v Tabru), pa tudi spomenike iz polpretekle zgodovine (npr. partizanski bolnišnici Veri) ...
rl

dogodki
Lepotica in Zver
Ajdovščina, 14. marca 2009 - Bližajo se volitve v evropski parlament (7. junija), zato stranke pospešeno 'obdelujejo' volilno bazo. Tako je Vipavsko dolino obiskal nosilec liste SDS dr. Milan Zver. Spremljala sta ga poslanka Eva Irgl in predsednik občinskega odbora SDS Alojzij Klemenčič. Po zboru v pisarni Občinskega odbora v Ajdovščini so obiskali Dom starejših občanov in se
zaustavili tudi na Radiu Nova.
'IV' lemenčič je zadovoljen s prihodom ugledne strankarske ekipe v našo dolino, saj le obiski na licu mesta pokažejo pravo sliko razvoja in možnosti napredka, usmeritve za naprej...
Zadovoljstvo ob prihodu je izrazila tudi poslanka Irglova, ki Vipavsko pozorno spremlja, saj je tukaj rojena in dobro pozna razmere. Prav to dejstvo šteje za prednost, saj lahko sprotno posreduje informacije v 'Ljubljano'. Omenila je svoja prizadevanja in pogovore z ministrom za promet Vlačičem, da se hitra cesta čez Rebernice končno odpre za promet.
Dr. Milan Zver je predstavil listo za volitve v Evropski parlament, katere nosilec je. Listo so sestavili med prvimi, na njej pa so imena, ki bodo lahko v evropskem vrhu pripomogla k reševanju gospodarske krize, na katero so v stranki opozarjali že mnogo prej, kot je do nje prišlo. Stranka ima tudi podrobno dodelan program, kako čim bolj omiliti udarce krize na domačih tleh.	rl
Z vini in pršutom
Vipava, 20. in 21. marca 2009 - Slovenska turistična organizacija je z avstrijskim predstavništvom v mestu Leoben v Avstriji organizirala slovenske dneve v nakupovalnem središču LCS (Leoben city shopping), ki leži sredi starega mestnega jedra.
I dogodka se je udeležilo več kot 20 ponu-J-Vdnikov turističnih storitev iz Slovenije ter vinarji posameznih območij. Predstavitev so popestrili svetovni prvak v diatonični harmoniki Denis Novato, narodnozabavni ansambel iz Begunj, folklorna skupina Vinko Korže iz
Cirkovc in pihalni orkester iz Kostanjevice na Dolenjskem.
Vipavsko dolino je predstavljal Turistično informacijski center Vipava, ki je obiskovalce seznanjal o lepotah, ki jih ta dolina ponuja. Večji poudarek je bil na promociji prireditev, ki niso zanimive le na lokalni in državni ravni temveč tudi za goste iz bližnjih držav.
Predstavitve sta se udeležila tudi vinski kleti Guerila sPlanine in Sončni škol iz Šmarij, ki sta s svojimi avstrijskim gostom predstavila kakovost vipavskih vin. Degustirali so lahko rose 2007 in pinelo 2007 iz vinske kleti Guerila ter rebulo 2007 in modri pinot 2006 iz vinske kleti Sončni škol.
Obiskovalci so se navduševali tudi nad vipavskim pršutom, za katerega je skrbel Tine Žgur iz restavracije Vipavski hram.
MH, TIC Vipava
Pogled v vesolje
Ajdovščina, april 2009 - Astronomsko društvo Nanos se je v okviru mednarodnega leta astronomije, prijavilo k sodelovanju v mednarodnem projektu »100 ur astronomije«, ki bo potekalo od 2. do 5. aprila 2009. Zanimiv projekt se bo odvijal po celem svetu, s ciljem, da čim več ljudi pogleda v čarobni svet nad nami.
not raj projekta bo Astronomsko društvo X -fNanng pripravilo 100 ur astronomije, in sicer v obliki opazovanj in predavanj, torej tako
prakse, kot tudi teorije. Program bo pričel v četrtek, 2. aprila, ko bo v prostorih Srednje šole Veno Pilon v Ajdovščini potekalo predavanje o astronomiji skozi zgodovino, sledil bo ogled zvezdnatega neba s pomočjo računalnika in predstavitev opreme za opazovanja. Ob 18.30 bo na programskem sporedu projekta orientacija na nebu in opazovanje s teleskopi.
Podoben program bo, z zanimivimi predavanji in ogledi na različnih lokacijah, na voljo, tudi v naslednji dneh poteka projekta. Več informacij v zvezi s projektom dobite na telefonski številki: 041 619 128.
Poglejte tudi v veličasten in skrivnostni svet vesolja!	Polona Krušeč
Kaligrafija in akvareli
TJilonova Galerija Ajdovščina je v Dvorani prve slovenske vlade v sodelovanju s srednjo šolo Veno -17 Pilon Ajdovščina pripravila razstavo del dijakov prvega letnika. Razstavljena dela - akvareli in kaligrafski zapisi, so nastala znotraj pedagoške delavnice ter pouka likovne umetnosti prvega letnika gimnazije. Dijaki so poustvarjali pod mentorstvom prof. likovne umetnosti Damjane Plešnar ter v sodelovanju z umetnikom Lucijanom Bratušem in umetnostno zgodovinarko Tanjo Cigoj.
Izkušnje in ženske
Vipava, 21. marca 2009 - V okviru predvolilne turneje po Sloveniji je Vipavsk sk< dolino obiskal tudi Lojze Peterle. V Vipavi je imel zvečer 'evropski večer', dopoldn Ce pa se je med drugim ustavil tudi na Radiu Nova. Spremljala ga je bivša ministric nis Mojca Kucler Dolinar.
na
T) eter le je že evroposlanec in svoje delovanje X znotraj omenjene funkcije ocenjuje kot zelo uspešno. Meni, da lahko svoje dosedanje delovanje še razširi in izpopolni, saj ima z veliko poznanstvi in dobrimi odnosi 'nastavljen teren' ....
Prav to si šteje za eno izmed bistvenih predno* v novi 'evropski bitki'.
Peterle je nosilec liste, ki enakopravno zastcj oba spola. V evropskem parlamentu oz. na listi strank posameznih držav mora biti določen stotek žensk. Lista Lojzeta Peterleta to izpolr je, saj je med drugimi predstavnicami ženski moči stranke Nsi tudi Mojca Kucler Dolir ki je kot svoje prednosti izpostavila že doz® šnje delovanje v evropskem smislu... OmeniljT nekaj evropskih projektov, predvsem na por čju izobraževanja, ki sojih uspešno izpeljali minulih letih. Vidi se kot pravo osebo za mes poslanke, saj je tudi politika stranke tako ši#| ka, da bi lahko uspešno zastopala vsa področji evropskem vrhu.
Novi obrazi na čelu S
Ajdovščina, 21. marca 2009-V Domu krajanov so se zbrali članice in člani social, demokratov, ki svoje politično delo združujejo v Občinskem odboru Ajdovščina 1
SOCIALNI
in dogovorilo kratkoročne aktivnosti strank
Mednje, sodi skrb za članstvo, predvsem

Za tisk
T)o izvolitvi delovnega predsedstva strankar-X ske konference je tovarišija, ki sogovorce le pomotoma naslavlja z 'gospodom', poslušala poročilo dosedanjega predsednika Mojmirja Potrate. Rezultati stranke na občinskem nivoju delijo usodo z državnimi rezultati - gre za stranko v vzponu, sedaj zaseda drugo mesto v občini. Z veliko večino izvoljeno predsedstvo (19 : 6), katere listo je vložil novi predsednik Simon Makovec Kržišnik iz Vrtovč, računa, da bo program socialne demokracije vedno bolj aktualen, potreben, in zato večinsko podprt tudi s strani volilk in volilcev na naslednjih lokalnih volitvah.
»V čim krajšem času se bo sestalo predsedstvo
ki so naši postali na novo. Vestneje moramo zt rati članarino in nekako do poletja v široki deba v določiti prednostne programske točke, ki boe osnova lokalnega volilnega programa. Prav 1 te tudi bilo, da bi se na prvomajskem pikniku r- ^ dolgem času, zbrali vsi, ki jim je socialna dern* kracija vraščena pod kožo - člani, simpatizer! ^ in volilci !« razmišlja novi predsednik. Simc'j S Makovec Kržišnik, enaintridestletni varnost® inženir, z ženo, tremi otroci in nono živi v sts I hiši na Vrtovčah, dela pa v Ajdovščini, kamc poleti včasih zapelje s težkim motorjem.
Poleg predsednika so v novem predsedstvu i SD Ajdovščina še podpredsednik Edvard Klra iz Ajdovščine, Petra Ličen in Andrej Curl Budanj, David Marc s Planine ter Vladirnira i Boštjan Lemut in Iztok Črnigoj iz Ajdovščin
Ostro nad skrunitelje
Združeni v Civilni iniciativi 'ZA PRIMORSKO' odločno obsojajo ponovno rna2 akcijo v občini Dolina pri Trstu, v krajih Prebeneg in Zabrežec.
ašK
O vojo povečano agresivnost in predrznost k3pa so fašisti pokazali s tem, ko so si drznili prestopiti nekdanjo mejo in pomazati table na slovenski strani - v Kastelcu, na Socerbu in v Ocizli!
V Civilni iniciativi z globokim nelagodjem sprejemajo dejstvo o tem, daje vzrok za te ma-zaške pohode po Primorskem velika odsotnost policijskih enot v obmejnem prostoru. Zadnje mazaštvo mora biti skrajno resno opozorilo vladi Slovenije, ministrici za notranje zadeve in policiji, da stvari zaustavijo na stopnji, ko so še obvladljive, so v protestni izjavi zapisali člani Civilne iniciative 'ZA PRIMORSKO'.
i .-i
m
4
Aiz
Na juriš in the mood
TJevci zbora Srečko Kosovel so sinoči v JL Ljubljani sodelovali v glasbeno scenskem spektaklu z naslovom Na juriš in the mood. Polna Gallusova dvorana Cankarjevega doma je lahko uživala v pestrem izboru skladb z domoljubno, protifašistično vsebino iz različnih držav. Osrednjo vlogo je imel dekliški zbor Carmina Slovenica z dirigentko Karmino Šileč, ki je k projektu povabila tudi izvrstne soliste ter orkester slovenske vojske. Drugi del koncerta je bil v celoti posvečen slovenski partizanski pesmi. Kosovelovci so sodelovali v mogočnem finalu s šestimi najbolj udarnimi koračnimi iz zakla-
dnice slovenske partizanske glasbe. Koncert f doživel še dve ponoviti in sicer v Mariboru
5
klepet
Savo Slokar
Savo Slokar je pred kratkim prejel priznanje Športne zveze Ajdovščina za življenjih sko delo na področju športa v Ajdovščini. »Vesel sem, da mi ga je izročil sam Miro n Cerar!« pravi Slokar. »V bistvu sem bil nad priznanjem presenečen, saj ze 12 let i< nisem več dejaven. Leta 1997, ki so ga zaznamovali najvecji uspehi NK Primorja na mednarodni sceni, sem se s položaja tajnika umaknil!«
^ rT'oda vmes je 46 let neprekinjenega Ijubitelj-i v nogometu in košarki. »Del priznanja bi lahko
skega dela na športnem področju, predvsem
šlo tudi meni, ko sem bila doma z otroci, medtem ko je bil Savo na igriščih!« šaljivo doda žena Marija in postreže s kavo v stanovanjski hiši na Cesti IV. prekomorske v Ajdovščini. Savo opazko presliši in si daje opravka s tisoči fotografij iz svojega arhiva, ki nedvomno predstavljajo dra-J goceno kronologijo športa v Ajdovščini.

Savo Slokar kol poročnik slovenske čete v ameriški vojski (S na epoletah pomeni Slovenija).
Pa začniva na začetku ...
Junija bo minilo 86 let, kar sem se rodil v Ajdovščini. Oče, Graparjev od Slokarjev doma, je bil trgovec, delal je pri Križaju, potem pa je odprl štacuno pri Putrhih in potem še v Vrhpolju. Zaradi politične dejavnosti in zvez s Tigrom je moral leta 1934 prebegniti v Jugoslavijo, kjer je i dobil službo na banski upravi. Za njim je odšla še j družina. V Ajdovščini sem opravil pet razredov j italijanske šole, v Ljubljani pa sem obiskoval 3. državno gimnazijo na Vegovi. Maturo je prehite-I la mobilizacija (1942), poldrugo leto sem bil itali-^ J janski vojak, še poldrugo leto pa ameriški vojak, v slovenski četi. S Sardinije smo preko Korzike j prišli do Marseilla, kjer sem opravil tečaj za častnika in postal poročnik ameriške vojske. V Ljubljano sem se vrnil novembra 1945. Oče mi je 'zrihtal1 delo na ministrstvu za gradnje in tako sem se znašel na trasi avtoceste od Zagreba proti Beogradu, kasneje sem delal na Štajerskem. Kdaj in kako pa ste se vrnili na Primorsko? Ja, hecna zgodba. Konec petdesetih let so mi dali na izbiro Novo mesto (Pionir) ali Ajdovščino (Primorje). Seveda sem se odločil za rojstni kraj, kar pa pristojni niso vedeli. Ko sva se z bivšim
S Cerarjem na slovesni podelitvi.
šefom kasneje srečala v Ljubljani, meje vprašal, če me še ni odpihnila burja. 'Ne, sem dejal, sem je že od prej vajen!'
- -vx\ ' * -
Sodniška trojka (Polde Kalin. Emil Peljhan in Savo Slokar) vcivilu.
Najstarejši sin Marko je rojen leta 1952, torej ste kmalu spoznali življenjsko sopotnico.
Pogosto sem obiskoval teto Rozi Dolenčevo. Čez cesto, pri Fieglovih pa je stanovala Marija Winkler, iz Vitovelj doma, kije delala na banki. Ja, tako gre to! Potem seje rodil Andi in hčerki Pia in Alenka. Imela sva še eno deklico, ki pa je umrla stara leto dni. Na Primorju sem delal kot računovodja Pomožnih obratov, dokler nisem leta 1970 odšel na Fructal. Dobili smo prve računalnike in bil sem v tem centru do upokojitve leta 1981.
Kdaj ste začutili, da je šport tisto, kar ob službi in družini nujno potrebujete?
Že kot dijak v Ljubljani sem brcal v mladinski ekipi Ljubljane, resda le tri uradne tekme. Po vrnitvi v Ajdovščino sem igral namizni tenis. V nogomet pa sem ponovno zajadral bolj naključno - prijatelji, s katerimi sem se družil, so me povabili na občni zbor SŠD Mladost in takoj so me postavili v nadzorni odbor. Ivo Štekar je bil tedaj predsednik. Tako seje začelo moje funkcionarsko delo.
Bili ste tudi nogometni sodnik...
Trinajst let sem sodil (od 1958 do 1971), bil sem republiški sodnik, v evidenci imam več kot 500 tekem. S Poldetom Kalinom in Emilom Peljhanom smo bili poznana ajdovska sodniška trojka.
Kako ste zajadrali v košarko?
Ko se je košarka začela vzpenjati, sem bil že na Fructalu, kije bil pokrovitelj kluba in je bilo logično, da sem bil zraven, še posebej, ker sta bil oba sinova»navdušena za ta šport. Imeli smo nadarjeno in predvsem zelo visoko generacijo fantov. Ekipa je skokovito napredovala, tako da smo igrali v tedanji jugoslovanski II. ligi zahod, kar je bil izjemen dosežek, žal pa je vrhuncu sledil strm padec. Pred leti je košarko v Ajdovščini spet obudil sin Andi, toda nekdanje slave najbrž ne bo več moč ponoviti.
Očitno niste mogli mirovati?
Pokojni Omer Silajdič me je leta 1988 prepričal, da sem zasedel izpraznjeno tajniško mesto v NK Primorje - pri svojih 76 - letih pa sem le izpregel.
Kateri od nogometašev vam je bil najbolj pri srcu?
Moj ideal je Fegic, izjemen talent, ki je ponesel ime nogometne Ajdovščine v svet in je veliko pripomogel k uspehom kluba. Če samo pomislim, da smo za njegov prestop na Reko tedaj dobili nekaj žog in dresov, trener Kotnik pa je iž-barantal še nekaj prijateljskih srečanj tedanjega jugoslovanskega prvoligaša v Ajdovščini. Pa saj tudi vsi ostali smo takrat še delovali ljubiteljsko, šele z osamosvojitvijo se je začela era profesionalizma.
Ajdovščina je imela svoje čase tudi po štiri prvoligaše v različnih športih. Nekaj časa je cvetel rokomet, vas ni zamikalo, da bi se poskusili še v tem športu?
Ja, Ajdovščina je fenomen, vendar pa tako velikega števila vrhunskih ekip ne more napajati niti mnogo večje in gospodarsko močnejše območje. V rokometu pa sem delal čisto na začetku, morda leto dni, ko je bil ta šport še sekcija znotraj SŠD Mladost. Igralo se je kar na nogometnem travnatem igrišču, pod tribuno. Potem se je rokomet osamosvojil.
Ob gruilnji avtoceste Zagreb - Beograd.
Najdemo vas tudi na ZTKO ...
Bil sem celo prvi tajnik. Takrat smo imeli ogromno opravka z gradnjo dvorane. Imel sem pač izkušnje z urejanjem športne infrastrukture -najprej smo nogometno igrišče, še izpod Italije, z 90 x 45 m povečali na sedanje dfmenzije, gradili smo igrišči za košarko in rokomet za cerkvijo, urejali razsvetljavo ... Imel sem dobre zveze s Primorjem, kije vedno imelo posluh za šport. Če se samo spomnim, koliko časa je bil buldožer v tistih časih na nogometnem stadionu ...
Zanimivo, kako so se prenašali geni v družini. Sinova sta športnika od nog do glave, hčerki pa obe vrhunski glasbenici, operni solistki
Očitno je šlo po spolu, fanta sta se vrgla po meni, hčerki pa po ženi, ki je bila odlična pevka ... Tudi vnuk Uroš (Markov sin) je vrhunski košarkar, reprezentant, zdaj igra za Fortitud v Italiji, kamor se je vrnil po dveh letih NBA. Poklonil mi je svoj dres, ki gaje nosil pri Toronto Raptorsih.
Kot upokojenec spremljate športna dogaja-
nja?
Otroci so mi za rojstni dan podarili 'doživljenj-sko' (smeh) naročnino na Ekipo, spet drugič so prinesli še eno televizijo, tako da lahko z ženo vsak zase gledava program. Ja, sem na tekočem z vsem.
Nogometašem Primorja letos ne gre ravno po načrtih?
Ne vem, imam slab občutek, težko se bodo izvlekli ....
Med klepetom sva se počasi prebila skozi obsežen arhiv fotografij in drugih dokumentov, pa kopice častnih listin, ki jih je Savo Slokar prejel kot priznanje njegovemu 46 - letnemu delovanju v športu (od Blovdkove plakete leta 1969, peto-majske nagrade letal995, do častnega članstva v NZS 1996. leta. Na eni od porumenelih listin ujamem obrazložitev: »Že kmalu po vojni je bilo opaziti njegovo organizacijsko sposobnost in tudi pozneje ga vedno lahko srečamo tam, kjer se rojevajo zamisli!«
Pod latnikom klepetal Edo Pelicon
Vabilo
Šahovsko društvo Čaven
organizira v četrtek 16. aprila ob 17 uri v prostorih društva v stari občinski stavbi v Ajdovščini odprto prvenstvo v šahu. Igra se 2 x 10 minut. Vabljeni tudi nečlani!
RADIO
INOVAI
V AJDOVŠČINA
Elvisi v boju z gravitacijo
Elvis Jackson so na petek 13. marca postregli z novim, težko pričakovanim, četrtim studijskim albumom Againstthe gravity, katerega izid je ob samem prehodu iz leta '08 v '09 najavila skladba This time, ki se je takoj odlično prijela pri poslušalstvu širom Slovenije.
Album Against the gravity skupine Elvis Jackson je kot prvi izšel skupaj z zaenkrat edino tiskano glasbeno revijo v Sloveniji RSQ mag. Fantje so bili na dan izdaje tik pred zaključkom turneje po JV Evropi in Balkanu, med 3. in 13 marcem so gostovali v prestolnicah Hrvaške, Srbije, Makedonije, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Bosne in Hercegovine, kjer so vse povprek navduševali z zbirom starejših in novejših skladb, tako, da že tečejo dogovori ža go-
stovanja na poletnih festivalih. V sklopu turneje so se Elvisi poleg koncertiranja predstavili tudi v medijih (kjer so predstavljali album Against the gravity in videospot za skladbo Not here to pray) kot so B92, radio 202 in TV Metropolis v Beogradu, radio Tangra in Z rock radio v Sofiji, najbolj odmeven pa je bil nastop v oddaji Centralni zatvor na federalni TV v Sarajevu, kjer so v živo predstavili nekaj novejših in starejših skladb. Domači publiki so se predstavil na pustno soboto, 21. marca, na ajdovskih Policah, tako rekoč na 12. obletnico delovanja - prvi nastop EJ se je zgodil takisto na pustno soboto leta 1997 v klubu MKNŽ v Ilirski Bistrici. 28. marca začenjaj okraj šo slovensko - hrvaško turnejo, ki zaenkrat obsega 9 koncertov, najbližje nam bodo nastopili 17. aprila v MC Mostovna v Novi Gorici (več na www.elvisjackson.com). V Ajdovščini Elvis Jackson ponovne nastopijo na letošnjem Njoki summer festivalu '09, ki se bo odvijal med 19. in 20. junijem.
Tekst: Ksimeroni, Foto: Miro Majcen
Koncert prijateljstva
Šarm dalmatinskega romantika
Ajdovščina, 13. marca 2009 - Petek 13. je v Ajdovščini postregel s pravjsosebnit glasbenim dogodkom. V okviru slovenske glasbene turneje, je dvorano Športnec centra Police, obiskala ikona hrvaškega glasbenega ustvarjanja - Oliver Dragojevi Poseben splet šuma morja in iskrice ljubezni in romantike, ki jih Dragojevič zadrž je v svojih pesmih, so valovile pozno v večer.
s/
O armantni Dalmatinec raskavega glasu, je O obiskovalce na koncertu, kjer ga spremlja skupina Dupini in gost Roko Dalmato, razveseljeval s svojimi največjimi uspešnicami, kot so: Trag u beskraju, Nadalina, Skalinada, Oprosti mi, pape, Cesarica, Moj lipi andjele in mnogimi drugimi, ki so usodno zaznamovale njegovo kariero. Njegove uspešnice so železni repertoar mnogih veselic in praznovanj, ker vedno pričarajo posebno vzdušje. Vsekakor pa si brez
poletja, za pravo poletno vzdušje in ko nas pc večkrat popeljejo proti morju. Prav slednje ds matinskemu ustvarjalcu daje večni navdih : nove skladbe. Morje je tudi kraj, kjer se pevi najraje zadržuje. Čez leto, ko se mu v in e se zvrsti tudi do 6 nastopov (v letu tudi do 70) pl letje uporabi za polnjene moči. Ko ne dela t živi v hiši, marveč na barki v Veli Luki. Barka Oliverjevo najljubše zatočišče, saj prav z njo r pobegne na odprto morje, kjer prisluhne same in sebi.
Dragojevič je na glasbenem prizorišču ge . let. V izredno plodni karieri je izdal več kot' albumov, njegov bogat glasbeni opus obsega v] kot tisoč pesmi. Glasba ga spremlja že vse i vljenje, saj ga vse kar je v zvezi z njo, osrečuje i napolnjuje. In prav to, da poje iz srca in da ob d janju dela sebe skozi melodije in besede strasti: uživa, je zagotovo ena izmed najpomembnejši
komponent njegovega uspeha in priljubljenosti
Polona Kruše
Ajdovščina, 7. marca 2009 - Na predvečer dneva žena se je v Dvorani 1. slovenske vlade odvil Koncert prijateljstva, ki je plod čezmejnega sodelovanja glasbene šole Roland iz sosednje Gorice in našega ajdovskega KŠD Wada.
T^rijeten sobotni večer so mladi pevci in glas-JT beniki, ki si glasbena znanja nabirajo v glasbeni šoli Roland v Gorici, začinili z izvrstnimi, doživetimi, vokalnim sposobnostim in znanju primernimi izvedbami velikih svetovnih pop in rock skladb. Slišali smo nepozabne, skorajda zimzelene napeve; Material Girl, kraljice popa Madonne, tenkočutno One, irskih U2, No one Aliče Keys, I will always love you in One moment in time Whitney Houston, I want to break free velikanov popa The Queen, Rain on your parade mlade valežanke Duffy, Can't help fal-ling in love kralja rock'n'rolla Elvisa Presleya, z nosilno glasbeno temo iz filma Top gun so nam
^Obiskovalce koncerta je ob vstopu na prizo-V^/rišče pričakalo presenečenje, Dj Re Du, ki je sukal vinilne single Jhmajške popevke iz obdobja 60 - ih, kot uvod v dobro uro in pol nepozabnih barok folk - dezz glasbenih izlivov. Zmaqustikoow so nam postregli s prirejenimi izvedbami skladb skupine Zmelkoow, kakor tudi skladb članom zasedbe ljubih izvajalcev -Severine, VasilijaRdečkota-VascaRosija ... Po regularnem delu koncerta nas je bila peščica naj-
postregli trije kitaristi, ... Edina predstavnica s slovenske strani, ki si nabira znanja v GŠ Roland, Viva, je ob spremljavi dveh kitar odpela veliko uspešnico How you remind me kanadskih rockerjev Nickelback. Koncert prijateljstva je veličastno sklenila skladba We are the cham-pions, skupine The Queen, na glavnem vokalu se je predstavila učiteljica petja, maestra Lisa Salustri, ob spremljavi Zbora Roland. Zagotovo se vidimo še kdaj, tu na vzhodu, namreč eden izmed staršev je ob kozarcu rujnega v šali navrgel, kako daleč na vzhod se je prišla predstavit GŠ Roland. Več na www.scuolaroland.it.
Tekst: Ksimeroni
ZMAOUSTIKOOW
Ajdovščina, 14. marca 2009 - Na odru Dvorane 1. slovenske vlade se je v nizu koncertov Glasbeni drevored prestavila 10 - članska glasbena združba Zmaqustikow, katere jedro tvori trojica - Goga, Žare in Koščak skupine Zmelkoow, ki je v iz zimskega spanca prebujajočo se Vipavsko dolino zanesla pridih barok folk dezza, podkrepljenega s karibskimi ritmi.
bolj vztrajnih deležna še jam session dodatka v zaodrju, kjer smo slišali in tudi pomagali pri ob tabornem ognju izvedbah skladb iz svetovnega repertoarja od Parnega valjka. Nirvane, Andreja Šifrerja, Omarja in drugih. S strani nadzornega odbora klape Zmaqustikoow je prišla informacija, da se za vse, ki ste iz kakršnega koli razloga manjkali, v kratkem obeta gostovanje v oddaji Jureta Longyke Izštekani na Valu 202.
Tekst: Ksimeroni, Foto: GMHumar
Priložnost domačim
i
glasbenikom
Ajdovščina, marec 2009 - Radio Nova in produkcijski Studio RG sta v rninuig^ mesecu pripravila skupno akcijo - glasbeni natečaj za lokalne neuveljavljene g|a< bene skupine.
en član skupine prihaja z omenjenega obmofi V bitko za osvojitev nagrade so se, p0 upošte vanju še vseh ostalih kriterijev, ki jih je posts vila žirija (inovativnost, simpatičnost, ubranos' potencial skupine, ...), v zaključno bitko pod‘ li: Emergency code, Superly, Antioksidanti il Marc family band.
Zmagovalec natečaja je bil znan in javno Ki vljen v programu Radia Nova, v četrtek, 5 ca ob 14.00. Zmagovalci in ostale Podrobnos' o natečaju, so objavljene tudi na spletni strat Radia Nova (www.infoburja.si) in glasb studia RG (www.glasbeni-studio.net).	enefl
Žirijo so izmed vseh prijavljenih najbolj n	;
čali Postojnčani Superly - disco funk pop jaz P sodba. Skupina je začela delovati v lanskem 1 p s ciljem, da čimprej izda zvočni zapis ene izme svojih skladb in se z njim predstavi širši javnosti Zmagovalno skupino bo Radio Nova spre .-J na njihovi glasbeni poti; jo medijsko podpiraj j tudi premierno predstavil njihovo novo sklati bo, ki jo bodo za nagrado posneli v studiu Ri iz Vipave. Tudi ostale prijavljene skupine bod' predstavljene v radijskem programu.
Število in kvaliteta prijavljenih na natečaj ji čata o tem, da se za glasbeno prihodnost na^c območja zagotovo ni bati.
Polona Kruši
r~7& domače glasbene ustvarjalce sta Radio / vNov;) iz Ajdovščine in Studio RG iz Vipave razpisala glasbeni natečaj, ki bi zmagovalcu, ki ga izbere žirija v sestavi študija in radia, za nagrado poklonila brezplačno snemanje ene skladbe, z možnostjo snemanja celotne plošče po polovični ceni, Radio Nova pa bi zmagovalcu natečaja zagotovil medijsko podporo.
Na natečaj se je prijavilo več kot 10 skupin, komisija pa je v nadaljnji postopek uvrstile štiri skupine, saj so le te iz našega območja - natečaj je bil namreč razpisan le za skupine z ajdovskega, vipavskega, goriškega, postojnskega in kraškega območja. Pravilo je narekovalo, da vsaj
VELRAD INŽENIRING
d. o .
Lokavec 130 F, 5270 Ajdovščina radovan.velikonja0velrad.si
Gsm 051 683
-GRADBENIŠTVO, VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ
-IZVAJANJE NADZORA
-STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO
-ODSTRANJEVANJE CEMENTNO AZBESTNIH OBLOG (salonit)

šolska
7
Donacija iz Ljubljane Gimnazijci z anketami
Vipava, 16. marca 2009 - Casino Ljubljana je Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (Cirius) Vipava doniral 2.820 evrov za nakup potrebne
ki, obravnavi disfonij, dislalij, dizartrij, motenj branja in pisanja,afazij, jecljanja, pri poškodbah sluha ter pri izvajanju skupinske terapije govorne ritmike. S pomočjo teh naprtav bodo otroci in mladostniki dobili dodatne avditivne, vizualne in vibrotaktilne stimulacije.
Trenutno je v ustanovi 80 % otrok, ki izkazujejo različno stopnjo primanjkljaja na področju govorno -jezikovne komunikacije. Nova pridobitev bo pomembno prispevala k učinkovitejši logoped-ski obravnavi in s tem k uspešnejši rehabilitaciji otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo.
Zahvaljujemo se Casinoju Ljubljana ter predsedniku uprave Goranu Miškulinu, da so namesto novoletnih čestitk in daril finančna sredstva podarili v korist otrok s posebnimi potrebami.
Ravnateljica dr. Erna Žgur
Mali cirkusanti z nagrado
Udeležila sem se Mednarodne kiparske kolonija mladih Črnomelj 2009. Organiziral jo je Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj v sodelovanju z Osnovno šolo Loka Črnomelj.
izdelka. Ustvarila sem male cirkusante, ki so navdušili komisijo. Sestavljali sojo: akademska kiparja Jože Vršaj in Dirk Heij in akademski slikar Robert Lozar. Prejela sem priznanje za najboljši izdelek v delavnici instalacije.
To priznanje me je seveda navdušilo. Polna prijetnih vtisov in občutkov sem se vračala iz Črnomlja s starši domov. Ne samo priznanje na kiparski koloniji, tudi gostoljubje gostiteljev v prijetni kmečki domačiji v Lokvah meje napolnilo z zadovoljstvom in srečo. Tam sem skupaj s sošolko Anjo Ličen iz Vipave preživela tri prečudovite dneve.
Vanesa Bolčina, 9. b OŠ Draga Bajca Vipava
A Ta njej od 18. do 20. februarja ustvarjalo 50 xN nadarjenih likovnikov, starih od 12 do 15 let, iz vse Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Srbije.
Ob letošnjem evropskem letu ustvarjalnosti in inovativnosti smo pod vodstvom mentorjev ustvarjali na temo 'nemogoče je mogoče'. Ustvarjali smo v šestih kiparskih delavnicah: keramika, relief v mavcu, relief v lesu, siporeks, instalacije in mobili.
Sama sem sodelovala v delavnici instalacije - umeščanje likovnih del v prostor. Moja mentorica je bila Natalija Orlič z OŠ Mirana Jarca Črnomelj. Pomagala mi je pri snovanju mojega
logopedske aparature.
TAigitalni logopedski set sestavljajo tri napra-_L/ve, ki omogočajo kakovostno logopedsko obravnavo različnih motenj govorno - jezikovne komunikacije, še zlasti pri logopedski diagnosti-
MESNICE IN
PREDELAVA MESA
Rovtar
ROSTEP d.o.o. Potoče VELIKONOČNA PONUDBA 2009
POLSUHI PRŠUT:	6,40€/KG	-	PRAŠKA ŠUNKA:	4,99€/KG
PREKAJENO PLEČE:	4,99€/KG	-	ZAVITO PLEČE:	4,99€/KG
ŠUNKA BREZ KOSTI:	4,99€/KG	-	VRAT BREZ KOSTI	4,99€/KG
NAVEDENE CENE VELJAJO OD 26.03.2009 DO 15.04.2009 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG
po Parizu
Po pristanku na ogromnem pariškem letališču Charles de Gaules smo kupili vozovnice za vlak, ki nas je popeljal v samo srce Pariza.
T Thostlu, ki se nahaja le nekaj ulic stran od
V Louvra, so nas toplo sprejeli. Nekoliko razočarani smo bili nad zelo majhnim številom skupnih tušev in stranišč, vendar smo se nanje hitro navadili. Zvečer so nas profesorice odpeljale na nočni sprehod. Pasli smo oči po raznih izložbah, mahali šoferjem luksuznih avtomobilov ter se poslinili na vhodu v hotel Ritz.
Po dobrem zajtrku smo se naslednjega dne najprej odpravili na Elizejske poljane in do Slavoloka zmage. Tam smo anketirali nekaj naključnih mimoidočih in se razočarani nad neznanjem Francozov o naši državici odpravili do slovenskega veleposlaništva, kamor nas je 'na kavo' povabil sam veleposlanik Janeza Šumrada. Veselo nam je zaupal nekaj pariških skrivnosti in pozorno prisluhnil trem referatom (in jih tudi pohvalil).
Odpeljali smo se do ploščadi Trocadero, ki nam je ponudila čudovit razgled na Eiffelov stolp. V hipu so nas obkolili prodajalci spominkov in nam skušali prodati čim več obeskov za ključe v obliki stolpa. Po nekaj uspelih in neuspelih poskusih fotografiranja tega mogočnega spomenika smo se nanj končno tudi povzpeli. Na žalost je bilo ravno tisti dan oblačno in vetrovno, zato smo se na vrhu zadržali le nekaj minut. Nekateri smo lovili ravnotežje in premagovali strah pred višino, drugi pa so uživali v nihanju železne strukture. Še istega dne smo se sprehodili mimo Vojaške šole, konjušnice, Invalidov (kjer je pokopan Napoleon), preko Aleksandrovega mostu mimo Velike in Male palače ter nazaj v hostel. Dan so nam popestrili tudi študenstski protesti in policijska akcija na Plače de la Concorde. Policisti, ki naj bi nadzorovali proteste, so si krajšali čas in sproščali napetost z odgovarjanjem na našo anketo. Služba pa taka! Zvečer so nekateri odšli v restavracijo, drugi pa smo pili kavo v bližnjem baru.
. Tretji dan nas je pot vodila mimo slavnega Centra Georgeja Pompidouja do najstarejšega dela Pariza, kjer stojijo sodna palača, policijska postaja, najstarejši cvetlični trg v Franciji ter mogočna katedrala Notre - Dame, poleg katere stoji bivša sirotišnica. Tam je zelo živahno, saj na tem majhnem otočku kar mrgoli risarjev, turistov ter uslužbencev. Na žalost nam ni uspelo priti v 'Sveto kapelo', ki se nahaja na notranjem dvorišču sodne palače, zato pa nas je toliko bolj zanimala notranjost mogočne Notre - Dame, ki slovi po svojih treh rozetah - kljub nenehnemu opevanju njihove lepote so na nas napravile svojevrsten vtis. Nato smo se sprehodili po latinski četrti do Sorbone, kjer še danes deluje ena najstarejših univerz v Evropi in velja za eno najboljših v Franciji. Pot nas je peljala tudi mimo Panteona, ki je zadnje počivališče nekaterih znanih Francozov, npr. Victorja Hugoja.
Dobili smo tudi dve uri prostega časa - dovolj da smo dekleta ugotovila, da je boulevard St. Michelle pravi nakupovalni raj in denarnice so kmalu postale precej lažje. A ker nam je počasi že zmanjkovalo časa, smo pohiteli na drugi breg Sene, na najvišjo točko Pariza, kjer so snemali tudi film Amelie. To je cerkev Sacre - Coeur na Montmartu. Spet smo si vzeli nekaj časa, da smo si odpočili in poslušali poulične pevce, ki so nas zabavali na svoj način. Profesorice so nas nato spravile na noge in nas popeljale mimo edinega pariškega vinograda, kjer pa so snemali film, zato smo tudi malo pasli oči. Nato smo se odpravili do trga Tertre, kjer se še danes zbirajo slikarji in postavljajo svoje stvaritve na ogled mimoidočim. Zlahka smo si predstavljal življenje impresionistov, ki so tu množično živeli in delali: Van Gogha, Renoirja, Toulouse Lautreca. Če se Picasso ni mogel ogniti Montmartru, zakaj bi se mu mi! Na poti nazaj smo se v soju rdečih luči ustavili še na plače Blanche in fotografirali slavni Moulin Rogue. Kljub utrujenosti pa smo zvečer našli čas za kavo v 'našem' barčku in z natakarjem postali pravi prijatelji.
Četrti dan smo lahko spali uro dlje, saj smo imeli ogled Versailla šele okoli poldan. V predmestju Pariza, kjer se nahaja slavni dom Sončnega kralja, nas je presenetila snežna nevihta. Po ogledu gradu, ki je na vsakega naredil drugačen vtis, je sledilo obvezno kepanje. Nekateri smo se temu uspešno izognili, drugi pa so se prepustili zimskim radostim kljub mrazu in vetru. Vlak nas je nato popeljal nazaj v Pariz, z metrojem pa smo se peljali do najmodernejše četrti La Defense. V tamkajšnjem nakupovalnem središču, ki je zares ogromno in prenatrpano, smo (vsaj dekleta) dokončno izpraznila denarnice in se s polnimi vrečkami spominkov, oblačil, čokolade in marsičesa drugega odpravili nazaj v hostel.
Naslednjega dne smo zgodaj odšli v Louvre in se opremili s slušalkami, po katerih nam je vodička v angleščini razlagala o tem kipu ali oni sliki. Najbolj nas je prevzela Mona Lisa, prav tako smo občudovali rimske in grške kipe ter edini dve kroni, ki sta ohranjeni iz francoske zgodovine. Ni nam ušla niti egipčanska sfinga in temelji nekdanje palače, ki je stala na istem mestu kot Louvre. Prav tako smo se čudili velikosti slik, kot so Svoboda vodi ljudstvo, ali pa Kronanje Napoleonove žene. Sledilo je še obvezno fotografiranje steklenih piramid.
V Parizu nas je presenetila prijaznost ljudi, ki so si vedno vzeli pet minut za naša anketna vprašanja ali pa nas usmeriti v pravo smer.
Marsikdo izmed nas si želi nazaj, saj te mesto res prevzame. Je mešanica starega in novega, preteklosti in sedanjosti. Je t' aime, Pariš.
8
šolska
Športa polna kapa
'Moja soseska'
Že v začetku februarja je na naši šoli potekalo tekmovanje v malem nogometu, Dobravlje, 13. marca 2009 - Naša šola je že osmo leto vključena v mednarodni na katerem so se naši fantje pod strokovnim vodstvom učitelja športne vzgoje projekt Eko šola. Poleg centralne šole v projektu sodelujejo tudi podružnice. To j© Matjaža Ovna uvrstili v četrtfinale državnega šolskega prvenstva. 12. februarja se mednarodni program, ki načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in je naša ekipa pomerila na tekmi v Trbovljah.	srednje šole. Osnovni namen je ozaveščanje in vzgoja mladih v odnosu do okolje.
Zagrizeni nogometaši so dokazali, da se s kolektivno igro, z borbenostjo in predanostjo lahko marsikaj doseže. Uvrstili so se v polfinale državnega prvenstva v malem nogometu, ki ga bomo organizirali na naši šoli, v petek, 27. marca. Upamo in verjamemo, da nas tudi na tej tekmi ne bodo razočarali.
Zadnji vikend v februarju sta dogajanje na OŠ Dobravlje zaznamovala še dva športna dogodka. Najprej sta se v šolski telovadnici na dobrodelni tekmi pomerili članski ekipi RK Ajdovščina in RK Cimos Koper. Obe ekipi sta se odpovedali povračilu materialnih stroškov. Čudovit rokometni spopad je izzvenel v dobrodelnost in poklonu veteranskim generacijam. Tekma je bila fer, dinamična in zelo dopadljiva.
Tekmo sta odigrali tudi šolska rokometna ekipa in mlajša ekipa RK Ajdovščina.
Rezultati tekem niso toliko pomembni, kot je pomembno sporočilo - kdor se ukvarja s športom, ima manj možnosti, da zaide na stranpot. S prireditvijo smo želeli obeležiti deseto - jubilejno šolsko leto uporabe nove šolske telovadnice, poskrbeti za promocijo tega športa med mladimi, s prostovoljnimi prispevki pridobiti nekaj sredstev za ureditev igral na igrišču v Dobravljah in
omogočiti srečanje tistih športnih navdušencev, ki so se za žogo podili na dobravskem igrišču, ko gaje še pokrival leš.
Zato so bili posebni gostje tega večera člani šolske rokometne ekipe, kije leta 1970/71osvoji-la prvo mesto v republiki Sloveniji in zastopala Slovenijo na državnem tekmovanju šolskih ekip v Beogradu. Med gledalci so bili tudi mnogi veterani in veteranke dobravskega in ajdovskega rokometa, ki so orali ledino tega športa v ajdovski občini. Družabni zaključek športno obarvanega popoldneva je bil čudovita priložnost za obujanje spominov.
V nedeljo, 1. marca, se je v organizaciji OŠ Dobravlje odvijala 13. tekma zimske orientacijske lige, ki seje je udeležilo kar 82 tekmovalcev iz vse Slovenije. Orientacijska zveza Slovenijeje omogočila izdelavo karte terena našega šolskega okoliša, ki je pogoj za izvedbo take tekme. Tekmovalci so se pomerili v treh različnih kategorijah, na treh različno dolgih in zahtevnih progah. Po mnenju izkušenih udeležencev podobnih tekmovanj, je bila organizacija tega srečanja na izjemno visoki ravni.
Tekst: VV
Orošeno marsikatero oko
Ajdovščina, 5. marca 2009 - Tretješolci Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine so pripravili lepo prireditev, s katero so se spomnili svojih mamic in babic. Učilnica je bila nabito polna. Program je bil izvrsten in je izstopal iz ustaljenih okvirov.
T)o uvodni šolski himni so se predstavili re-X citatorji, ki so bili izredno sproščeni in so nas z lepo besedo popeljali v svet poezije. Kdo ne pozna prelepe pravljice o Zvezdici zaspanki? Mala dramska skupinica s prisrčno Zaspanko, zvezdami in strogim botrom Mesecem je na mah osvojila srca poslušalcev.
To pa še ni vse. V program, kije bil zelo dobro izbran, z močnim čustvenim nabojem, so bili zelo spretno vpleteni tudi glasbeni nastopi učencev. Kaj vse znajo naši mali šolarji! Predstavil se je flavtist, ki svoj instrument že dobro obvlada, pa dve violinistki, pa imeniten harmonikar.
Slišali smo tudi Mozartovo Malo nočno glasbo izpod prstov malega pianista.
Prav vsi nastopi so bili imenitni. Pohvaliti velja tudi simpatičen voditeljski par, ki je povezoval tbčke zelo prisrčno in domiselno.
Za konec so otroci z voščilom in darilom v množici prisotnih poiskali svoje drage mame in babice in jih obdarili. Presenečenje je bilo popolno. Seveda so sami tudi spekli pecivo in vse prisotne pogostili.
In kdo ne bi bil zadovoljen z delčkom popoldneva, ki so ga tako lepo stkali ti naši tretješolci? Koga se ne bi dotaknila pristna otroška iskrivost, prisrčnost in iskrice v malih očeh? Bilo je povedanih in zapetih toliko lepih, toplih besed, kot že dolgo ne.
Po končani prireditvi so bila zagreta prav vsa srca in. Prav vsi so bili srečni in ponosni na svoje otroke. In prav je tako.
Dragi tretješolci! Hvala vam, ker ste nam polepšali in obogatili popoldan, kije v vaši družbi prehitro minil. Prav posebna hvala tudi učiteljicama Katji Gortnar in Katji Rijavec, ki sta tako skrbno, požrtvovalno in z veliko ljubeznijo program pripravili.
Babica Danila
Foto: Peter Valič
' I e več let zapored zbiramo obrabljene toner-in kartuše. K sodelovanju smo povabili tudi nekatera podjetja, Občino Ajdovščina in Lavričevo knjižnico. Letos je bila zelo odmevna akcija zbiranja zamaškov plastenk. Organizirali smo akcijo zbiranja obrabljenih gospodinjskih aparatov in drugih manjših električnih naprav. Učenci pri biološkem krožku raziskujejo vpliv pesticidov na sladkovodne ribe. V okviru izbirnega predmeta čebelarstvo skrbimo za šolski čebelnjak in češnjev nasad za našo šolo. Ponovno bomo oživili učilnico v naravi pod Mišjim br-dom. Na travniku pred šolo smo posadili lipe. V programu eko šole je še veliko drugih dejavnosti, kijih v okviru različnih predmetov izvajamo skozi vse leto.
Na petek, trinajstega, smo v okviru tega projekta izpeljali posebno akcijo, v kateri so sodelovali učenci podružnične šole Skrilje in učenci centralne šole.
Že v zgodnjih jutranjih urah nas je obiskala ekipa zavoda Moja soseska, ki je na šolskem
igrišču uredila prireditveni prostor. Pridružili so seji delavci Komunalno stanovanjske družbe, ki so učencem razdelili vrečke za smeti in zaščitne rokavice.
Učenci iz Skrilj so pod budnim očesom in ob pomoči svojih učiteljic pobirali smeti ob potoku Skrivšku. Očistili so brežine ob strugi potoka na relaciji od Skrilj do Dobravelj. Učenci petega razreda centralne šole pa so v okviru te akcije očistili okolico šole in športnega igrišča.
V	času čistilne akcije sta na igrišču dve ekipi učencev - članov eko krožka izdelovali modne dodatke iz odpadnega reciklažnega materiala, ki so jih predstavili na koncu akcije. Simbolično so želeli pokazati, da lahko s pravilnim ločevanjem in recikliranjem nekaterih odpadkov, te materiale ponovno koristno uporabimo.
V	dogajanje so se vključili tudi učenci višjih
razredov, ki so se pomerili v kvizu s področia ekologije.	J
Za zaključek so si učenci iz Skrilj v šolski avli ogledali dokumentarni posnetek čistilne akcije ki ga je pred 33 leti na naši šoli posnela ekipa TV Slovenije - dokaz, da je bila skrb za okolje prisotna že dolgo preden smo se vključili v pro jekt Eko šol.
Osnovni namen akcije Varujmo okolje, ki j0 v sodelovanju s slovenskimi eko šolami izvaja zavod Moja soseska, je ozaveščanje o nujnosti ločevanja odpadkov in zmanjševanju uporabe plastične embalaže. Zato je prav, da s tovrstno vzgojo začnemo pri naših najmlajših, če želimo doseči, da se bo skrb za zdravo okolje vrasla v življenje in delo bodočih generacij.
Tekst:
Foto: Peter Valič-
Nanoški sir
Prepriča s slastno aromo
_
Nanoški sir ima zaščitni znak geografsko poreklo. To pomeni, da je iz kakovostnega mleka iz domačega okolja. Mleko je od krav, ki so bile hranjene samo z naravnimi krmili.
Nanoški sir je na ocenjevanjih prejel že več medalj!
VovilanD
I P A
www.Vipava1 894.si
šolska
Droga - tudi na 'škofijski'?
O problematiki zasvojenosti na Škofijski gimnaziji Vipava
T Tsredo, 18. marca, smo na Škofijski gimna-V ziji v Vipavi izvedli projektni dan z naslovom 'Med sanjami in resničnostjo'. Z uvodnim predavanjem logoterapevtke dr. Zdenke Zalokar - Divjak in nato v 20 delavnicah smo spregovorili o problematiki zasvojenosti. Delavnice so bile razdeljene v štiri sklope: trde droge, alkohol, nekemične zasvojenosti in zdrav način življenja.
Dejstva govorijo sama: Evropska raziskava o ' alkoholu in ostalih drogah (ESPAD) med šolsko mladino za leto 2007 za naše področje ugotavlja, kako mladi posegajo po drogah. Med prvoletniki je alkoholne pijače že pilo 92,5 % dijakov, vsaj enkrat seje opilo 55 %, več kot dvajsetkrat pa 5 % dijakov. 1/5 dijakov je bila v zadnjem mesecu vsaj enkrat pijana. In to kljub temu, da alkohola ne bi smeli točiti mlajšim od 18. leta starosti.
Droga ter alkoholne pijače pa nista edini obliki zasvojenosti, čeprav najprej pomislimo nanju. Zasvojijo nas lahko tudi hrana, internet, nakupovanje, odnosi...
Izginjanje ustvarjalnih sil, energije in vitalnosti - počasi tudi samega smisla naših življenj. To so simptomi današnje bolezni, ki se vselej bolj širi.
Na Škofijski gimnaziji Vipava si pred tem nočemo zatiskati oči. Dijaki živimo v svetu, katerega vrednote krojijo mediji. Ko se osamosvajamo, je naravno, da iščemo vzornike tudi izven svoje družine, tu pa mnogokrat trčimo ob čisto drugačno lestvico vrednot.
V	delavnici pod vodstvom Zdenke Zalokar Divjak (GORA ) smo odkrivali zgodbo heroinske odvisnice skozi fotografije.
Obiskala nas je tudi nekdanja dijakinja, letošnja vinska kraljica Slovenije Karolina Kobal, ki nas je ozavestila o kulturi pitja vina, ki v primernih količinah deluje blagodejno na naše zdravje ter je del naše kulturne dediščine.
Tudi policisti imajo vsak dan opraviti z odvisnostjo, svoj pogled na zasvojenost so nam predstavili policisti s policijske postaje v Ajdovščini.
V	našem razvitem svetu nam je vse dano brez truda (obdano seveda z lično embalažo v treh plasteh) - kar potrebujemo, kupimo v trgovini. Vse potrebe zadovoljimo v hipu. Človek pa, menim, ima v svojem bistvu hotenje po delu, po vlaganju. V sebi imamo željo po premagovanju ovir, po razgibanem življenju, akciji. To je naravno, to potrebujemo za preživetje. Potrebujemo? Ravno tu je problem: danes boja za preživetje ne poznamo več, ker se je naša družba tako zelo razvila. Težava je v tem, daje premalo težav, bi lahko rekli.
Človek preživi tudi, če vse dneve postopa okrog. Posebno to velja za nas mlade, ki ne hodimo v službe in se sami odločamo o količini napora, ki ga bomo vložili v svoje projekte.
V	našem svetu nam je vse prineseno na mizo. Instant. Vse, kar rabimo za preživetje, in še več nam je na voljo takoj. Na policah trgovin najdeš celo vrečke, ki vsebujejo že pripravljeno maso za palačinke (za pripravo te potrebujemo: mleko, dve jajci, moko ter ščep soli), celo testo za pico v vrečki. Vedno več je že pripravljene hrane, ki je manj kakovostna in dražja, a seveda zelo okusna zaradi mnogih dodatkov ter zavita v več različnih plasti embalaže (se razume). Vedno manj se sadi in seje, vselej manj se obira sadje, mesi kruh. Prikrajšani smo za občutek, da smo nekaj
naredili s svojimi rokami in zato to tudi cenimo.
Tak vzorec pride v nas. To je princip: plačam in dobim - in dobim takoj, seveda. Menim, da za razvoj občutka lastne vrednosti ter svoje osebnosti potrebujemo izzive. Tisti boj, kije nekoč služil golemu preživetju, moramo usmeriti drugam. V napredek, v dobro. Menim, da je v življenju potrebno spoznati svoje talente in vanje vlagati, delati.
V dobi odraščanja se 'moramo' izoblikovati v odgovorno osebnost in poiskati svoje poslanstvo. In ta 'moramo' ne izhaja iz pričakovanj naše družbe, niti od želja naših staršev. Samega sebe ne iščemo, ker se tako pač spodobi, ker so taka pravila ... Ne. To počnemo zato, ker bomo potem srečni. Odkrili bomo svoje poslanstvo (morda biti pek, učiteljica telovadbe, mizar, cvetličarka, znanstvenik, mama ...) in srečni bomo. Sreča je itak spotoma, pravijo.
Z barvami nad odvisnost v delavnici Stopi iz teme v mavrico življenja, ki jo je vodila Polona Kunaver Ličen iz Lične hiše v Ajdovščini.
Murat&Jose svoje ideje širita s svojimi pesmimi.
Cilj delavnic, ki so se odvijale na naši šoli ob projektnem dnevu, je bilo ozaveščanje dijakov ter spodbuda k odločanju za zdrav način življenja.
Dijaki smo imeli pestro izbiro delavnic, ki so se odvijale tudi s pomočjo mnogih zunanjih sodelavcev. Nekatere so se dotikale problematike odvisnosti od drog ter resničnih zgodb odvisnikov. Te so se izvajale ob pomoči zavoda Pelikan - Skupnost Srečanje, zavoda Gora, projekta Človek, skupnosti Retro, skupnosti Cenacolo ter društva Klub zdravljenih alkoholikov Ajdovščina - Vipava. Ena izmed ostalih delavnic je pokazala, kako deluje omamljen človek na telesni, razumski in duhovni ravni, ter fiziološka dogajanja, ki so s tem povezana, v drugi smo se spraševali, zakaj potrebujemo na naših zabavah alkohol. Med nekemičnimi zasvojenostmi smo spoznavali pasti osebnega telefona, zdrave in nezdrave hrane ... Na svojstven način smo pogledali na življenje v likovni delavnici, pa v delavnici, ki nas je popeljala v pravljični svet, v katerem lahko najdemo ogromno življenjskih resnic, in v glasbeni z mojstri 'rapa'. S pomočjo strokovnjaka za sredstva obveščanja smo analizirali obravnavo te problematike v konkretnih medijih in v debatni delavnici skušali sami poiskati in zagovarjati argumente ZA in PROTI. Opogumljali smo se tudi v delavnici 'Pozitivke' in v delavnici o športu kot sproščanju napetosti. Pri vodenju delavnic ter pripravi projektnega
dne so sodelovali vsi naši profesorji, vzgojitelji v dijaškem domu in dijaki.
Ob koncu dneva pa sta nam 'zarepala' še Murat&Jose, njuna besedila se namreč dotikajo tudi problematike zasvojenosti.
Menda je najbolj pomembno to, da imaš rad sebe. Kdor sebe ljubi, bo delal stvari, ki so dobre zanj. Alije dobro zate, da greš tako pozno spat? Neprespan boš in utrujen, tvoj nočno - dnevni ritem bo v neravnovesju. Je za tebe dobro, če se prenajedaš čokolade, piješ vino za žejo ali za sprostitev, če se stradaš, mečeš svoje ure v stvari brez koristi? Je sploh dobro, če pretiravaš v katerikoli smeri v katerikoli stvari?
Daj si dovolj, daj si ravno prav. Z ljubeznijo vzemi v svoje roke vsakovrstni živež, vse, kar hrani tvojega duha, telo - nameri si ravno pravšnjo mero, saj v sebi točno veš, kaj to pomeni. Imej prijatelje, odpelji se kam (motorji so super zadeva, pa kolesa, avti, vlaki...), zavrti svojo naj-Ijubšo pesem do konca naglas - ali pa si jo hitro poišči, če je še nimaš! Živi - če si mlad, če si star - ljubi in živi. Poznam ogromno mladih, ki
imajo iskrico v očeh - kot pravi obrabljena fraza - ampak jo res imajo, ker živijo polno, lovijo tisto pravo mero. Zakaj nas tako vleče prekoračiti tisto pravšnjo mero vsega? Pravo mero alkohola, hrane, ravno toliko časa za računalnikom in televizijo, kot ga rabimo, ravno prav športa, ravno prav spanja, pohajanja, učenja, dela ... Kako se lovimo med temi mejami, stalno! Kot bi nam še nekaj manjkalo - in to nam, ki živimo v svetu, ki je v revnih delih naše ljube Zemlje sinonim skoraj za raj!
»Oni imajo prav vse!« govorijo v revnih deželah o naših krajih, in res je tako. Mar vedo, kaj počnemo mi, ki imamo vse? Vedo, da se omamljamo, opijamo, mečemo odpadke po naši rodovitni prsti, vdihavamo snovi, da bodo zameglile naše misli, si delamo ureznine po koži ... Kaj vedo oni, ki jim otroci umirajo od lakote, da mečemo hrano v smeti, ker smo je pač preveč nakuhali, kaj vedo, da so shirana telesa, kakršna imajo oni, naš ideal in zato mnoge najstnice zavračajo hrano, ki bi marsikoga lahko rešila pred smrtjo? Kaj bi dejali ob prenažiranju s poznejšim bruhanjem, bulimiji? Na misel mi pride ta prizor: shirano dekle, kije bruhnilo vso hrano iz sebe v svoji stiski, ter zraven nje shiran malček, z veliko glavo in koščeno roko, ki poboža to deklico. Živimo v svetu kontrastov- Ampak malček je lačen in dekle je tudi lačno in na koncu vsi: lačni in žejni. Kakšen je postal naš svet?
Za ljudi, ki so v stiski in živijo v odmaknjenih krajih, ne moremo neposredno storiti skoraj ničesar. Za tiste, ki živijo okrog nas, pa lahko naredimo ogromno že s tem, da sami spremenimo odnos do dobrin, ki so nam dane, do sebe in do sveta.
Ivana Kobal,
Zgornje vipavski časopis Lalnik,
vabi k sodelovanju v novi rubriki »Pisma bralcev«.
Na elektronski naslov: latnik@inloburja.si ali na poštni naslov: Časopis Latnik, Goriška 64, 52Z0 Ajdovščina, pošljite svoja mnenja, komentarje o tekočih dogajanjih v naši dolini.
Pismo zaključite s svojim podpisom in krajem prebivanja. Vabljeni k sodelovanju!

O
o

NOVI OKUSI, NOVA EMBALAŽA, VEČJI VOLUMEN ZA DVOJNI UŽITEK
v sodelovanju zjiaravo
Smoothijem Fructal v 250 ml plastenkah: borovnici, korenčku, mangu in ananasu s kokosom so se pridružili novi okusi v kartonski embalaži volumna 500 ml - za dvojni užitek.
^7njimi se boste crkljali doma, za zajtrk, »ko vam bo zapasalo«, lahko X jpa jih boste podelili tudi s partnerjem oz. z družino. Vsebujejo namreč 2 x 100 % dnevni obrok sadja. Saj veste - po priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije naj bi v petih obrokih použili 400 do 650 gramov sadja in zelenjave in sicer dve petini sadja in tri petine zelenjave.
Kot vsi ostali Smoothiji Fructal imajo tudi novi okusi 100 % sadni delež in nimajo dodanih sladkorjev, vsebujejo pa naravno prisotne sladkorje v sadju samem. Nimajo dodanih konzervansov, umetnih barvil, sladil in arom. Zmiksani so iz 5 vrst sadja s prevladujočim okusom enega sadeža, po katerem so tudi dobili ime.
Tako v miksu Smoothie breskev sodelujejo še jabolko, banana, belo grozdje in zlati kivi. V Smoothiju jagoda ustvarjajo harmonijo okusa jagoda, rdeče grozdje, borovnica, banana in nepogrešljivo jabolko. Smoothie Višnja pa je mešanica višenj, jabolk,- grozdja, banane in aronije.
Privoščite si torej nove, zmiksane smoothie okuse: Breskev, Jagodo in Višnjo!
10
z naravo
Izpostava KSS Ajdovščina, Goriška 23b, 5270 Ajdovščina Tel: 05/3671070, marta.koruza@go.kgzs.si
Dobra stara
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Med številnimi avtohtonimi in starimi sortami vinske trte, značilnimi za Vipavsko dolino, je zastopana tudi pinela. Vse do danes se je ohranila predvsem zaradi navdušenja vinogradnikov in vinarjev, ki so znali ceniti njeno dobro kapljico s prijetno cvetico in aromo.
T)o Dalmasu se sorta omenja že v nekem doku--L mentu v Vidmu leta 1324, iz katerega izhaja, da se je med vini, ki so jih takrat pridelovali v Furlaniji, pojavila tudi pinela. Po literaturi je sorta po poreklu iz severne Italije oziroma Goriške, od koder se je prenesla tudi v okolico Padove, kjer seje vedno bolj širila in dolgo predstavljala eno najboljših vinskih sort tega okraja.
V začetku 20. stoletja je pinela prikazana v publikaciji Agrarnega inštituta iz Gorice kot krajevna zvrst, kije razširjena predvsem po gričih Vipavske doline. To potrjuje tudi Vrtovec v knjigi Vinoreja za Slovence, kije izšla leta 1844. Po nekaterih podatkih je pinela naša avtohtona sorta, po poreklu iz Vipavske doline.
Čeprav je pinela v Vipavski dolini ves čas zastopana kot priporočena sorta in je še leta 1971 predstavljala skoraj 13 % belih sort, je kasneje, v začetku osemdesetih let, njen delež naglo upadel. Vzrok lahko pripišemo predvsem občutljivosti na sivo grozdno plesen in bakterijski ožig, ki je najbolj prizadel vinograde na območju zgornje Vipavske doline. Odlične lege, primerne za pine-lo, so bile v tem času posajene s sortami, odpornimi na omenjeni bolezni.
Pinela odlično uspeva na visokih legah, kjer so lahka zračna tla, sestavljena iz laporja in peščenjaka. Je zelo vzdržljiva sorta, dobro prenaša poletno pripeko, močno burjo in točo. V nizkih,
zaprtih legah, kjer so tla težja in se dalj časa zadržuje megla, je pinela podvržena gnilobi in daje pridelek slabše kakovosti z višjo skupno kislino. Sorta je srednje bujne rasti, srednje pozno zori (med drugo in tretjo zoritveno dobo) in je zelo rodna. Grozdje srednje velik rahel ali zbit, v sorazmerju z bujnostjo rasti in gnojenjem. Jagoda je srednje velika, nekoliko podolgovata, rumenkaste barve, ki dobi na soncu rjavkast odtenek.
Izmed vseh sort, kijih gojimo v Vipavski dolini ima pinela najgosteje razporejena kolenca na rozgi, kar je zelo pomembno pri rezi. Priporočljivo je, da puščamo krajše šparone in jo obremenimo glede na želeno kakovost vina z devetimi očimi pri enošparonski vzgojni obliki do maksimalno z dvajsetimi do dvaindvajsetimi očmi pri prosto-viseči vzgojni obliki.
Ker pinela optimalno uspeva na višjih in visokih legah, na nadmorski višini od 150 do 350 m, kjer so tla lahka lapornata, se priporoča enošpa-ronske vzgojne oblike, z razdaljami sajenja 2,0 do 2,40 m x 0,70 do 0,80 m.
Pinela je sorta, ki lahko ob primerni obremenitvi in pravilnem kletarjenju daje vrhunsko vino. Značilno je po svežini, ki mu jo daje nekoliko višja skupna kislina ter po svojevrstni cvetici in aromi, ki je ne moremo primerjati z nobenim drugim vinom. Ob primernem pridelku dosežemo v vinu do 14 % alkohola, do 29g/l ekstrakta in 6 do 8 g/l kisline.
Vinogradniki, vinarji in potrošniki se zavedajo žlahtnosti in bogastva sorte, tako da zadnja leta narašča zanimanje zanjo.
Pridelovalci pinele na Vipavski vinski cesti bomo na velikonočni ponedeljek na Planini organizirali že četrto druženje s pinelo. Vse ljubitelje te domače vipavske sorte vabimo, da se nam pridružijo 13. aprila popoldan v stari šoli na Planini, kjer bomo skupaj z vinarji okušali žlahtnost pinel.
Darja Marc, Kmetijska svetovalna služba
^±1 >1 ROMING
Najem avtodomov brez nepotrebnih komplikacij
Standardni razred
-	Sezona* 90€
-	Izven sezone** 60€
Višji razred . -Sezona* 110€
- Izven sezone** 80€
* od 01.05 do 31.09
** od ono do 31.04	VARŠČINE NI
041 / 249-077 Branko 031 / 376 - 420 Romeo
www.avtodomi-roming.si
Tandems GO
Ljudska univerza Ajdovščina se je na povabilo Regijskega centra Mikolovv s Poljske vključila v mednarodni projekt Tandems GO, ki se izvaja ob podpori Evropske komisije skozi program Socrates - Grundtvig 2. Tandems GO je dvoletni projekt, v katerega je vključenih osem partnerjev iz različnih evropskih držav: Malte, Portugalske, Francije, Slovaške, Poljske, Turčije, Grčije in Slovenije.
er je projekt namenjen predvsem medgene-jCvjacijskemu sožitju med mladimi in starejšimi odraslimi, smo videli priložnost za sodelovanje v projektu z udeleženci programa Projektno učenje za mlade (PUM). Tandems GO temelji na sodelovanju mladih s starejšimi, na prenosu računalniških znanj na eni strani in na prenosu izkušenj, znanj in spretnosti starejših na drugi strani. Starejši, ki so vključeni v projekt, bodo s sodelovanjem pridobili informacijsko komunikacijske spretnosti, večje zaupanje v svoje znanje, mladi udeleženci pa bodo s sodelovanjem bogatili svoje znanje zgodovine in družbenih sprememb v njihovi skupnosti ter pridobili nove izkušnje.
Prvi projektni sestanek je bil na Poljskem, kjer smo izmenjali izkušnje, predstavili plan aktivnosti in določili naloge, ki jih moramo opraviti do naslednjega projektnega srečanja na Malti v juniju 2009. Za tem sta načrtovana še dva projektna sestanka, eden v novembru 2009 na Slovaškem, zaključni pa v maju 2010, ko bomo na Ljudski univerzi Ajdovščina gostili partnerje iz vse Evrope.
Na naše povabilo se je projektu »Tandems GO« kot prva pridružila OŠ Dornberk, kjer sta projekt vodili Ivica Bagon in Marjeta Lisjak Zainteresirani učenci so starejše odrasle učili
osnov računalništva, ti pa so na mlade
Prene-
sli svoje znanje, življenjske izkušnje in zgodbe Skupina seje od mesecajanuarja do marca 2009 dobivala enkrat tedensko in v tem času dokazal daje lahko sodelovanje med otroki in starejšimi zelo poučno in zabavno. Želimo si, da bi Se jekt kot primer dobre prakse razširil in uvel' tudi na drugih šolah.
Druga skupina Tandems GO bo povezala ude ležence programa PUM in posamezne člane Društva upokojencev iz Ajdovščine, ki se enkrat tedensko učijo računalništva na Ljudski univer ' Ajdovščina.
V projektu znova dokazujemo, da medgenera cijsko povezovanje bogati vse udeležene, star ' ši z veliko izkušnjami in življenjsko modrost bogatijo mlado generacijo informacijske dob ki jim pomaga pri vključevanju računalnika v
njihov vsakdan.
Eva Merrholjc
Latniik
%>
iina
GRADBENI INŽENIRING
VIPAVA
031 / 376 - 420
www.roming.si
-	Hiša Dvojček Vipava
-	stanovanji v velikosti 105 m2
r
t
1
I
F
1
I
\
t
i
i
l
kultura
11
Mojca Gulič:
Pogled Čez obzorje
Vipavski Križ, 6. marca 2009 - V Domu krajanov se je v počastitev dneva žena s samostojno razstavo predstavila mlada slikarka Mojca Gulič iz Nove Gorice. Dogodek je z občutenim petjem dopolnila Polona Krušeč, igralec Sergej Ferrari pa je prisotnim ponudil - Skodelico kave.

3
,1
e
it
'j
L'
i'
C
-■
M
cl
TV Tojca Gulič je študirala slikarstvo na -LV.LAkademiji lepih umetnosti v Benetkah, v razredu prof. Carla di Raca. Diplomirala je leta 2005 in od takrat je imela že nekaj samostojnih predstavitev, razstava v Vipavskem Križu pa je kljub temu ena prvih resnejših, predvsem pa kompleksnejših predstavitev njenega opusa. Premore namreč daljši kronološki razpon (celo dela, ki so nastala pred njenim študijem) ter sega na različna področja avtoričinega kreativnega delovanja. Vsako likovno delo ima likovno-formalno in '■'sebinsko zasnovo. V vsebinskem smislu je avtorici blizu narava, tako ruralna kot tudi urbana. Upodablja jo realistično, celo z naturalistično natančnostjo. In vendar je v njenih vizualizacijah vselej prisoten tudi otroški pogled, s katerim likovne zapise odeva v svojsko pravljičnost in fantazijskost. Ta pa je postavljena na obče in osebno izbrane simbolne temelje.
Najpogostejše motivno izhodišče soji hiše. Pri tem sicer izhaja iz primorsko - kraške arhitekture, predvsem pa se ustvarjalno spominja hiše svojih starih staršev. Kot otroku se ji je zdela veličastna (še vedno hiše uprizarja z otroškimi videnji, z »žabje« perspektive - iz nižjega očišča, od spodaj navzgor). Čiste kubuse hiš odlikujejo visoki gabariti, strehe pa krasijo še bolj elegantni dimniki, ki kažejo na izrazito vertikalno orientiranost in morda latentno prisotno željo po prehodu iz materialnega v duhovni svet. Njene hiše učinkujejo ljubko in okna na njihovih pročeljih se zdijo kot očesa. Arhitekturni svet Mojce Gulič namreč premore sublimirano preobrazbo, avtorsko ovrednotenje, čutnost in sporočilnost. Je poosebljen, počlovečen, humaniziran. Ima statiko, nima pa geometrijske hladnosti.
Motiv očesa prevzema dominantno vlogo tudi pri upodobitvah živali (ptice, ribe). Še zdaleč ne nastopa le kot organ vida, ampak kot koncentrat simbolnosti, nosilec izraznosti novih, prenesenih in globljih pomenov.
Avtorica se preizkuša v različnih likovnih tehnikah, v akvarelu, akrilu, olju, odkriva elemen-tarnost in neposrednost risbe, oblikuje pa tudi v glini in lesu ter eksperimentira s pomočjo za likovno izražanje nekonvencionalnih materialov. Zdi se, da tehniko podreja želji po izraznosti. Povsem študijski pristop pa je prisoten v njenih upodobitvah človeškega telesa (akti), tako v obliki risbe kot tudi v obliki klasičnega kiparskega modeliranja z glino.
Razstava razkriva zanimiv prehod s slikovne površine, preko reliefov v oblo plastiko oz. prehod iz dvodimenzionalnega v trodimenzionalno. In zdi se, da razstavljalka povsem suvereno obvladuje področja različnih likovnih medijev. Z akvarelom prezentira mehkobo in lazurnost ter se ustvarjalno sooča s še eno likovno disciplino - z ilustracijo. V olju išče duh tradicionalnega ter se ukvarja s premišljeno in precizno gradnjo slike, odkriva čar drobnih, segmentiranih, prefinjenih nanosov, kijih plasti do želene gradacije. Z risbami dokazuje odločilno moč črtne sledi in njeno mojstrsko obvladovanje. V trodimenzio-
nalnem pa izraža občutek za materialnost.
Slikarkinemu pristnemu stiku z naravo in polnosti doživljanja lepot stvarstva sledimo tudi v njenih »instalacijah«, za katere nabira gradivo na sprehodih po primorsko-kraškem prostoru. Tovrstne instalacije so kot nekakšni izseki iz urbanega okolja: hiše, artikulirane v enakem stilu kot tiste na slikovnih površinah, postavljene v naravno okolje, zasejano z vejevjem, mahom, kamenčki... To je slikarkin »mini mundus«.
V heterogenem slikarkinem delovanju je odločilno prisotna tudi njena paleta, ki premore bogastvo naravnoposnemajočih tonov, med katere se mešajo tudi osebno, subjektivno izbrane barvne osnove. Vselej pa zapisi skozi bogatvo kolori-ta prinašajo harmonično ubrano, poetično barvno atmosfero, pa naj bo ta zasidrana v nežnih, pastelnih barvnih tonih ali pa v konkretnejših, barvno intenzivnejših nanosih.
Pogled čez obzorje prinaša pogled v nek realistično zasnovan svet, v katerem, še ali pa znova, živi pravljičnost, ki jo avtorica v obliki razpoloženj, s svojih formalnih nosilcev likovnega zapisa, prenaša v eter.
Realistično podajanje elementov stvarnosti ni izživeta likovna praksa, saj avtorju omogoča nagibanja v različne interpretativne smeri. Tako se likovne stvaritve Mojce Gulič zgolj navdihujejo ob realnih krajinah, v resnici pa so zrcalne podobe slikarkinih vizij. Klasične teme in tradicionalna likovna izrazila so popeljana v sodobnost, predvsem pa v slikarkin ustvarjalni intimizem, v katerem se tesno prepletata slikarsko znanje in osebna občutljivost. Z njima gradi hiše in gradove, a ne tiste v oblakih...
Avtorica nam odkriva lepo, privlačno, slikovito, očem prijazno in zanimivo motiviko. In vendar je to le del resnice o njenem likovnem stva-riteljstvu. Drugi del resnice prispeva njena duša, ki neposredne vtise prepoji z notranjimi stanji, njej lastnimi dojemanji, jih požlahtni z njej lastnimi občutji, čutenji in jih končno artikulira v novo vidno podobo, v kateri se pripoved spremeni v izpoved. V kateri smeri se bo razvijala slikarkina ustvarjalnost, še ne moremo reči .... Nedvomno pa so trdni risarski temelji, občutek za barvo ter smisel za oblikovanje kiparske tvarine ter nenehna avtoričina želja po raziskovanju, poglabljanju, analiziranju in sintetiziranju tista dejstva, ki odpirajo pogled v ustvarjalnost, segajočo čez obzorje ....
Razstava pa premore tudi edukativno moč, in sicer v smislu likovne interdisciplinarnosti ter v vzpostavljanju kreativnega dialoga med klasičnimi, preverjenimi izrazili in svežimi, avtorskimi prijemi.
Anamarija Stibilj Šajn
Ta veseli večer z Ivanom Sivcem
Lokavec, 28. februarja 2009 - Polna dvorana Edmunda Čibeja je v živo spoznala pisatelja Ivana Sivca, ki je najbolj plodovit slovenski pisatelj in hkrati med petimi najbolj branimi slovenskimi avtorji. Obiskovalci so si že ob vhodu lahko ogledali njegova številna dela, ki si jih je iz Lavričeve knjižnice izposodila Alenka Furlan, ki je gosta tudi povabila v Lokavec. Literarni večer je organiziral Studijski krožek Obudimo kulturno življenje na vasi v sodelovanju z LU Ajdovščina.
Tvan Sivec, po poklicu slavist, je delal kot novi-_Lnar in urednik na RTV Slovenija. Je tudi član Društva slovenskih pisateljev. Na zabaven način nam je predstavil zanimive dogodke iz njegovega življenja in svoje literarno ustvarjanje. Spoznavali
smo ga skozi literarna dela, ki jih je ustvaril, mnoge že poznamo, saj je napisal kar 90 knjig. Piše v več različnih literarnih žanrih, od otroških in mladinskih del, do kmečkih povesti, biografskih zapisov ter spominske proze. Pogosto se v svojih delih poda na pot znanih slovenskih osebnosti. Napisal pa je tudi več kot dva tisoč besedil za glasbo. V zadnjem delu večera je predstavil njegovo zadnje delo - potopis Ribčev dohtar, v kateri se pisatelj v obliki devetinštiridesetih črtic podaja predvsem po Sloveniji, deloma pa tudi po Avstriji in Češki - po poteh našega največjega pesnika Franceta Prešerna.
Večer so popestrili mladi lokavški glasbeniki - Meta Kompara, Polona Soban in Matija Marc, vsi učenci glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine, ki so na violino in dve violončeli zaigrali odlomke priredb iz svetovne klasične glasbe.
Poslušalci so z navdušenim aplavzom nagradi-- li nastopajoče in gosta večera. Po zaključenem druženju so imeli obiskovalci možnost ogleda in tudi nakupa nekaterih Sivčevih del.
Mateja Soban
Nika Božič na Zemonu
Samozavestna dvajsetletnica Nika Božič, iz Podnanosa doma, se z likovno umetnostjo resneje ukvarja od svojega 15. leta naprej, ko je začela obiskovati likovno gimnazijo v Novi Gorici.
Takrat seje zanjo začelo obdobje intenzivnega umetniškega ustvarjanja in likovnega izobraževanja. V tem času je nastalo veliko del, zato se je odločila, da jih razstavi in pokaže širši javnosti. Dvorec Zemono je po svoji priljubljenosti in obisku tako domačih kot tujih gostov za mlado umetnico zelo ugoden prostor, s čimer se strinja tudi lastnik restavracije, Tomaž Kavčič: »Nikine slike so mi bile takoj všeč, zelo ustrezajo tudi našemu okolju restavracije. Razstava je zelo dobro sprejeta, gostje so navdušeni.«
Pri postavitvi ji je priskočil na pomoč profesor iz gimnazijskih let, Marko Krumberger, kije postal njen likovni kolega in glavni kritik.
Na razstavi sije možno ogledati ter kupiti petnajst njenih najboljši del. Navdih zanje je črpala iz narave ter iz brezosebnih geometrijskih form, ki jim je s pomočjo premišljenega oblikovanja vdihnila človeško noto.
Avtorica sama je z razstavo zelo zadovoljna: »Vloženega je bilo veliko truda, saj sem si to od nekdaj želela. Po značaju sem pač taka, da kar si zadam, to tudi uresničim. Upam, da me bodo ljudje opazili in bo moj trud poplačan.«
Umetnica sedaj študira na Akademiji lepih
umetnosti v Benetkah - smer dekoracija. Redno se udeležuje številnih skupinskih razstav in likovnih kolonij. Živi in likovno ustvarja v Benetkah in Podnanosu.
Tekst in foto: Ana Semenič
Izbrani materiali za vse vrste gradenj
r
mladi
Mladi v boju s smetmi
Ajdovščina, 14. marca 2009 - Mladinski center, mladinski svet in klub študentov so organizirali čistilno akcijo okolice Hiše mladih. Povabilu na akcijo se je odzvalo čez trideset mladincev - predstavnikov društev, glasbenih skupin in drugih mladinskih organizacij, ki so se z lopatami, grabljami in metlami podali v boj nad smeti. V šest ur trajajoči akciji so uspeli napolniti tri zabojnike za kosovni odpad različnih odpadkov, ki so se čez zimo nabrali v okolici hiše, ki nudi streho nad glavo različnim
Tudi sicer se Hiša mladih na moč prizadeva za vzgajanje mladih za ločeno zbiranje odpadkov. V objektu imajo v vsakem nadstropju manjši ekološki otok, v katerih že dve leti ločeno zbirajo papir, plastiko in pločevinke. Za namestitev teh otokov je na predlog uporabnikov poskrbel ajdovski PUM.
Daje mladinskim organizacijam skrb za okolje pomembna, so dokazali tudi na letnem posvetu, ko so za eno prioritetnih področij za obdobje od 2009 do 2011 določili varovanje okolja. V MSA verjamejo, da lahko mladi sami naredijo precej za čistejše okolje, menijo pa, da morajo še precej narediti tudi odgovorni, ki sprejemajo ukrepe okoljske politike, predvsem pa občani, ki bodo že z ločenim zbiranjem odpadkov prispevali k lepšemu jutri.
TB
Skupaj zmoremo več!
Od 16. do 20. marca 2009 je v Zieloni Gori na Poljskem potekala mladinska konferenca, na kateri so se zbrali predstavniki osmih evropskih držav.
dV /Tladinski delavci iz različnih mladinskih or-IVJLganizacij so diskutirali o delu z različnimi mladimi ter mladimi z manj priložnostmi. Skozi predstavitve delovanja posameznih organizacij in izvedenih projektov, so si izmenjali primere dobrih praks ter iskali možnosti za sodelovanje in uresničevanje skupnih interesov. Konference so se udeležile tudi tri predstavnice Mladinskega sveta Ajdovščina (Janja Jazbar, Katarina Koruza in Helena Harej), ki so na Poljsko ponesle dober glas o naši organizaciji, državi in občini,
H. H.
MDPM Ajdovščina
Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina (MDPM) je nepolitično, prostovoljno, nevladno, humanitarno, samostojno, kulturno - izobraževalno in nepridobitno združenje, ki deluje v javnem interesu in v dobro otrok, mladostnikov, staršev in družin. DelujemoVia območju občin Ajdovščina in Vipava. MDPM je članica krovne organizacije Zveze prijateljev mladine Slovenije.
- humanitarni programi, s katerimi se pridobivajo različne oblike pomoči za socialno ogrožene družine.
Programi društva potekajo preko celega leta in so razporejeni okrog različnih tematskih področij, denimo otrokove pravice (otroški parlament na občinski in regiohalni ravni, teden otroka), svetovanje preko telefona otrokom in mladostnikom ter osebam v stiski (TOM telefon), prosti čas (tematske in počitniške delavnice za otroke), praznovanja (ob dnevu družine, srečanje družin), razvijanje bralne kulture otrok in mladih (Bralna značka), počitnice ob morju (letovanja za otroke in družine), šola za starše, študijski krožki, delo z mladimi (razvijanje prostovoljnega dela, srečanje prostovoljcev, izobraževanja, usposabljanja itd.), izleti za otroke in mlade, razni tečaji (plavanje, rolanje, tenis, smučanje, deskanje), prostočasne aktivnosti, kot npr. igre, gledališke, plesne in glasbene delavnice. V zadnjih letih se vključujemo tudi v evropske projekte kot je npr. evropska prostovoljna služba, s katero promoviramo prostovoljsko delo, medkulturni dialog ter vrednote strpnosti, solidarnosti in enakopravnosti.
Člani se v društvo vključujejo prostovoljno, s simbolno letno članarino si zagotovijo pravico do glasovanja pri odločanju na letni skupščini in so deležni vseh ugodnosti in pravic, ki jim prinaša članstvo. Člani so redno obveščeni o naših aktivnostih.
Barbara Tomšič, predsednica Urška Štrancar, www.mdpm-ajdovscina.si
'V Taši temeljni cilji delovanja so dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic na osnovi ustave R Slovenije, deklaracije o človekovih pravicah, konvencije o otrokovih pravicah ter drugih dokumentov, ki zadevajo otroka, mladostnika in družino.
Dejavnost društva je programsko usmerjena na tri področja:
-	delo z otroki in mladimi s poudarkom na skrbi za kakovostno preživljanje prostega časa;
-	delo z družinami s poudarkom zagotoviti čim bolj kakovostno sobivanje in sožitje otrok in staršev;
mladinskim strukturam.
rT''udi v letošnji akciji so posebno pozornost _L namenili ločenemu zbiranju odpadkov - veliki zabojniki so vase sprejeli le material, ki ne sodi v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov.
Strateški posvet MSA
■ ■
Kovk, 21. - 22. marca 2009 - Predstavniki organizacij, članic Mladinskega svete Ajdovščina, so se zbrali v taborniškem domu na Kovku. Namen strateškega pg. sveta, kot so delovno srečanje poimenovali, je bilo oblikovanje smernic delovanje MSA v obdobju od 2009 do 2011.
V prijetnem delovnem vzdušju so se zbrali predstavniki posameznih mladinskih organizaciji ter drugi povabljeni gostje, ki so v preteklosti in še danes pomembno prispevali k razvoju MSA. Posvet je bil vsebinsko razdeljen na dva dela: v prvem so mladi razglabljali o programu MSA, v drugem pa o njegovi bodoči strukturi Delovanje MSA se bo v prihodnosti okrepilo s področji, ki so jih identificirali kot pomembna, in takimi, kjer so mladi sami dovolj kompetentni za izvajanje ukrepov - v naslednjem obdobju bodo svoje delo nadgradili s predvsem prostočasnimi dejavnostmi mladih, okoljskimi temami, povezovanjem neformalnega s formalnim izobraževanjem in razvojem mladinskega turizma
v občini. Poseben poudarek bodo, na operativ ni ravni, namenili-različnim izobraževanjem k usklajevanju mladinskih organizacij.
Predsednik Tadej Beočanin je pojasnil tudi d se »bo struktura MSA spremenila, tako poimen sko kot tudi organizacijsko. Dosedanje delo omogočilo napredek organizacije, ki pa mora svojo rast in kontinuiteto nujno razširiti ekipo zato bo zboru predlagana ustanovitev kolegij MSA, ki bo omogočal redno delo na področji! mladinskih politik.« MSA bo torej s sedanji! treh prešel na deset vodilnih mest v organizaciji kar bo zagotovo povečalo prepoznavnost mla dinskega dela v občini in širše.
Helena Han

M-l-a-d-i
bori, bori, bori, zdravo!
S tem glasnim pozdravom se taborniki pozdravljamo med seboj, ajdovski p0^ drav se nekoliko razlikuje od ostalih po Sloveniji zato nas povsod še prej spOZn<). jo. V Ajdovščini smo taborniki prisotni že vrsto let, kmalu jih bo kar 60. Sicer nH smo eden izmed večjih taborniških rodov, ki delujejo po vsej Sloveniji pod okri|jeiit Zveze tabornikov Slovenije. V društvo je včlanjenih okrog 80 članov, načelnica Helena Harej, starešina pa Tjaša Brataševec.
T Tečina ljudi v Ajdovščini nas prepozna po
V pisanih ruticah, ki jih nosimo okrog vratu, srajci peščene barve, taborniškem domu Praprot na Kovku, letnem taborjenju, zimovanju in še bi lahko naštevali. Rutke označujejo starost posameznega člana. Najmanjši nosijo rdeče rutke, imenujemo jih medvedki in čebelice, od 5. razreda dalje so gozdovniki in gozdovnice z zeleno rutko. Sledijo jim popotniki z modro, raziskovalci z oranžno in grče z vijolično rutko.
Vendar smo taborniki več kot samo uniforma. Pri tabornikih želimo v manjših skupinah, ki jih imenujemo vodi, otrokom spet približat že skoraj pozabljene vrednote. Naravo in preživetje v njej, raziskovanje in opredeljevanje do modernega načina življenja, spoštovanje drugih, ohranjanje
otroške radovednosti, pripravljenost na ug ^ in izzive življenja. Srečujemo se enkrat tecJen.sk1’ na vodovih sestankih in želimo čas, ki nam je voljo kar najbolje izkoristit v prijetni družbi \f stnikov, se zabavati in pozabiti na skrbi. Vsak \U vodi vodnik, ki je le nekaj let starejši od člauo je pomembna značilnost skavtske metode Zaključek celoletnega dela tabornikom pr j stavlja taborjenje, vmes pa se pozabavamo j>“ zimovanjih, izletih skupaj s starši, taboruiš^if' tekmovanjih, mnogobojih in pohodih. TaborniK' iz rodu Mladi bori domujemo v Hiši mladih u d potekajo tedenska srečanja vseh članov, ^|aš, bril' gi dom pa je na Kovku v prenovljenem taborni' škem domu, kjer se odlično počutimo.
K.b
13
center farna vipava
K


Mercator

agrooprema
Goriška cesta 13/ Vipava tel.: 05 36 44 868
.
;'m'k

. ■ m. «?r	;r' 'm*
' f. vm:	1 Jf$T


H
aea^-

■■■	,	r-r,V>‘


- INOX SALAMOREZNICE |
INOX PECLJALNIK 5 t^»d ^^3 ■ MULCERJI BERTI, INO/^TEHNOS l<.»fSMSv : ŠKROPILNIKI ZUPAN/ UNI GREEN/f^fOMEHANIKA^
MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI
\
^	urnik: 6$ 7.00 lo 17.00
'"”aS9",*!,^^	od 7.00 do 12.00
f,	^
VIPAVA
HOMOLOGACUE VOZIL
OB PONEDELJKIH PO PREDHODNI NAJAVI
društva
Ribiška družina

Vročica pred evropskim prvenstvom Ajdovščina
sn£
poj
po;
saj
me
top
Vi]
me
^	. i -	Ribiška družina Ajdovščina je društvo, katerega osnovna naloga je skrb za ohra- 2
Društvo Kolesarski klub Črn Trn je bilo ustanovljeno leta 2006. Člani društva so njanje vseh vrst vodnih organizmov in rib, varstvo vodotokov, vzreja rib in ribo|0y st* bolj ali manj aktivni tekmovalci in drugi navdušenci gorsko - kolesarskih disciplin. Družina ima status javnega interesa in naravovarstveno poslanstvo. Nastanek d-*
Društvo si prizadeva aktivno promovirati gorsko kolesarstvo, predvsem disciplino 4 - cross. To jim uspeva z organizacijo različnih vadb in treningov, ki se jih udeležujejo predvsem osnovnošolci in srednješolska mladina, pa tudi starejši. Poleg organiziranih vadb vsako leto prirejajo tudi tekmovanja na lokalni in državni ravni, organizacija evropskega prvenstva, ki bo 26. in 27. junija v Ajdovščini, pa je za tako mlado društvo zares pogumen podvig.
štva z zelo bogato preteklostjo sega v leto 1955.
X Tgorskem kolesarstvu obstaja več različnih V disciplin: 4 - cross, downhill, cross - count-ry, XC marathon. 4 - cross je izločilna disciplina, kjer sočasno dirkajo štirje tekmovalci. Poteka na umetno narejeni progi, na zmerni strmini s konstantnim spustom, čez umetno (iz zemlje) narejene skoke, ovinke, grbine, nagnjene ovinke. Proga mora biti dovolj široka za vse štiri tekmovalce in postavljena tako, da dovoljuje prehitevanje.
Društvo je progo, poimenovano '4 x Črn trn', zgradilo leta 2006 pod Školom in se nahaja v razvijajočem se športno - rekreacijskem središču Pale, kjer so še mala tlačilna kolesarska proga, tenis igrišči, skate - park, košarkaško igrišče, balinišče, otroško igrišče ... Že prvo leto so na progi izpeljali državno prvenstvo, ki gaje spremljalo poldrugi tisoč gledalcev. Proga je dolga 570 m, z višinsko razliko 40 m, ima štiri zavoje in 14 skokov, široka je 5 m. Sedem metrov visoka startna rampa ima naklon 30 %. Najboljši jo prevozijo v dobrih 47 sekundah. Progo vseskozi dopolnjujejo in izboljšujejo. Tako so pred krat-
kim spremenili zadnji del: »Zadnja linija zdaj izgleda tako: velika banda in step-up-a ostajajo, nato je 6 ritem 'punklov' s 4 do 6 metrskimi razmaki med njimi. Sledi še kratka ravnina kot priprava za zadnji, 8 - metrski 'double'. Ves ta del je narejen pod rahlim naklonom tako da bodo odslej hitrosti večje in poganjanje ne bo več potrebno. Proga je na tem delu precej široka, tako da je več možnosti za prehitevanje. Mogoče se bo prav na tem delu odločilo evropsko prvenstvo ...« pravi tajnik društva Tadej Stubelj.
Priprave za evropsko prvenstvo, ki bo od junija, so torej v polnem teku, ne gre le za dela na in ob progi, pač pa tudi za organizacijo obsežnega spleta vseh potrebnih služb in dejavnosti, ki jih tako veliko tekmovanje zahteva. Poleg same tekme se bo zvrstilo še veliko spremljevalnih dogodkov , predvsem takšnih, ki jih Pale omogočajo - od koncertov priznanih skupin, do tekmovanja rolkarjev, pa plesalcev brakedanca, do risanja grafitov. Polno zasedena bo tudi mala proga, bodisi za treninge tekmovalcev bodisi za neformalna tekmovanja in kolesarske ekshibicije.
»Že doslej smo na enodnevnih tekmah, brez dodatnega programa, gostili po tisoč in več obiskovalcev. Glede na to, da bo EP dvodnevni dogodek z mnogimi spremljevalnimi dogodki in atraktivnejšimi športnimi nastopi, računam na mnogo večji obisk, predvsem iz tujine. Doslej so udeležbo že napovedale zveze iz Italije, Avstrije, Francije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Nemčije ...« razlaga Blaško, ki pričakuje več kot 100
tekmovalcev: »Nedvomno bo prvenstvo velika priložnost za Ajdovščino, da se izkaže, za sponzorje pa, da se predstavijo širokemu občinstvu,« dodaja Stubelj, ki si daje veliko opravka tudi z nadgradnjo spletne strani www.crn-trn-si. Na njej je tudi rubrika, kjer se lahko prijavite za prostovoljca pri organizaciji prvenstva.
Odprta vrata za
ljubitelje psov
Ustje, 15. marca 2009 - Športno - kinološko društvo Ajdovščina je pripravilo dan odprtih vrat. Na sončno nedeljo je na poligonu pod Ustjami društvo predstavilo svoje delovanje in aktivnosti, na predstavitvi pa so seveda sodelovali tudi spretni in pridni štirinožni prijatelji.
Slovenske vojske, s svojimi psički, ki obiskujejo različne tečaje znotraj društva, pa so se predstavili še člani.
Če želite tudi vi svojega kosmatinčka naučiti različnih veščin, ali če potrebujete le kakšen nasvet pri njegovi vzgoji, vam bodo na društvu z veseljem pomagali. Več informacij in kontakte članov ter podrobnosti o vseh aktivnostih društva in tečajih, najdete na njihovem spletnem naslovu: www.skd-ajdovscina.com.
T"\a je pes človekov najboljši prijatelj in kako JL/priljubljena je ta žival, je bilo zagotovo občutiti tudi na dnevu odprtih vrat ajdovskega kinološkega društva. Čudovit dan je na poligon privabil velike in male, člane društva in tiste, ki si to še želijo postati.
Program se je začel s pozdravom predsednika društva Mirana Žvanuta in predstavitvijo pasem različnih psov. V nadaljevanju so se na dogodku predstavili tudi psi in njihovi vodniki iz
r7'adnja leta šteje družina med 120 in 140 čla-
Zl/r
Kmalu po izviru se reki Vipavi pridružita
vai
R
vzi
in
dn
Isti
in
Štf
I
I
/nov, od tega med 15 in 20 mladih ljubiteljev športnega ribolova. Družina veliko pozornosti posveča usposabljanju članov za različne dolžnosti; gospodarja družine, ribogojca, čuvaja, inštruktorja in mentorja ter kadrov za odlovlja-nje rib z elektro agregatom. Samo v letu 2008 je Ribiška družina na usposabljanju državnega nivoja imela pet mladih članov.
Posebno skrb posvečajo pridobivanju in usposabljanju mladih. V minulem letu seje različnih usposabljanj udeležilo 12 mladih članov pripravnikov. Zelo dobro so obiskani tudi tabori mladih, ki jih vsako leto organizira Zveza ribiških družin Primorske.
Status in organiziranost
Ribiška družina Ajdovščina je organizirana v skladu z Zakonom o društvih in Zakonom o sladkovodnem ribištvu. Deluje znotraj Športne zveze Ajdovščina, Zveze ribiških družin primorske in Ribiške zveze Slovenije. Na volilnem občnem zboru lanskega decembra so izvolili nove organe in predsednika - Marjana Krapeža je nadomestil David Marc, dolgoletni član družine.
Družina ima urejeno lastništvo zemljišča ob reki Hubelj, na katerem leži ribogojnica, za katero ima uporabno dovoljenje. Leta 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor družini izdalo vodnogospodarsko soglasje za 20 - letno rabo vode reke Hubelj. Z lastnimi strokovnimi kadri na področju sladkovodnega ribištva so izdelali dolgoročni in letni razvojno gojitveni načrt, ki ga je v celoti odobril tudi Zavod za ribištvo Slovenije. Najbolj pa so v družini veseli ugotovitve Inštituta za sladkovodno ribištvo RS o genetski odličnosti soške postrvi in splošno zdravih ribah, kijih v družini gojijo.
Prav s to ugotovitvijo so bili izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev državne koncesije, ki družini daje pravico upravljanja z ajdovskim ribolovnim okolišem. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na osnovi predloženega elaborata ajdovski ribiški družini dodelila koncesijo za 30-letno upravljanje in gospodarjenje z vodotoki zgornje Vipavske doline.
Podnebne razmere
Območje obeh občin je reliefno zelo razgibano. Dolina je odprta proti zahodu, od koder prihaja vplivi sredozemskega podnebja. Povprečna letna temperatura je 12°C, najnižja povprečna mesečna temperatura pa nikoli ne pade pod ničlo. Letno pade do 1600 litrov padavin, pretežno v zgodnjepomladanskem in poznojesenskem času. Opaža se, da so poletne suše vse pogostejše in vse daljše. Zadnjih nekaj desetletji so suše celo tako hude, da se uvrščajo med naravne nesreče. Eno najvišjih temperatur, kar 41°C, so zabeležili julija leta 2003. V času daljših suš usahne tudi do 70 % gojitvenih potokov, kar povzroča veliko škodo in pogine rib. Družina mora v kritičnih obdobjih odlovljati ribe in jih vlagati v reko Vipavo.
Ribiški okoliš družine
Ribiški okoliš RD Ajdovščina obsega vodo-zbirno območje zgornjega toka reke Vipave in reke Hubelj. Vodotoki tega območja zajemajo površino približno 29 ha. Reka Vipava, od devetih slikovitih izvirov v sami Vipavi, pa do Kasovljskega jezu, zajema 12 kilometrov lovišč.
tok Močilnik in skrivnostni hudournik Bela nižje pa še reka Hubelj, znana po kratkem vodotoku, čisti vodi, in številni manjši potoki. Vsi pritoki reke Vipave, razen spodnjega Hubjja sc f0 namenjeni gojitvi salmonidov. Zgornji del reke Vipave ima salmoniden značaj, spodnji del pa mešanega. Potok Lokavšček, ki se reki Hubeli pridrži sredi Ajdovščine, je od leta 1998 dalje zaradi mulja, ki ga voda odnaša s plazu Slane blato, pogosto kalen. V tem pred leti z vodnimi organizmi bogatem vodotoku sedaj ni več pravega ribjega življa.
V začetku prejšnjega stoletja je zgornji tol Vipave naseljevala izključno soška postrv Potočna postrv je bila prvič vložena v reke Vipavo leta 1936. Ker seje vlaganje potočni
p0 r i
strvi nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni je
ša
Pf-
in
ril
Pr
postala soška postrv ogrožena.
S čistilnih napravami v Ajdovščini in Vipavj vc ozaveščenemu prebivalstvu ter s stalnim napo- ^
rom ribiške družine, so
danes vodotoki čistejši in bogatejši z avtohtonimi vrstami rib ter drugimi vodnimi živalmi.
Ribogojstvo
Ključni dogodek za revitalizacijo salrnoni-dne ihtiofavne je bila izgradnja ribogojnice ob
Hublju, v kateri že desetletja vzrejajo soško
strv. Po dolgoletni selekciji je ribiška družina pridobila lastno plemensko jato soške postrvi ki jo vsako leto skrbno obnavlja.
RD Ajdovščina letno vlaga zarod z mešičkom v ^ gojitvene potoke in reko Vipavo. Tako se dviinUp D stalež soške postrvi v Vipavi. V zadnjem obdo- ^ bju (2000 - 2005) je bilo vloženo znatno število mladic jadranskega lipana, kije tu že bil doma
Trud, strokovno delo in popolna zaščita soške postrvi, ki jo je družina izvajala vrsto let S(J Ribiški družini Ajdovščina v ponos, saj so uspeli ohraniti enega najredkejših salmonidov v svoji prvobitnosti.
Uspeh v ribogojstvu je vezan na dobre p0g0;ei ki jih s kakovostno vodo nudi zgornji tok reke Hubelj. Hubelj ima tudi ugoden kemizem vode prav za vzrejo salmonidov ima. Ob skrbnen delu ribogojcev sta zagotovljena uspešna vzr is in dober prirast. K uspehu vzreje in poribljav ter ohranjanju soške postrvi je pripomog|a tu^, opustitev vzreje konzumne šarenke.
Ribji živelj
Izvir reke Vipave je na 104 m nadmorske višine pl
I
eni najtoplejših dolin v Sloveniji. Kljub nizki nadmorski višini obrast reke preprečuje pre vanje vodotoka, ki ima v svojem izvornem deh pretežno salmonidni karakter. Kljub temu je tiološka sestava zgornjega toka reke Vipave ^ pritokov pestra. Poleg soške postrvi (riba Natub
2000), potočnice, križancev in šarenke Vi
naseljuje še manjša populacija jadranske
rpaV
§a Upa'
na, kije zadnja leta zaradi vlaganj in lastne drst ^ v porastu.
Topli izlivni deli potokov, ki se izlivaj 0 Vipavo, omogočajo ugoden razvoj mladic cipri-nidov. V Vipavi živijo predvsem starejši osebki Veliki težavi pri ohranjanju vrst sta nenadZOro' van odvzem vode za potrebe namakanja in 0ne-
d r u štva
snaženjej spodnji h izlivnih delov potokov. Stanje
populacij ciprinidnih vrst spremljamo enako pozorno kot stanje populacij salmonidnih vrst, saj so v večini primerov dobri pokazatelji sprememb kakovosti voda ter kot sestavni del biotopa enakovredni cenjenim ribolovnim vrstam. Vipava je po naravovarstvenem aktu uvrščen med zaščitene vodotoke.
Zadnje desetletje se opaža upadanje številčnosti populacije jegulje, medtem ko so populacije laškega piškurja, kaplja, grbe in potočnega glavača v rahlem porastu.
RD zadnji dve desetletji veliko skrb posveča vzreji in poribljanju vodotokov s soško postrvjo in ohranjanju njene prvobitnosti. Uspehi so vidni, saj je populacija marmorne postrvi v porastu. Plemenski jati je družina zagotovila ugodne pogoje bivanja, je tudi ponos njihovih ribogojcev 0 in strokovnjakov. Letno zagotavljajo zadostno e število mladic za poribljavanje in repopulacijo.
3 Petdeset let delovanja RD 'j Prihodnost ribiške družine je jasna. Usmeritev £ za delo, ki ga je sprejel občni zbor leta 2005, c so začrtane. Temelji na ohranjanju avtohtonih '' vrst rib, vključevanju v dejavnosti, ki jih prina-ša NATURA 2000, skrbi za naravno okolje in prepoznavnost družine ter na negovanju dobrih in ustvarjalnih odnosov med člani, s sedanjimi ' ribiškimi družinami ter z ostalimi družinami Primorske. Prihaja nov veter in novi izzivi, ki y bodo pognali krila ribiških družin v skupno ja-ie dro varstva ekološkega stebra varstva voda in vodnega življenja. Vlaganje v ribištvo je vlaga-*' nje v ekologijo in ohranjanje naravnega boga-)• ši i-
stva, kar voda in življenje v njej prav gotovo so.
Vode naših potokov, rek in jezer so nedvomno strateška dobrina, ki ne pozna meja ter nas mora združevati in ne razdvajati. K temu nas navajajo skupni projekti ne le ribiške, temveč tudi širše narave, ki jih mora človeštvo uresničiti, če želi ohraniti ekološko ravnotežje, ki dopušča življenje na planetu Zemlja.
Začenja se ribolovna sezona
Prvega aprila pričenja ribolovna sezona, ki pomeni praznik športnega ribolova. Člani družine ta dan namenijo predvsem druženju, tisti najbolj vneti pa namakajo vabe in upajo na prvi letošnji ulov.
Ribolov si lahko sicer privoščijo tudi nečlani, saj je Ribiška družina uvedla prodajo dnevnih kart, ki se lahko kupijo na Petrolovih bencinskih servisih v Ajdovščini in Vipavi in Turistični Agenciji Tarol v Ajdovščini.
pik
Dan Downovega i sindroma
v -21. marec je dan, ki so ga mednarodne nevladne organizacije razglasile za dan Dov/novega sindroma. Datum je izbran simbolično, saj gre pri tem sindromu za trisomijo 21. para kromosomov. Obeležujejo ga od leta 2006 dalje.
T etos so se ob tem dnevu posebej spomnili 50. 1—/obletnice odkritja tretjega kromosoma na 21. ni paru kromosomov. Leta 195J ga je odkril pro-jjj fesor Jerome Lejeune. Številne nevladne in raziskovalne organizacije po vsem svetu so pripravile vrsto dejavnosti, s pomočjo katerih so obeležile pomen dela za boljše poznavanje tega sindroma in za izboljšanje življenja ljudi z DS.
Tudi v društvu Sožitje Ajdovščina, ki je namenjeno za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju bi želeli širšo javnost obvestiti na ;ti Downovov sindrom.
Dovvnov sindrom je bil včasih znan tudi kot mongoloidnost, saj imajo osebe s to nekatere obrazne značilnosti, ki spominjajo na Mongolce. Beleženje dedno pogojeno stanje, kije posledica kromosomske nepravilnosti; 21. kromosomu je namreč dodan še eden (trisomija 21. kromosoma) poimenovana po britanskem zdravniku Johnu Langdonu Downu, kije leta 1866 ta sindrom prvi opisal. Sindrom ni popravljiv oziroma ozdravljiv. Bolniki z Downovim sindromom imajo upočasnjen nevrološki, motorični in inteligenčni razvoj, običajno jih uvrščajo kot zmerno duševno motnjo. Pogosto imajo tudi srčne nepravilnosti, težave s prebavili in ščitnico. Povprečno se med 900 živorojenimi otroki rodi 1 otrok s tem sindromom, kar za Slovenijo pomeni približno 25 otrok letno. Verjetnost, da bo otrok imel Dotvnov sindrom, znatno narašča s starostjo nosečnice. Pri nosečnicah, starih 20 - 24 let, je verjetnost, da bo rodila otroka z Downovim sindromom okoli 10490, medtem ko je pri 40 letih že 1/60 in pri
49 letih 1/11.
Dovvnovčkom pravimo tudi srečni otroci, saj pravzaprav nikoli ne odrastejo. Ne zavedajo se popolnoma svojega omejenega razvoja in niso agresivni do svoje okolice. Če jim skrbno prisluhnemo (govor jim povzroča veliko težav), vidimo, da razumejo veliko več, kot lahko povedo. Čeprav je s takšnim otrokom ogromno dela, se vse povrne preko ljubezni, ki ti jo vrača. Imajo namreč veliko bolj razvito čustveno inteligenco kat pa mi. Resda jim manjkajo nekatere zaznavne in govorne sposobnosti, toda čustvenega doživljanja imajo v izobilju. Poleg tega ne poznajo tekmovalnosti - ampak sočutje, pomoč in dobroto.
Zanimiveje tudi, da ima vsak otrok z Dovmovim sindromom nek določen talent, značilen prav zanj in če smo ga sposobni odkriti dovolj zgodaj, se lahko otrok v tej smeri intenzivno razvije. Sicer je to podobno kot pri običajnih otrocih, le daje pri 'naših' precej bolj pomembno to, da njihove talente odkrijemo čim prej, ker so otroci z Dovvnovim sindromom učljivejši v zgodnjem otroštvu, kasneje pa vse manj. Trenutno se v Sloveniji nihče ne ukvarja z njihovim zgodnjim odkrivanjem, zato imajo otroci z Dovvnovim sindromom veliko manj razvojnih možnosti.
To pa je tudi eden od glavnih ciljev, ki so si jih zastavili pri otroškem in mladinskem središču Planet 47 (centru za otroke z Dovvnovim sindromom) - odkrivanje izjemnega talenta pri otroku ■z Dovvnovim sindromom. S projektom jim želimo pomagati in širši družbi pokazati, da so tudi oni ljudje, čeprav drugačni, pa vseeno sposobni in enakovredni - celo več, da jih odlikujejo sposobnosti čustvovanja, ki se jih lahko drugi od njih pravzaprav učimo.
Otroci z Dovvnovovim sindromom so bili še nedavno obsojeni na življenje v različnih zavodih ali pa so ostajali zaprti v krog domačih. Danes pa se osebe z Dovvnovovim sindromom še posebej v našem okolju doživlja drugače. Vključeni so v razvojne vrtce, pozneje v posebne ali prilagojene programe šolanja. S polnoletnostjo, ko pridobijo status invalida, se vključijo v varstveno delavne centre ali ostanejo doma. Pomagajmo jim.
Silva Kobal
Občni zbor
Živahni upokojenci
V Društvu upokojencev vsako leto praznujemo tako dan žena kot tudi materinski dan. Letos smo praznovanje strnili v sredino meseca in se dogovorili s predsedniki Krajevnih skupnosti Batuje in Gojače - Malovše.
TJredsedniki KS so bili veseli našega predloga, X nam priskočili na pomoč in organizirali svoje krajane, da so se udeležili srečanja in nas presenetili s pogostitvijo.
Tako smo 11. marca zvečer nastopili v novo urejenih prostorih KS Batuje.
Bili smo prijetno presenečeni, kako lepo so si uredili nove prostore za skupne dejavnosti. Po končanem nastopu smo med klepetom ugotovili tudi, dajih veliko koristijo.
Dne 18. marca smo obiskali KS Gojače -Malovše. Njihove prostore kar dobro poznamo, saj smo v njih že bili.
Nastopila sta pevski zbor DU Večernica pod taktirko Mirana Rustje in dramska skupina Zarja pod vodstvom mentorice Jožice Mozetič. Med lepimi skladbami je Klara Štrancar recitirala pesmi naših pevk, ki so že izdale svoje zbirke pesmi (Vanda Žvanut, Milka Curk). Prebrala je tudi pesem iz zbirke Mirana Rustje.
Prešernovo pesem Železna cesta sta odigrala Vanda Žvanut in Evgen Likar: V skeču Kofetarice so zaigrale Milka Curk, Ana Žgavc in Klara Štrancar, v Pavlihi pa so se predstavili Ana in Peter Žgavc ter Evgen Likar. Obrazi v dvorani so nas prepričali, da smo jih razvedrili. Vaščanom smo predstavili tudi delovanje našega društva in jih povabili k sodelovanju.
Dramska skupina je dobila povabilo tudi na občni zbor Društva upokojencev Voljča Draga. Z Železno cesto in delom gospe 'Liljane Slejko Spomladansko presajanje rož smo privabili smeh na obraze upokojencev.
Tudi občni zbor našega društva (23. marca v Dvorani L slovenske vlade) smo popestrili z zborom Večernica in dramsko skupino Zarja, ki je predstavila nov skeč Milke Curk in Jožica Mozetič z naslovom Vesele vdove. Igrale so Liljana, Milka, Ana in Silvija.
V uradnem delu občnega zbora smo članstvo seznanili z delovanjem - poročilo je podala predsednica društva, o delovanju,zbora je poročala predsednica zbora Klara Štrancar, o dramski skupini mentorica Jožica Mozetič, o balinanju pa Vera
Plesničar. To pa niso edine dejavnosti društva, tu so še pikado, šah, streljanje z zračno puško, namizni tenis, briškuljada, športni ribolov, telovadba v dvorani in vadba v bazenu na Policah.
Tudi za razvedrilo poskrbimo, saj imamo vsak mesec kopanje v hotelu Delfin, z večerjo in plesom. Enkrat mesečno organiziramo izlet po domovini in vsaj en dvodnevni v tujino. Dvakrat na leto letujemo v Izoli.
Obiščemo vse starejše od 90 let, vse nad osemdeset let pa razveselimo s čestitko. Poskrbimo tudi za naše zlatoporočence - 27. maja letos bomo za 9 zlatih in dva biserna para pripravili poseben program.
Tudi izobražujemo se starejši - imamo računalniški krožek, ki že peto leto deluje na Ljudski univerzi v Ajdovščini, letos pa smo pričeli z računalniškem izobraževanjem na Osnovni šoli Šturje, kjer nas poučujejo učenci sami.
Prav za učence te šole smo organizirali krožek ročnih del in tako na tečaju kvačkanja sodeluje 20 učencev. Ustanovili smo tudi skupino klekljaric, ki že pridno vrtijo klinčke.
Tudi pri socialnem programu smo kar uspešni, kljub velikim težavam, kijih počasi odpravljamo. Naše prostovoljke obiskujejo starejše od 69 let in se seznanjajo z njihovem počutjem in potrebami po kakršni koli pomoči. Tako smo obiskali že 980 občanov, nekatere tudi po več krat.
Skupaj s Krajevno skupnostjo Budanje se trudimo, da bi organizirali v stari šoli Dnevni center za starejše. Dogovori že potekajo na Zvezi društev v Ljubljani, v Domu za starejše v Ajdovščini, nameravamo pa obiskati še vzorčni Dnevni center v Piranu.
Na občnem zboru smo razgrnili tudi načrte za letos. Prva velika prireditev bo tradicionalni majski turnir v balinanju, pikadu in streljanju, v počastitev občinskega praznika. Konec maja pa smo prireditelji športnih iger vseh društev upokojencev za severno Primorsko - po predvidevanjih bo Ajdovščino obiskalo več kot 450 športnikov upokojencev. Jeseni nas še čaka obletnica pevskega zbora, ki bo upihnil petnajsto svečko.
Metka Marušič
Lepa na pogled in preizkušeno dobra.
Korecje primeren za različne arhitekturne stile, od družinske hiše do velikih poslovnih objektov. Ne potrebuje dodatnih premazov ali zaščite in ob pravilni vgradnji zagotavlja visoko trajno vrednost objektov.
E3
pohodi
Po proslavi na Kucelj! Pohod na Ter!
Večer pred dnevom žena je v Vrtovinu potekala proslava ob krajevnem prazniku, v čast in spomin 37 ženskam in 12 moškim, ki so jih marca 1943 zaprli in mučili Italijani. Proslavo je odprl predsednik krajevne skupnosti Vrtovin Vilko Brus. Pozdravil je navzoče v dvorani in napovedal nastop domačega pevskega zbora Vinograd.
TJredstavili so nam pesmi Srečka Kosovela, ST ki. so jih 14. marca zapeli na prireditvi Primorska poje v Kuteževem pri Ilirski Bistrici. Pesmi je najprej zrecitiral' član pevskega zbora Domen Pirjevec, potem pa smo prisluhnili njihovemu ubranemu petju pod vodstvom zborovodje Stanka Benka.
Za njimi so se predstavili otroci podružnične šole Vrtovin (OŠ Dobravlje). Pod budnim mentorstvom učiteljic so učenci pokazali svoje igralske sposobnosti s prijetno igrico o ptičku, ki ni našel zavetja, in se izkazali tudi s petjem.
Slavna govornica proslave je bila profesorica Ivana Slamič. S prefinjenimi besedami je predstavila pomen krajevnega praznika in nas spomnila na zgodovino Vrtovina in njenih prebivalcev. Čeprav sojo označili za prišleka, kar ji predstavlja milost, in ne oviro, meni: »O vasi vem mnogo, vasje v meni, ker je osnova vsega mojega bivanja«. O tem priča tudi njena vdanost in vedenje o vasi. Spomnila nas je, da so Vrtovinci morali, za preživetje sebe in svojih družin, odhajati v Egipt, Južno in Severno Ameriko in v evropske države. »Nekateri so se vrnili, drugi se vračajo v škatlicah pepela, potomci tretjih pišejo sorodnikom v tujem jeziku, za enimi seje izgubila sled,« še dodaja govornica.
Danes pa Vrtovinci zapuščajo kraj, da se izobražujejo, saj je to postalo pričakovanje vsake družine. »Ne da bi ti bilo lažje, ampak zato, ker je prav da veš, žnaš, zmoreš,« pravi Ivana Slamič. Le s skupnimi močmi, »z zavestjo o izhodišču in vedenjem, daje vaška skupnost razširjena družina«, se lahko vas razvija tako gospodarsko kot tudi kulturno.
Med drugim je govornica nekajkrat citirala Magdo Lozar, poročeno Lisjak, ki ima rodne korenine v Vrtovinu in ima namen še v tem letu izdati knjigo, ter z njenimi besedami navzočim prikazala, kako je življenje v tej vasi zaznamovalo ljudi.
Organizatorji niso pozabili niti na žene in jim ob njihovem prazniku podarili šopek mimoz.
Druženje ob kozarčku rujnega seje nadaljevalo še po proslavi. Ker pa nas je drugi dan čakala naporna pot, po besedah Ivane Slamič, na »točko prepoznavnosti in usmeritve« nas, Vrtovincev, na Kucelj, visok je 1237 m, se nismo zadržali dolgo. Ob jutranjem vzhodu sonca smo se ob dogovorjeni uri zbrali v lepem številu pri vaški šoli in šli na pot proti najvišji točki Vrtovina. Med potjo so se nam pridružili še posamezniki, željni pohoda, tako iz Vrtovina kot tudi od drugod. Izbrali so si lahko dve smeri: strmo in naporno pot, ki vodi naravnost iz doline na vrh Kuclja, in položnejšo, a malce daljšo pot, speljano že iz davnih časov. Smeri pristopa iz Vrtovina na Kucelj so zelo dobro označene. Pohodniki so morali premagati približno 1.100 metrov nadmorske višine. Tik pod vrhom so jim Vrtovinci postregli s toplim in okrepčilnim čajem. Na samem vrhu smo obeležili prvi organiziran pohod v vpisno knjigo. Vsak izmed pohodnikov, ki je dosegel vrh, je dobil svojo knjižico z žigom. Pohodniki so ob jasnem vremenu lahko uživali ob prekrasnem pogledu na vse strani. Na jugu smo občudovali Vipavsko dolino, Kras širno morje, na severu pa so se bohotile še zasnežene, prekrasne Alpe s svojimi najvišjimi vrhovi. Pohod smo nadaljevali po različnih poteh. Nekateri so se s Kuclja vrnili po isti poti, po kateri so prišli, drugi pa so ubrali daljšo pot, prek Čavna in Male Gore nazaj v dolino.
Za vse tiste, ki jim je bil vzpon na Kucelj prenaporen, so se lahko povzpeli na Školj Sv. Pavla (520 m), kjer so si lahko ogledali rimski vodni stop in Cerkev sv. Pavla.
Vrtovinci si želijo, da bi pohod na Kucelj in Školj svetega Pavla postal tradicionalen ob krajevnem prazniku, zato že za prihodnje leto organizatorji obljubljajo' izpopolnjen program in s tem pričakujejo še številčnejšo udeležbo.
Vsem, ki so sodelovali na proslavi in pri organizaciji pohoda, se KS Vrtovin lepo zahvaljuje.
D.C.
Po Vojkovih poteh
Podnanos, 1. marca 2009 - Prva marčevska nedelja je že četrt stoletja rezervirana za pohod 'Po Vojkovih poteh na Nanos', ki ga organizira domače planinsko društvo. Pohod sicer nosi naziv 'zimski', toda tokrat pohodniki niso občutili posebnega mraza, saj so bile temperature kar nekaj stopinj nad lediščem, pa tudi na nanoški planoti jim ni bilo treba gaziti skozi sneg.
TV' akih 800 pohodnikov se je iz Podnanosa X\^podaIo navkreber po južnem pobočju Nanosa, premagalo 700 metrov višinske razlike do naj višje točke vzpona na Konju, se spustili do spominskega obeležja nanoški bitki, v kateri se je šembijski domoljub Janko Premrl Vojko s svojo skupinico pogumno upiral veliki premoči italijanske vojske. Pri Strgarjevi domačiji in kasneje še v koči lovske družine Vojkovo so se pohodniki lahko okrepčali, nakar je sledil samo še spust na izhodišče. Hoje je bilo za približno pet ur. Udeleženci so dobili značke, tisti z več kot 20 vzponi pa tudi društvene plakete. »Ljudje se vračajo, torej so zadovoljni z nami. S številnimi se že poznamo, torej je pohod hkrati prijetno druženje,« je vtise zbiral predsednik PD Podnanos Marko Brezavšček: »Ocenjujemo, da
je pohod lepo uspel, morda je kdo zaradi slabše vremenske napovedi ostal doma, toda vreme je vzdržalo in smo kot organizatorji z letošnjo izvedbo pohoda lahko zadovoljni.«
V obilici pohodov in tematskih poti bi po Sloveniji najbrž zaman iskali pohod, kc so si ga omislili fantje iz Orehovice, vasice pri Podnanosu. Pohod so namenili 0|j sku svojih rojakinj, ki danes živijo v krajevni skupnosti Vrabče. Kar devet orehov ških deklet se je namreč pred desetletji omožilo v različne kraje po Vrheh, kar je z<. Orehovico z vsega 40 hišami velika številka. Še posebej, ker so dekleta zamenjal rodovitno Vipavsko dolino za ostrejše pogoje na višje ležečem, vzdolžnem hrbti ki geografsko ne spada ne pod Vipavsko dolino ne na Kras.
•*6'**t. ■
- {/«.•>

I
/^Vrehovica leži v zavetni legi, kjer se potok Pasji rep izvije iz objema strmih pobočij in se usmeri proti Podnanosu. Ob potoku še danes dobro uspevajo mogočna drevesa orehov, ki so naselju dali ime. Zato vam bodo domačini kot aperitiv vedno ponudili Šilce Orehovca, saj tudi z drugo sestavino priljubljene pijače, namreč tropinovcem, nimajo težav. Vsa prisojna pobočja okrog vasi so zasajena s trtami, veliko prav s kultnima zelenom in pinelo.
Kot da bi domače fante, danes seveda že možake, pekla vest, ker so vaška dekleta tedaj preveč zanemarjali in jih takorekoč 'brez boja' prepustili Vrhovcem, so si pred časom zadali, da jih vsaj obiščejo in tako je bilo tudi letos, že osmič.
Pol stotnije pohodnikov je v lepem nedeljskem jutru pot vodila nad dolino Pasjega repa, mimo obnovljene cerkvice sv. Trojice, do tromeje vipavske, divaške in sežanske občine, nakar so se povzpeli do Velikega Polja, kjer sojih rojakinje in njihove družine pričakale z okrepčilom. Družno so se nato podali še na hrib Ter (671 m), najvišjo točko na Vrheh (s pogledov na pravi Triglav!), med vzponom pa so se jim pridružili še pohodniki iz Griž. Družabno srečanje, z osmomarčevskim pridihom, je bilo kasneje v Velikem Polju, na domačiji Smonovih, kjer gospodinji Boža Može, seveda tudi 'nevesta' iz Orehovice.
Gonilna sila pohoda, Frane Suša, še eden od členov vipavsko - vrhovske povezave, le da je ubral obratno pot in se z Jakovc v Orehovico priženil, pravi, da seje ideja o 'pohodu za neveste' porodila med stalnimi pohodniki na vzpetino Kjecelj, z imitacijo Aljaževega stolpa tudi ore-hovški Triglav imenovani: »Ker imam obe 'državljanstvi', vrhovško in ipavsko, in ker sta kar dve
ženini sestri poročeni na Vrhe, so me zadolži za izvedbo pohoda. Prvo leto nas je šlo ria p 15, potem pa vsako leto več. Tudi z vrerneno smo imeli doslej srečo, letos pa je bilo naravno idealno. Ker obiskujemo 'neveste', je tudi datui pohoda tam okrog dneva žena ravno pravšnji«
Prva, ki seje iz te generacije orehovških dekl omožila na Vrhe, je bila Florjana. Na Vrabčah že 36 let. Od rojstne hiše, zadnje na desni st ceste v Orehovici, do novega domovanja J hiše na desni na Vrabčah, je le dobre tri kilonl; tre, resda strme in ovinkaste ceste. »Očitno seli se dobro obnesla, da so se vrhovški fantje nJ tem množično odpravili v dolino,« se nartiuzf Florjana Škapin, »hlev je bil poln živine, dela) bilo čez glavo. Tod okrog so kmetovali tudi i? čl nedeljah in prvo, kar sem kot 'ta mlada' uvedi je bila prava nedelja, z mašo. Tedaj je hodilo cerkev 15 starejših ženic, danes je cerkev p0]r tudi po naši zaslugi!« »Najbrž bi bile te vasi dan1' skoraj prazne, če se ne bi Orehovčanke 'usmilil vrhovških fantov, dodaja Jadranka Vovk n,: dicinska sestra, ki se dnevno vozi skozi rojstji vas v zdravstveni dom v Ajdovščino oziroijii j1 Vipavo. In zakaj je fante z Vrhov tako vleKl0 ^
Vipavsko? »Prvi razlog je vsekakor bližina td 11
vozniških izpitov v glavnem še nismo imeli5 rnC postave pa v teh krajih ni bilo,« se pravemu govoru izmika Slavko Može, njegova izbrani' Boža pa se spominja, da so se fički in stoenl neverjetno pogosto kvarili prav v Orehovi: »Največkrat so šle 'dunte' (prirobnice) in seve*)' ne bi bilo lepo od nas, da bi morali fantje poncf ^ peš domov!« Kje pa so bili tedaj domači f »Očitno zanje nismo bile dovolj zanimiv i zbodla dva od Orehovčanov, ki sta si živb t sopotnici poiskala v Ajdovščini in še dlje pod1 lini navzdol. Jože Kodre seje izgovoril: »Qen^ morajo mešati!« Tretja od Bizjakovih deklet 1 so se omožila z Vrhovci, Silvana Bandelj ’ i končno le izdala razliko med domačimi 'uv-ženimi' snubci: »Bili so bolj divji!« Divji'? »I drugačni, bolj energični in vztrajni!«
Na domove ostalih petih nevest so se pohodt ki po tradiciji odpravili v manjših skupim^ r mreč sorodniki in sosedje, oziroma prijat i • mladih let.	S J1
J
'


POZOR!
Samo še nekaj novih vozil VW iz zaloge po cenah, ki še nikdar niso bile tako nizke.
Popusti do 9.872 €
Oglasite se v salonu vozil podjetja AVTO BATIČ, edinem pooblaščenem trgovcu z vozili Volksvvagen v Vipavski dolini in Novi Gorici z okolico.
.n
Zavarovanje kredita v primeru izgube zaposlitve ali nezgode od 2,19 € na rr»eSc:
AVTO BATIČ d.o.o. Tel.: 05/366 13 69 Goriška cesta 41 fax: 05/365 93 18
Varnost, kakovost, dovršen0s in ugled vse to najdete pri nasl
5aTT^ 5270 Ajdovščina e-pošta:
Avto Batič iz Ajdovščine s 37 letno tradicijo.
©
'GGSD
Audi
avto.batic@porsche.si
kolumne
Ko bo bife »Pri Kralju« čist Dogodek na Krasu
TT' aj ste končno ugotovili kaj pomeni v naši i\^državi razmišljati s svojo glavo? Ne? Dajte no! To je ja vsem jasno! Naj vam pomagam.... Razmišljati s svojo glavo pomeni, biti proti Cerkvi! Že nekaj let opazujem to zadevo. Ma kaj veste, da plujvanje po Cerkvi ne gre iz mode? ir, Vedno vje v modi-kot kravata! To početje je zelo J priročnolDanes zna že najmanjši otrok naštet v J trenutku vsaj sedem glavnih grehov Cerkve, tako pf tiste starejše (čarovnice, križarske vojne, inkvi-zicija), kot tiste sodobnejše (sla po bogastvu in ai j vtikanje v politiko, zatiranje in ožemanje malega človeka). To je neverjetno kako oprane možgane ima ta moj ljubi narod! Jej je šlo enega čistila skozi naša ušesa in oči v petdesetih letih... Ma saj ne ve človek al bi se smejal, jezil, klel ali molil.
Odkrijejo ogromno povojno grobišče in glej si ga no, že letijo v intervjujih in komentarjih debeli [j,; in mastni pljunki v smislu - saj so si sami krivi, ko so pa skupaj s Cerkvijo sodelovali z okupatorji jem. Ma bejž no? In še to! Vse tako kaže, da je bila vsa ta zadeva v Hudi jami skupinski samomor! Vam rečem, da sem prišel sam do tega zaključka. Ti ljudje v Hudi jami so se sami zazidali za enajst zidov in potem sami sebe postrelili! Ja kako pa naj si sicer razlagam zadevo? Če pa ni nihče kriv! Kyrie eleison! Kiri je? Js nejsm! k kričala mama, ko je prišla iz službe: »Miiiiheeeec! Kdo je razbil vazo?« Saj veste fej vsak mihec odgovori v takem primeru. Kaj td! odgovori? Ja z najbolj nedolžnim pogledom po-
gleda svojo ljubo mamico in reče »SAMA SE JE RAZBILA« Ja seveda! Kakopak!
Gremo dalje-vsem je jasno, da število okuženih z virusom HIV na svetu narašča. Raziskave so pokazale da razdeljevanje kondomov (sploh to velja za dežele tretjega sveta) ni učinkovita lV: metoda v boju proti AIDS - u. Nasprotno! tam »Jj kjer razdeljujejo kondome se virus širi še hitreje. Treba je vedeti, da afričan kondoma med
IH
rt*
seksom ne »natakne«, pač pa ga vtakne - v žep recimo in jih še enih deset postavi okrog postelje, da ga ta »magična« amuletna stvar varuje pred duhovi kijih zahodnjaki imenujejo AIDS in, ki te čez čas kaznujejo z grdo boleznijo in smrtjo! Razdeljevanje kondomov v afričanom je tako učinkovito, kot da bi pokakanega otroka hoteli odvadit kakanja tako, da bi poleg zibelke montirali avtomat za pampers plenice. ??? PAMET zakaj si se poslovila? No in v tej ne preveč rožnati (ali pač) situaciji papaž Benedikt XVI na obisku v Angoli izjavi nekaj, kar je svetovno javnost ze-looo razburilo. Čeprav je med obiskom povedal na tisoče stavkov, v katerih je govoril vglavnem o tem, kako zahod uničuje Afriko, ji povzroča veliko krivic, ji prodaja orožje, neti vojne, jo ropa mnogih bogastev, jo usužnjuje....V kontekstu je povedal tudi nekaj stavkov o tem, da zaščitna sredstva kot so kondomi niso dovolj učinkovita v boju s to boleznijo in, da bo treba pač živet bolj krepostno (beri - bo treba seksat lepo samo s svojo ženo in pustit ostale ženske pri miru. Aja enako velja za ženske do moških se razume). Pa je spet padalo po Cerkvi in po papežu, ki je postal v očeh mnogih totalno nazadnjaški in skoraj seje slišalo očitke v smislu - ja zdaj bo pa papež kriv, če bo aidsa zmerej več, ker je prepovedal kondome! Tako! Naj svet ve, kaj ta pokvarjena inštitucija uči!
Dragi moji, končno pa je Cerkev ena velika fa-milja. In kot ima vsaka familja svojo preteklost, ki je sestavljena iz dobrih in slabih trenutkov, bolečine, radosti, stisk in veselih dni, tako tudi Cerkev! In kot ima vsaka družina sinove na katere je ponosna in tiste na katere ni, tako tudi Cerkev! In kot so v vsaki družini tisti, ki samo »palamudijo« in nikoli nič ne naredijo, in tisti ki se redno spotijo, tako tudi v Cerkvi! Končno smo vsi samo bratje in sestre.
Če smo skupaj za mizo in nam postrežejo vsakemu eno izdatno skledo ogabne jedi, kaj bomo storili? Bomo pljuvali v svojo skledo? Bomo plunke usmerili v skledo našega soseda? Bomo ostali lačni ob napornem delu, ki nas čaka? Najbolje bo, da se nasmehnemo in poženemo po grlu vse, kar nam naproti prinaša in skuha življenje! In naredimo kaj dobrega drug za drugega! Brez plunkov bo lažje! Saj veste kaj pravi pesem: » Od vseh stvari na svetu, prepovedano je: Pljuvanje na tla, pisanje po zidu, petje v zboru,
karte in mora.. Dobrodošli v Bife pri Kralju!«
Se pišemo in beremo!	Sašo M.
Terjetno ste vsi videli televizijski posnetek,
V ko so hoteli italijanski državljani izvesti nekakšno komemoracijo v bližini neke kraške jame. V njej naj bi namreč ležali ostanki njihovih, po vojni pobitih državljanov. Videli ste lahko tudi, kako so jim tamkajšnji prebivalci njihovo dejanje preprečili. Grobo soočenje je bilo predvsem produkt neurejenih političnih odnosov med dvema državama. Vprašanje pa je, če sijih država Italija sploh želi urediti. Več kot jasno je namreč,da ne bi bilo ne 'kraškihjam' ne partizanstva ne komunizma in posledično ne domobranstva, če bi bili leta 1941 Italijani in Nemci lepo doma in ne bi bilo morilskih osvajalskih pohodov v tuje dežele. V bistvu lahko krivdo za vse mrtve v drugi svetovni vojni na vseh straneh pripišemo le njim. Za nas Primorce pa je bila druga svetovna vojna na nek način srečna okoliščina. Brez nje bi Primorska ostala še naprej del Italije. Naiven je tudi tisti, ki misli, da bi brez zasedbe Trsta ob koncu vojne od Primorske sploh kaj nazaj dobili. Preveč krvi smo Slovenci prelili (prva svetovna vojna), zaradi lakomnosti in ošabnosti drugih narodov, da bi bili komu kaj dolžni ali se čutili za karkoli krive.
Po celotni državi potekajo odkrivanja in urejanja povojnih grobišč. Vsekakor je to eno izmed nujno potrebnih in etičnih dejanj. Ne smemo pa nikakor dovoliti, da bi še tako strašljiva odkritja, razdvajala že tako številčno majhen narod. Vsega tega zla ne bi bilo brez povoda od drugod.
Vsekakor je resnica, kakršnakoli žeje, edina pot do narodne notranje pomiritve ter edina smiselna pot. Sprava ni pravda, v imenu katere se sodi in obsodi. Sprava je dejanje, ki dopušča in odpušča. Spravno dejanje se začne takrat, ko vsakdo govori le o svojih zablodah in grehih. Je očiščenje sebe. Sprava je predvsem sprava z resnico. In kaj je resnica? Čista fizika! Preprosto zaporedje dogodkov, ki so se zgodili. V vojnih vihrah ni možna demokracija, tudi ni časa zanjo. Na vseh vpletenih straneh se zaradi operativnih razlogov skrči oblast na manjše skupine posameznikov, ki se odločajo glede na trenutne razmere, vedenje in hotenje.
Za spravo je premalo, če se predstavniki dveh sprtih strani na kakšnih spravnih slovesnostih rokujejo in objemajo. Spravljenost je stanje duha, je trajna slika v glavah večine ljudi obeh taborov. Narodna sprava pa je samo naša stvar. Ne smemo dovoliti, da bi kdorkoli od zunaj (v tem primeru država Italija) primikala svoj Tonček interesov'.
Sprave med državo Italijo in našo državo po mojem mnenju ne bo nikoli. Laž in resnica se nikoli ne spravljata. Lažje v bistvu podel in zvijačen interes, ki le v 'srajci resnice' dosega svoj namen. Čas za spravo z našimi zahodnimi sosedi je že zdavnaj zamujen, oziroma z njihove strani nehoten.
Načrtna šibitev slovenske manjšine, 'padec' državne meje, nakup nepremičnin in kmetijskih zemljišč po Primorskem, postavljanje svojih 'političnih kapelic', fojb, nakazujejo njihove želje o italijaniziranju tega območja. Uradno dvojezično območje na italijanski strani počasi postaja enojezično. Dvojezičnost pa se počasi pomika na vzhod.
Dogodek na Krasu opozarja, da je skrajni čas za politiko. Razpelo in zastavo je moč kupiti za nekaj evrov v trgovini ter z njima mahati po zraku. Kje pa bomo kupili mir ko se bo razplamtelo sovraštvo do 'bosanskih razsežnosti'?
Marijan Božič
Vipavska dolina - do pekla
in nazaj?
S."

Navaden zimski dan, nedeljski dan, poseben dan ali celo 'zgodovinski dan'? Vprašanje je še kako aktualno! Nedelja, prvi marec. Obrtna cona Mirce. In velik šotor, ter ogromno avtomobilov. Iz celotne Slovenije in tujine. Le po kaj so prišli v Ajdovščino vsi ti eminentni gostje? Evropski komisar dr. Janez Potočnik, ministra v slovenski vladi Gregor Golobič in dr. Boštjan Zekš in številni drugi visoki državni 'uradniki'. Pa predsednik Univerze v Novi Gorici dr. Danilo Zavrtanik ter številni znanstveniki in raziskovalci. In nenazadnje Peter Zajc iz Evropske investicijske banke. Župan Marjan Poljšak ni mogel skriti svojega zadovoljstva! Nekdo je celo vzneseno zaključil, da v Ajdovščini ni bilo tako visokega obiska vse od petega maja 1945. Mogoče ta zaključek tudi ni tako 'iz trte zvit'. Kakor koli
že, visoko tehnološko podjetje Bia Separations je položilo temeljni kamen za izgradnjo svojih novih raziskovalnih in proizvodnih prostorov na več kot 3.000 m2 uporabnih površin. Ob tej priliki seje ponovno pokazalo, da 'kri ni voda', saj je direktor podjetja dr. Aleš Štrancar 'naš', doma z bližnje Planine.
Seveda si vsi želimo, da bi sedaj Alešu uspelo. Da bi čim prej v celoti zaprl finančno konstrukcijo investicije! Da bi dela čim prej stekla! In da bi čim prej v prostorih stekla tudi sama proizvodnja in raziskovalno delo. Ne bo lahko! Kot podjetnika me je kar spreletelo, ko sem slišal, pod kakšnimi pogoji je banka iz Hruslja posodila denar. Pridobljeni kredit seveda spada v shemo, ki podpira tvegane projekte in temu primerno 'visoke' so seveda tudi obresti. Da si upaš vzeti tak kredit, da greš v tak projekt, moraš preprosto neomajno verjeti vase in v sodelavce. Moraš verjeti v svoje sposobnosti in v končni uspeh. Seveda pa brez drznosti ne gre! Ta svet je pač narejen za tiste, ki si upajo, ki hočejo in zmorejo!
Ena lastovka še ne prinese pomladi! Jo pa seveda nepreklicno napove! Ali je prihod Bia Separations nepreklicna napoved, da se tudi v Vipavsko dolino vrača 'pomlad'? Da so pred nami, kljub trenutni gospodarski krizi, lepši in uspešnejši časi. Številke v letih po osamosvojitvi so žal neusmiljene in padajoči trendi tudi. Število delovnih mest v obeh občinah seje zastrašujoče zmanjšalo. V občini Ajdovščina imamo namreč 'delovni kontigent' oziroma za delo sposobnih
dvanajst tisoč prebivalcev. Za polno zaposlitev pa bi potrebovali več kot osem tisoč delovnih mest, ki smo jih seveda v preteklosti tudi že imeli. Sedaj pa jih je ostalo le še dobrih pet tisoč! Razlika je osupljiva in bi lahko pomenila resno 'socialno bombo'. Na našo srečo pa smo živeli na 'pravem' mestu in v soseščini, ki je posrkala vase delavce, ki so postopoma, leto za letom izgubljali delovna mesta v tradicionalnih stebrih ajdovskega gospodarstva. Dolg, predolg je njihov spisek: Batuje, Kovinsko, Hubelj, Alpina, Tekstina, Lipa,... Da pa je v naših ljudeh 'ustvarjalni in podjetniški naboj' dokazujejo številna nova in uspešna podjetja: Pipistrel, Škrlj, Fluid, Kukovič, Farna, Bajc, Slocar, Incom, .... In še in še! Vendar to ni dovolj! Bilo je premalo podpore ali pa so bile izgube delovnih mest prevelike in nepričakovano hitre. Enostavno smo verjeli, da se nam kaj takega ne more zgoditi. Tako danes odhaja 's trebuhom za kruhom' vsak dan več kot petsto delavcev v Ljubljano, blizu dva tisoč v Novo Gorico in Šempeter, vsaj petsto v Italijo in tako naprej. Preveč, veliko preveč! Sto tisoči prevoženih kilometrov in na deset tisoče izgubljenih ur na poti do dela! Nepotrebni stroški, dodatna utrujenost in izguba časa. Posledično pa se Ajdovščina iz kreativnega in ustvarjalnega okolja, počasi toda vztrajno, spreminja v spalno naselje. Vendar so to znane številke in nesporna dejstva. Kot je tudi nesporno dejstvo, da se tako Občina Ajdovščina, kot tudi Občina Vipava, teh strateških problemov še kako zavedata. In
seveda ukrepata, da bi se trendi obrnili. Tudi v razmerah zaostrene gospodarske in finančne krize, se namenja nadpovprečna sredstva v ureditev podjetniško poslovnih con od Gojač, preko Ajdovščine do Vipave. In ti napori seveda niso ostali neopaženi! Eminentna udeležba na položitvi temeljnega kamna dokazuje vsaj dvoje. Da so naše napore opazili tudi v Ljubljani in da nas v tem podpirajo. Vipavska dolina postaja podjetnikom ter investitorjem prijazno okolje in dejstvo je, da jih vse več trka na naša vrata. Kar pa še posebno veseli, je dejstvo, da gre za visoko tehnološka podjetja, za zahtevna delovna mesta in visoko dodano vrednost. Upamo samo, da sedanja gospodarska in finančna kriza načrtov ne bi zaustavila oziroma preprečila. Sanje umirajo zadnje! In prav je, da 'sanjamo' skupaj z dr. Danilom Zavrtanikom. Malo za šalo, malo za res. Tudi v Združenih državah so imeli lepo dolino, polno vinogradov in tudi tam so imeli ambiciozno univerzo. Prišel je prvi visoko tehnološki investitor, nato drugi in tretji. In danes to dolino poznajo kot Silicijevo dolino po vsem svetu. Vinogradi so ostali, baje jih je celo še več. Tudi mi imamo ambiciozno univerzo in ambiciozno okolje, ter prav tako čudovito dolino, polno vinogradov.
Prihaja prvo visokotehnološko podjetje. Očitno imamo vse predpogoje, da tudi pri nas zraste mini 'silicijeva dolina'. Predvsem ker hočemo, znamo in zmoremo!
Aleksander Lemut
18
šport
S škode na clio
Škou z lastno 'Štoko'
Lokavec, 22. marca 2009 - Posadka Štucin - Rehar je na osmici Černigoj predstavila nov dirkalnik za sezono 2009.
T etos sta voznik Martin Štucin I vin sovoznik Peter Rehar škodo felicio zamenjala za renault clio RS in tako prišla iz divizije 1 v divizijo 2. Predstavitve se je udeležilo kar nekaj ajdovskih zasebnikov, ki bodo Martinu in Petru s finančnimi sredstvi pomagali na poti k zmagam in v sam vrh državnega prvenstva v diviziji 2. Prvi preizkusni kamen bo že ta konec tedna na rally Austria.
Ajdovščina, marca 2009 - Da je v Ajdovščini veliko ljubiteljev nogometa, se je po^ zalo na Policah, saj se je zbralo več sto gledalcev ob začetku spomladanske sezon v primorski nogometni ligi. Domači klub Škou je.pred tekmo pripravil slovesrt0s^ so ob igrišču z umetno travo predali namenu nove klubske prostore s slačilnico.
T /"lično urejene prostore je ugledne goste po-V peljal predsednik Športnega društva Škou Marko Nagode. Iz nekdanjega stanovanja v bazenskem kompleksu je nastala slačilnica s tuši za nogometaše, čajna kuhinja (»da si bodo lahko po nočnih treningih skuhali čaj«) in pisarniški del (tudi za delo delegata na tekmah). S tem se je sprostila ena od dveh že obstoječih slačilnic ob igrišču in jo bodo imeli na voljo sodniki. Skratka, pogoji tudi za tekmovanje v primorski ligi so se bistveno izboljšali, kar je razveselilo tudi predsednika Medobčinske nogometne zveze Nova Gorica in novopečenega podpredsedni-
ka Nogometne zveze Slovenije Franca Kopatir. Zaželel si je, da bi bilo v nogometu Še Ve^ takšnih navdušencev, kot jih premore ŠRou ^ je zadnje čase redkost. Za zaokrožitev športne kompleksa na Policah je napovedal še izgra^j, manjšega, pomožnega igrišča. Za ajd0vske; podžupana Boruta Koloinija je srčnost arnate skega športa ključna za športno življenje obi ne, saj se profesionalizem vse bolj oddaljuje f množičnosti.
Žal- pa prijetnega slavja domači nogometa niso nadgradili še na igrišču, saj so proti k' Gažona izgubili (1 : 2).
wd Center tehnike, gradnje in pohištva AJdovščin^
Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00
Zima se počasi poslavlja, bliža se pomlad in tik pred vrati je 15. marec, ko se po Zakonu o varnosti cestnega prometa izteče obdobje obvezne uporabe zimske opreme.
Spomnimo: pozimi, ko so vremenske razmere spremenjene, moramo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možnost hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega, pa tudi priklopnega vozila, za kar moramo pravočasno poskrbeti.
Zakon o varnosti cestnega prometa določa v 114. Členu, da morajo biti motorna vozila pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo in določa, da morajo imeti vozila na cestah v Republiki Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta in tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo, predpisano zimsko opremo.
Vožnje z zimskimi pnevmatikami vam v letnih razmerah ne priporočamo. 5 tem se poveča poraba goriva, spremenijo se vozne lastnosti, težave lahko
nastopijoprizaviranju.povrhuvsegapa delate Škodo Sebi, S3j S6
pnevmatike v letnih razmerah hitreje obrabijo.
Poslovni sistem Mercator, d.d. Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolna slika. Promocijsko besedilo.
Na pomlad in na spremenjene vozne razmere so se ustrezno pripravili tudi v Mercator Centru tehnike, gradnje in pohištva v Ajdovščini, kjer ponujajo letne pnevmatike proizvajalcev Sava, Fulda in Goodyear. Na voljo je več modelov letnih pnevmatik različnih cenovnih razredov Če v razpredelnici ne boste našli pnevmatik, kj bi ustrezale vašemu jeklenemu konjičku, lahko ostale dimenzije omenjenih blagovnih znamk posebej za vas naročijo in dobavijo v najkrajšem času.
Akcijska ponudba letnih pnevmatik velja od marca do 30. aprila 2009. Omeniti velja še zelo ugodne cene pnevmatik. Tako so akcijske cene znižane za 35 odstotkov, pri plačilu s kartico Mercator Pika pa vam odobrijo še dodatni 3-odstotni popust.
5 plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudijo plačevanje nad 12 in do največ 24 obrokov brez obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka 40 evrov.

ercatorPika
Zbirajte lepe trenutke
šport
Zlati čebelji ples
Lignano, 15. marca 2009 - Lanskega oktobra ustanovljeni Plesni center ADC je po dobrega pol leta delovanja uspešno nastopal na 27. mednarodnem plesnem festivalu v Lignanu. Center je na festivalu nastopil s petimi skupinami, ki so se predstavile v kategoriji 'street jam' v štirih različnih starostnih kategorijah. Dve skupini sta osvojili prvo mesto, ena drugo, ena peto in ena deveto mesto.
točko 'Dess' (poimenovano po svojem trenerju), drugouvrščena skupina pa je sestavljena iz deklet in fanta iz Ajdovščine - odplesali so - čarovnijo (Magic). V okviru plesnega centra namreč nabira plesno znanje kar 350 deklet in fantov, ki vadijo po različnih šolah Vipavske doline in Krasa. Prekaljena mojstrica plesnih veščin Aliče Stojko Saliu je seveda ponosna na tako uspešno bero priznanj s festivala, saj »so vse koreografije naše delo, tudi za atraktivne kostume in ličenje nastopajočih smo sami poskrbeli! Nagrade na tako pomembnem tekmovanju so res lepo priznanje našemu delu!«
Festival v Lignanu je eden največjih tovrstnih dogodkov sploh, saj je v treh dneh nastopilo skoraj štiri tisoč plesalk in plesalcev, na tribunah pa jih je spremljalo deset tisoč parov oči.
T 7se tri nagrajene skupine spadajo v najmlajše V starostne kategorije ,baby’, 'mini' in 'junior'. Eno od zmagovalnih skupin sestavljajo dekleta iz dobraveljske in ajdovske šole ter podružnic - nastopila so s točko 'Ubijalske čebele', drugo dekleta iz širše Primorske, ki so žirijo očarale s
Praznik skokov
Tiha dolina 2009
• • •
Predmeja, 1. marca 2009 - Zgodilo se je! Po nekaj letih zatišja se je na skakalnicah v Tihi Dolini spet zgodil praznik skokov in skakalnega športa na Predmeji. Mogoče malo pozno, saj je bila pomlad že na pragu, snega pa ravno toliko, da je prireditev še bilo mogoče pripraviti, seveda z mnogo truda, iznajdljivosti in tudi trme.
rPako seje na nedeljo odvilo Odprto prvenstvo J- Predmeje v smučarskih skokih za vse kategorije oz. starostne skupine, ki smo ga namenih spominu na našega prijatelja - skakalca Stanka Velikonjo, kije še vedno nosilec primorskega rekorda v smučarskih skokih iz leta 1979 .
Tekmovanje je bilo namenjeno predvsem ohranjanju tradicije smučarskih skokov na Predmeji, prav tako pa tudi odprtosti k množičnosti, da se v tem lepem športu preizkusi vsakdo, ki to želi. Posebej zato smo letos pripravili objekte na način, da od nastopajočih niso zahtevah posebnega znanja v smučarskih skokih, s tem pa omogočili tekmovalcem, da so lahko nastopih tudi z alpskimi smučmi, kar omogoča, da se s tem športom seznani čim več ljudi, kijih to zanima.
Za najmlajše smo pripravili manjšo, 14 - metrsko skakalnico, za vse ostale pa večjo 18 -metr-
sko. Da si bralci lažje predstavljate te velikosti, naj povem, da je najmlajša tekmovalka (Karin Knaus - SSK Logatec) štela samo šest let, najstarejši tekmovalec (Peter Likar - Društvo Gora) pa 64.
K tekmovanju se je prijavilo 40 tekmovalk in tekmovalcev iz 11 društev, ki so nastopih v sedmih starostnih skupinah oz. kategorijah, katere je spodbujalo nekaj sto gledalcev in navijačev. Da pa je bilo vzdušje popolno, je poskrbel naš duhoviti napovedovalec Franc Vidmar - Kitajc.
Poseben pečat tekmovanju samemu pa so dodali najmlajši tekmovalci skakalnih šol iz SSK Logatec in SSK Alpina iz Žirov, ki so pokazali, kaj seje mogoče naučiti v zelo kratkem času, seveda pod budnim očesom svojih trenerjev.
V veliko zadovoljstvo vseh se je tekmovanje končalo brez hujših padcev in nezgod, opaziti pa je bilo, da so predvsem najmlajši kar žareli od zadovoljstva in si prav po športno čestitali.ob uspehih, to pa je tudi največja nagrada za organizatorje, za ves vloženi trud vsakega posameznika kot tudi Društva Gora v celoti.
Naj se na tem mestu zahvalim prav tem zanesenjakom, ki se trudijo smučarske skoke na Predmeji obdržati in prirejati tekmovanja tudi v bodoče. Predmeja si to vsekakor zasluži!!!
Nasvidenje prihodnje leto !
Jožko Krapež
0STRZEK
d.o.o.
podjetje za proizvodnjo, trgovino in stori-
-	Ž^KUUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
-	CELOVITA OBNOVA STANOVANJ IN HIŠ
-	OBLAGANJE TAL IN STEN
-	SUŠENJE TLAKOV IN PROSTOROV
-	IZPOSOJA RAZVLAŽILCEV
Lokavecl 57/a, 5270 Ajdovščina, tel.:368 15 16, gsm: 041 673 259, osfrzekdoo@siol.net
Bogata športna bera
Ajdovščina, 6. marca 2009 - Športna zveza Ajdovščina je že tretje leto podelila priznanja za dosežke na področju športa v občini Ajdovščina.
riznanja podeljujejo na osnovi predlogov in vrhunskih dosežkov v preteklem in tekočem letu. Predsedstvo športne zveze je imelo tudi letos težko delo, saj so ajdovski športniki dosegli vrsto odličnih in zavidljivih rezultatov. Priznanje za življenjsko delo je prejel Savo Slokar, dolgoletni funkcionar v nogometu in košarki. Zlato plaketo sta prejela Lea Kranjc in Matej Žgavec, nosilca po treh kolajn s specialne olimpijade, jadralni padalec Urban Valič, plesalec Miša Cigoj in modelar Tomaž Slokar.
Srebrno plaketo so prejeli mladi balinar Miha Božič, rokometaša Rok Krašna in Andrej Čermelj, plesalec Jurij Batagelj, bronasti plaketi pa avtomobilista Matjaž Vogrič in Boštjan Gomizelj.
Po naslov v Italijo
Balinar Erik Petrič s Planine je postal državni prvak in sicer v italijanskem prvenstvu!
O kupaj z Gregorjem Severjem sta namreč pred k3 letošnjo sezono okrepila ekipo San Daniele iz Vidma. V polfinalu je San Daniele gladko, z 11:5, izločil drugouvrščeno ekipo po rednem delu, v velikem finalu pa je v podaljšani igri premagal še favoriziranega Tubosiderja z 9:8. V tujini je sicer igralo že več slovenskih balinarjev, še nihče pa ni prišel do naslova državnega prvaka. Erik je slovenski državni naslov z ekipo sicer že osvojil leta 2007, v dresu Luke Koper.
Oba slovenska reprezentanta sta na finalu igrala odlično, sploh Petrič, kije zmagal v vseh igrah, v katerih je nastopil: »Res mi je šlo odlično. Naša zmaga je prvorazredno presenečenje, tako da smo uspeh v klubu pošteno proslavili. Dvorana v Loani, kjer je potekal final four, je bila polna že uro pred tekmo, čeprav so bile vstopnice po 9 evrov. Z ekipo treniram trikrat tedensko, sam,
Tilnovih 17 golov!
rT~'OLMIN 16. marca 2009 - Če članski ekipi _L Kixov v državnem prvenstvu ne gre po načrtih, pa se za prihodnost futsala v Ajdovščini ne gre bati — najmlajša selekcija (U - 12) je namreč osvojila državni naslov in to na kakšen način!
Na finalnem turnirju so mladi Kixi zmleli vrstnike iz Litije z astronomskih 18 : 1 (11 : 0). V velikem finalu je nato gladko padel še večni tekmec Puntar Casino Safir (5 : 0). V zgodovino seje na turnirju vpisal ajdovski napadalec Tilen Nagode, ki je v dveh tekmah zabil neverjetnih 17 golov!
'V
Šport in športni rekviziti skozi čas
V lanskem šolskem letu je podružnična šola Lokavec v okviru poimenovanja večnamenske dvorane v Dvorano Edmunda Čibeja razpisala likovni natečaj »Šport in športni rekviziti skozi čas« in k sodelovanju povabila bližnje šole.
pa mu predstavlja sprostitev, razvedrilo in veselje. Prav zato se nam je zdelo vredno, da šport kot tak, šport v preteklosti in sedanjosti predstavlja tudi motive za likovno ustvarjanje. S tem natečajem smo obenem spodbudili sodelovanje med šolami, motivirali učence za nadaljnje delo, hkrati pa prispevali k povezovanju posameznih šol med seboj.
Nagrade so prejeli: Matevž Štrancar (OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, mentorica Katja Gortnar), Tadej Vidmar (OŠ Otlica, mentorica Silva Čopič), Katrin Češčut (OS Dutovlje, mentorica Vlasta Markočič), Laura Lemut (OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, mentorici Saša Kravos in Keti Bratina), Martin Žigon (OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, mentorica Barbara Trošt).
V naslednjem šolsjcem letu bomo praznovali 150 - letnico omembe šolstva v Lokavcu, 100 - letnico šole in 10 - letnico obnove šole.Ob tej priložnosti smo razpisali natečaj Spomini na šolo.
Mara Obed
V najrazličnejših tehnikah so tako učenci predstavili šport, športne aktivnosti in rekvizite, ki so jih pri tem uporabljali naši predniki do današnjih dni.
Na razpis smo prejeli 89 individualnih izdelkov in pet skupinskih. Izmed teh je komisija, ki sta jo sestavljala Vladimir Bačič in Nataša Rupnik, izbrala 44 likovnih del za razstavo in 5 izmed njih nagradila.
Na prireditvi so se predstavili učenci lokavske šole. Programje potekal ob video projekciji razstavljenih likovnih del in raznih športnih aktivnostih v telovadnici. Program so popestrile tudi pesmi na dano tematiko. Sledila je razdelitev nagrad in priznanj za razstavljena likovna dela učencem, mentorjem in šolam. Ob koncu so si obiskovalci ogledali razstavo in poklepetali med seboj.
Šport je ena izmed dejavnosti, ki človeka privlači na poseben način, že od njegovih začetkov
individualno, pa šestkrat tedensko,« je še nekoliko hripav za Radio Nova povedal mladi šampion s Planine.
San Daniele, ki je naslov prvakov osvojil sploh prvič, si je zagotovil tudi nastop v ligi prvakov. Prvi turnir bo 4, maja.
20
oglasi
Naj v vašem domu zadiši po vaših in Mlinotestovih dobrotah
m.	i	H
Mlinotest
PRIPRAVLJENA
2fiE5

1,
I M MRLH U
M beli
> kruh
MLINOTEST
IPRAVUENA

<p^
^,,
‘f KORUZNI . kruh
KPLIri u
PRIPRAVLJENA
“POnfiTP"	,y\
ZIlIcLS	m
; mNiRLW U
fOtNOZRNATI KRUH
PRIPRAVLJENE ZMESI ZA HITR© IN ENOSTAVNO /»mWO KRUHA DQmM
Mlinotestove pripravljene zmesi za kruh prinašajo v vaš dom tisti topel, opojen in nostalgičen vonj po svežih dobrotah, ki ga nosite s seboj iz otroštva. Idealne so za hitro in enostavno pripravo kilograma in pol kruha tako v klasični pečici kot v avtomatu za peko kruha. Razvajajte vaše nosnice z vonjem sveže pečenega polnozrnatega, belega ali koruznega domačega kruha in vaše brbončice z različnimi namazi, ki se z mehko sredico
ali hrustljavo skorjo zlijejo v odlične okuse.
In še namig ... zjutraj vonj sveže pečenega kruha iz Mlinotestovih zmesi prebudi tudi največje zaspance v družini.

Uživajte!
MLINOTEST
POMLADANSKO
ČIŠČENJE
eclilna garnitura 557
' l-IK Ki >-' i
Sedežna garnitura Par-ma
počivalnikom
W m
Sli mo 999€
Spalnica Narnija

3033€
samb 1.499€
-	ob nakupu kuhinje vam za vso belo tehniko prinamo 10% popusta, ter vam jo brez plačno dostavimo in vgradimo.
-	večja količina vzmetnic na razprodaji

ii I ir-
Rožna dolina: pon. - petek od 9. do 20. ure
sobota 8. do 14. ure Kromberk: pon. - petek od 9. do 20. ure
sobota od 9. do 16 ure

pisma bralcev
Odpihnjene pokrajine
/^Vdziv na članek g. Aleksandra Lemuta o pokrajinah v prejšnji številki Latnika.
Po spremembi koalicije v Svetu Občine Ajdovščina sem se najprej zbal, da bom kot bralec Latnika prikrajšan za vsakomesečne politične komentarje občinskega svetnika Aleksandra Lemuta. Res je, da sedaj manjkajo 'kritični' zapisi o delovanju župana Marjana Poljšaka, ker je sedaj 'naš' in se ne spodobi pisati o usklajenem in enoglasnem odločanju občinskega sveta. Ker nisem več občan občine Ajdovščina, se v to tudi ne bom spuščal. Delovanje svetnikov je pač odvisno od njihove osebnostne zrelosti, pokončnosti in odgovornosti. Na žalost pa gre velikokrat tudi za osebne interese.
Če bi se Zveza za Primorsko res zavzemala za pokrajine, bi se tudi temu primerno politično obnašala. Tako pa se ZZP na vsakih 'zveznih' volitvah velikodušno priključi eni od levo usmerjenih zveznih strank in tako pokaže svojo 'neideološkost'. Svoje volilne usluge poklanja strankam, ki vsa leta ovirajo oziroma preprečujejo nastanek pokrajin.
V času volilne kampanje na zadnjih državnozborskih volitvah sem javno povedal, da z izvolitvijo leve vlade pokrajin vsaj ta mandat ne bo! Tega se sedaj verjetno zaveda tudi g. Lemut, ki je v zadnji izdaji Latnika tako zapisal: »Dobili smo novo vladno ekipo in novo zasedbo parlamenta. Dobili pa smo še nekaj - finančno in gospodarsko krizo. Kako priročen argument, da zagovorniki centralizma mirno »prespijo« ta mandat. Ali jim bomo to dovolili?« Kdo komu, se sprašujem. Menim, da bi g. Lemut, kot zbiratelj glasov za to vlado moral odgovoriti v prvi osebi ednine: »Tega ne bom dovolil! Ne bom dovolil, da se tudi z mojo pomočjo izničuje pobuda za ustanovitev Primorske pokrajine s sedežem v Vipavi«. Skratka, pokrajin ni 'odpihnila' kriza, ampak vlada, za katero je glasove pridno nabirala tudi ZZP. Kdor more to razumeti, pač naj razume.
Tudi sam sem v prejšnjem mandatu dolgo časa verjel v oblikovanje pokrajin, dokler to ni postalo politično taktiziranje. Do poletja 2007 so še obstajale možnosti za to, potem pa seje Vse začelo vrteti okrog števila pokrajin in vsebina se je vedno bolj odmikala. Osebno menim, da do pokrajin lahko pridemo le v dveh korakih, in sicer najprej z ustanovitvijo upravnih okrajev, šele nato do političnega oblikovanja pokrajin skozi volitve. Vsaj na začetku ne bo šlo brez dvotirnosti. Za to sta potrebni vsaj dve leti. Vsekakor izvajanje upravnih nalog ne bi smelo biti v domeni dobre volje vsakokratne pokrajinske politične oblasti.
Zato pričakujem, da bomo bralci Latnika lahko prebrali od podpornika ene izmed vladnih strank konkretne informacije o stanju na področju ustanavljanja pokrajin.
Glede na to, da sta občinska sveta Občine Ajdovščina in Vipava sprejela svojo odločitev o pokrajinah (enotna Primorska s sedežem v Vipavi), bi bilo za začetek čisto dovolj, da ZZP sama pove, ali z dejanji še podpira ta sklep in kaj so za to storili njihovi 'zvezni' predvolilni (upam, da tudi povolilni) partnerji. Morda so oni izigrali vas, ali pa vi izigravate Primorce s svojim praznim prizadevanjem za pokrajine?
Vendar pa sedaj zares ni primeren trenutek za ustanavljanje pokrajin, saj je pred ljudmi preveč drugih življenjsko pomembnih tem. Tu so na prvem mestu težave, ki se nanašajo na družbo in socialne odnose. Zaskrbljujoči so tudi odnosi v delavnih kolektivih, še posebej v gospodarstvu.
Preko civilne družbe bo potrebno vložiti še več energije za ponovno odkritje pomena krščanske socialne misli in za ponovno oživljanje ekonomije s poudarkom na človeku ali za socialni kapitalizem. Žal, se prevečkrat pokaže, kako ozko usmerjeni menedžerji brezobzirno pozabljajo na delavce in delavke, ki ustvarjajo proizvode in dobiček. Krščansko - socialna smer je bila pri nas do sedaj 'bojkotirana' z liberalne in komunistične strani, ker zahteva veliko etike. Etika pa ne zraste niti iz ideološkega nasilja niti iz razpuščene svobode. Delavec pa kot da ni več oseba, dragocenost.
Alojz Durn
Literarni natečaj
POVEJ
NAGLAS!
MOJE PISMO ŽUPANU
za mlade od 15 do 30 let KAKŠEN JE TVOJ POLOŽAJ?
Kakšen je položaj mladih v Ajdovščini? Kje bodo svoj prosti čas preživljali naši otroci? Kaj storiti za (še) več dogajanja, namenjenega mladim? Kako bi morala ukrepati Občina - kako mi sami? Ali je dialog med Občinarji in mladimi sploh mogoč?
Zapiši svoje pomisleke in predloge v pismu županu. V navadni ali elektronski obliki naj vsebuje do 4000 znakov (brez presledkov). Petčlanska žirija bo izbrala 10% najboljših pisem in jih predložila županu Občine Ajdovščina, tri najboljša pa tudi nagradila.
Pismo županu pošlji na naslov Mladinski svet Ajdovščina, Vipavska cesta 11,5270 Ajdovščina, najkasneje do 17. aprila 2009.
Več inf. na http://msa.si ali natecaj@msa.si
vsi < Sl
• prevozi majhnih zbirnih in kamionskih pošiljk blaga po vsej Evropi
i prevzem pošiljk v Evropi in dostava na vaš naslov
•	zbirno skladišče
•	carinsko skladišče
•	špedicija - uvozno in izvozno carinjenje
•	prevoz hitrih pošiljk po Evropi
POSEBEJ SPECIALIZIRANI: ŠPANIJA • FRANCIJA • ITALIJA DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE
d.o.o. Ajdovščina
Vipavska c. 6 A, 5270 Ajdovščina,SLOVENIJA Tel.: OO 386 (O) 5 36 58 500, antoni@siol.net
Ta je pravi!
T)rave ljudi na prava mesta. To je krilatica, ki JT se jo pogosto sliši med ljudmi, ko se pogovarjajo ter izražajo svoje želje in pričakovanja pri postavljanju vodstvenega kadra tako v gospodarskih kot tudi v javnih službah.
Cilj lastnikov podjetij in ustanoviteljev javnih podjetij mora biti usmerjen v iskanje najboljših kadrov na trgu dela, ki so sposobni prevzeti odgovornost za vodenje in uresničitev poslovnih načrtov posameznih podjetij. Od uspešnega vodenja podjetja imajo lahko koristi vsi, tako lastniki kot zaposleni, uporabniki produktov oz. storitev in lokalna skupnost.
Postopki za izbiro vodstvenih kadrov so večinoma predpisani, še posebej pri imenovanju direktorjev oz. ravnateljev javnih zavodov in šol.
Pri imenovanju direktorja javnega zavoda, kjer je ustanovitelj občina, ima glavno vlogo svet zavoda, ki izpelje' celoten postopek razpisa ter izbere najprimernejšega kandidata, ki pa mora pred imenovanjem obvezno pridobiti še soglasje ustanovitelja oz. občinskega sveta.
Pri imenovanju ravnatelja šole je vloga sveta zavoda podobna, s to razliko, da mora svet zavoda pred imenovanjem pridobiti s strani lokalne skupnosti le njihovo mnenje o predlaganem kandidatu, ki pa za svet zavoda ni obvezujoče.
V zadnjem času smo iipeli v občini Ajdovščina dva odmevna razpisa - za direktorja Lavričeve
knjižnice in novega ravnatelja osnovne šole Dobravlje, kjer se predpisani postopki ter avtonomnost in vloga sveta zavoda niso spoštovali.
V	prvem primeru se je vršil politični pritisk s strani vodstva občine na člane sveta zavoda, tako, da je svet zavoda v potrditev soglasja za direktorja Lavričeve knjižnice predlagal dva kandidata, čeprav bi moral svet zavoda predlagati le enega kandidata.
V	drugem primeru pa je občinski svet podal svoje mnenje o primernosti kandidata, predenje svet zavoda izpeljal vse postopke in evidentiral najprimernejšega kandidata za ravnatelja osnovne šole Dobravlje.
Vmešavanja vodstva občine v imenovanja direktorjev in ravnateljev zavodov in šol s kršenjem postopkov in političnimi pritiski je nesprejemljivo in škodljivo, saj si občinska oblast pri tem jemlje pristojnosti , ki ji po veljavni zakonodaji in predpisih ne pripadajo. Tak način dela je tudi nedostojen do vseh kandidatov, ki se na razpise prijavljajo s prepričanjem, da bodo enakovredno obravnavani in da bo na razpisu zmagal tisti, ki bo ponudil najboljše reference in program.
V	svetniški skupini NSI smo na kršenje postopkov pri imenovanju direktorjev in ravnateljev javnih zavodov in šol na občinskih sejah župana že večkrat opozorili in protestirali, vendar njegovega prepričanja, da ima kot župan popolno oblast tudi nad vsemi imenovanji, nismo omajali.
Avtoritativno vodenje župana v občini praviloma ne more biti tako uspešno kot v občinah, kjer župan spodbuja demokratično razpravo in izmenjavo mnenj, kjer prevlada moč argumenta in ne argument moči.
Odgovor na vprašanje o uspešnosti županovega dela bodo na lokalnih volitvah naslednje leto dali volivci, ko bo imeli ponovno možnost in priložnost postaviti prave ljudi na prava mesta.
Jožko Premrn, vodja svetniške skupine NSi
22
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Petek. 3. aprii 2009. ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
Zbor Carmina Slovenica
Karmina Šileč, zborovodja
Janez Dovč, harmonika
Na juriš in the mood! Od koračnic do
swinga.
Pesmi nastale med NOB v Sloveniji in tujini.
Za izven
Sreda. 15. april 2009, ob 20.15
Mala dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
Boris Šinigoj, fado kitara Meta Kušar, poezija Prestol poezije Art sredica
Ponedeljek. 20. april 2009. bo 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
Sonja Pahor
Klavirski recital
Program: L.van Beethoven, A. Srebotnjak, F. Chopin, R. Schumann
ImgI
INGI
MESTNA GALERIJA NOVA GORICA
Eros Kolos, razstava Erotična motivika v grafiki in fotografiji Otvoritev razstave: četrtek, 2. april 2009, ob 20. uri
Razstava bo na ogled: 2. - 24. april 2009
Razstavljene umetnine avtorjev:
Nobuyoshi ARAKI
Sevda CHKOUTOVA
Leonor FINI
Ralph GIBSON
Nan GOLDIN
Frederic LEGLISE
Andre MASSON
Helmut NEWTON
Pablo PICASSO
Man RAY - Emmanuel Rudnitsky
Pierre-Auguste RENOIR
Egon SCHIELE
Jeanloup SIEFF
Miroslav ŠUTEJ
ShuTAKAHASHI
Sam TAYLOR-WOOD
Andy VVARHOL
Tom VVESSELMANN
Kurator: Brane Kovič
Gorica
Do zadnjega diha (A bout de souffle,
1960), Francija
Režija: Jean-Luc Godard
angleški podnapisi, projekcija v
sodelovanju s Francoskim inštitutom
Charles Nodier, Ljubljana
Petek. 10. april 2009. ob 20.15
Mala dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
13 (Tzameti, 2005), Francija, Gruzija, Nemčija
Režija: Gela Babluani
Petek. 17. april 2009. ob 20.15
Mala dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
Ko je zastalo moje srce (De battre mon coeur s'est arrete, 2005), Francija Režija: Jacgues Audiard
Petek. 24. april 2009. ob 20.15
Mala dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
Preostanek časa (Le temps qui reste, 2005), Francija Režija: Francois Ozon
koledar prireditev
KOLEDAR
PRIREDITEV
Revija pevskih zborov Primorska poje 2009
petek. 27. marec - ob 20.00 - Kulturni dom Vipava. Nastopajo: MePZ Sežana, MePZ Justin Kogoj Dolenja Trebuša, MePZ Fran Venturini dolina, MoPZ Justin Kogoj Dolenja Trebuša, VS Sraka - KD O. Župančič, Standrež, DeVS Bodeča neža Vrh Sv. Mihaela, Sovodnje ob Soči, Mešani mladinski pevski zbor Trst. sobota, 28. marec - ob 20.00 -Dvorana krajevne skupnosti Vrtovin. Nastopajo: MePZ Ahec Jasen, Ilirska Bistrica, ŽePZ Prem, Ilirska Bistrica, MePZ Rupa - Peč, Sovodnje ob Soči, MePZ Slovenski dom, Zagreb, MePZ Tabor kale 1869 Knežak, Oktet Pdfarci, Spodnja Idrija, MePZ Vrtojba.
Info: JSKD Ol Ajdovščina, 36 430 72. petek. 27. marec
-	koncert nagrajencev Zveze primorskih glasbenih šol; Dvorec Zemono ob 18.00.
-	koncert MePZ Gorenje Velenje in Dornberški fantje; Župnijska cerkev sv. Danijela v Dorberku, ob 19.30. sobota. 28. marec
-	koncert učiteljev ,GŠ Vinko Vodopivec Ajdovščina; Dvorec Zemono ob 19.00.
komedija Zadrega v bolnišnici. Dvorana na Otlici ob 20.00. Predstavi se gledališka skupina BC iz Bovca. Info: TD Okno 05 36 49 370, www.td-okno.si nedelja. 29. marec - monodrama Roba Beckerja Jamski človek, Uroš Furst. Dvorana prve slovenske vlade v okviru gledališkega abonmaja ZKD Ajdovščina ob 20.00.
20. in 22. april - gledališka predstava VVilliama Shakespeara Sen kresne noči dijakinj in dijakov Škofijske gimnazije Vipava; Kulturni dom Vipava, ob 19.00.
Pilonova galerija Ajdovščina v aprilu:
petek. 27. marec - odprtje razstave ilustracij Marija Preglja Slovenija v barvah (Vodič po Jugoslaviji založbe ODE). V sodelovanju z Muzeji in galerije mesta Ljubljane - Mestnim muzejem Ljubljana. Ob 19.00. petek. 17. april - odprtje razstave Bogdan Borčič in Metka Kavčič, Vrata, v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti, Slovenj Gradec. Ob 19.00. Na ogled do 8. maja.
Urnik galerije:
od torka do petka: 10:00 - 17:00 nedelje: 15:00 - 18:00 ponedeljki in sobote zaprto dodatne informacije:	368	91	77,
pilonova.galerija@siol,net Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Vipava: ponedeljek	9.00 do	12.00
sreda	15.00 do	18.30
petek	12.00 do	16.00
Podnanos: sreda	11.00 do	14.00
petek	17.00 do	19.00
Dobravlje: obisk potujoče knjižnice po
razporedu sobota 9.00 do 11.30 Ura pravljic:
Ajdovščina: četrtek ob17 uri.
Vipava: sreda ob IZuri.
Podnanos: sreda ob 11.uri.
Prireditve:
Zaključek Slovenskega muzejsko-knjižničnega MEGA kviza: datum bo objavljen naknadno na naši spletni strani.
Ostalo:
sreda. 1.april-Študijski krožek Beremo s starši, ob 11.00
V mesecu aprilu, ko praznujemo Mednarodni dan knjig za otroke in ko potekajo Slovenski dnevi knjige vas vabimo v Študijski krožek Beremo s starši. Namenjen je mamicam in očkom z najmlajšimi otroci. Na nekaj srečanjih bomo spoznali pomembnost branja otroku že v najnežnejšem obdobju, v starosti le nekaj mesecev, povabili bomo tudi ljudi, ki vam bodo predstavili svet otroške risbe in pomen zapete pesmice. torek. 14. april - Knjižna srečanja ob kavici, ob 9.00. Vabljeni vsi, ki radi berete in vas zanimajo nove knjige. Informacije: Zdenka Žigon
torek. 21. april - Bralni krožek Čitalnica, ob 19.00. Srečanje Bralnih krožkov na Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani. Pogovarjali se bomo o knjigah Franceka Mukiča Črnošolec in Marka Sosiča Tito, amor mijol info tel.: 05 3661 328 www. ajd.sik.si Klub Baza
27. marec ob 22.00 - EJQ- Electric jazz guartet
29. marec ob 21.00 - This in Hell fZDAl. The Blackout argument (NEM). Dead Swans(VB) 10. april - Pankeroschi + Nčodnč Baza 1 S. april - Slina 69 (fast hard core/ ounk - FR) + The NY-Hill Stillness (post hard core - FR)
25. april - Guns on the roof (UK
Punk-Velika Britanija)
info:	Hiša mladih, http://baza.kas.si,
05/368 11 40,051 654 002
ŠPORT
četrtek. 16. april - odprto prvenstvo v šahu v prostorih društva v stari občinski stavbi v Ajdovščini. Igra se 2 x 10 minut. Vabljeni tudi nečlani! Ob 17.00. Organizator Šahovsko društvo Čaven. Zavod za šport Ajdovščina URNIK NOTRANJEGA BAZENA od pon do pet; od 16:00 do 21:00 sreda; organizirane skupine sobota; od 15:00 do 21:00 Ob nakupu vstopnic za 10 obiskov bazen, savna+bazen, savna Vam podarimo brezplačni obisk v fitnes centru Pulsus. PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI za otroke od 5. do 14. let Ob sobotah od 15:00 ure dalje. Rezervacija najmanj 5. dni pred pričetkom. Trajanje programa 3 ure. Dodatne informacije na spletni strani Zavoda za šport Ajdovščina www.zs-ajdovscina.si
FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA
CENTER
Mobitel Tjp- Mobitel
Pri nas lahko uredite VSAK DAN
EXPRES
-sklepanje novih naročnin-- podaljšanje naročnin-
ugodno kupite nov akcijski GSM telefon
S TEM OGLASOM 15 % POPUST PRI IZDELAVI FOTOGRAFIJ V APRILU
AJDOVŠČINA - MERCATOR CENTER
Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 041 614 865
ali na tel 05-364-47-21; 05-364-47-22; 05-364-47-24.
sobota. 4. april c ^'koriočno
OBVESTILA
sobota. 28. marec - plesni večeri v Kulturnem domu Vipava in organizaciji
ustvarjalna delavnica od 10. do 12.00 Rizzatovi vili. sobota. 18. april - ustvarja|n0
delavnica ob dnevu zemlje od J o ^ 12.00 v Rizzatovi vili (Goriška 17).
Krajevne skupnosti Vipava.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina
Planinsko društvo Podnanos 26. april - družinski izlet: izliv reke Soče. Vodnik Boštjan Nabergoj (04C
172 164), pomočnik Gvido Furlan.
KRIMINALITETA
Jutro 25. februarja osvetli okrog evrov materialne škode na zidu in desetih glavah ohrovta v Malovšah. 27. februarja opoldan skozi okno vlomijo v hi§0 Dobravljah in si prilastijo prenosni raču nalnik znamke Toshiba s polnilcem, rm ško, računom in garancijo, žensko ročno uro, žensko verižico iz rumene kovine jn moško daljšo volneno jakno skupne Vre dnosti 1650 evrov. V popoldnevu ist dne iz avta na parkirušču L.okavške ce ste ukradejo torbico, zvečer pa na Bevkovi ulici močno poči, ko neznanec na OŠ Šturje nasilno odpre in poškoduje omarico hidranta ter iz nje razvije cevi 28. februarja popoldan poskušajo vlomiti v Audi A3 parkiran ob cesti proti Sinjemu Vrhu. Noč na 2. marec poškoduje poštni nabiralnik na Planini.
Jutro 3. marca osvetli 500 evrov vreden madež fasade ob vhodu v stanov
arijski
objekt na ulici Vena Pilona v Ajdovščini. V popoldnevu 4. marca deset drža vljanov Kosova ogreje pretep in ohladijo telesne poškodbe. 5. marca zjutr-
pred OŠ Šturje izgine 30 evrov vredna državna zastava, parkiran osebni avto1
mobil pa pridobi 200 evrov dolgo sled ostrega predmeta. 7. marec v dopoldnevil odkrije 75 evrov vredno tatvino artiklov iz parkiranega tovornjaka v Potočah 8. marec se dopoldan sooči z okoli 350 evrov težkim vlomom v podjetje Podles na Colu. Umanjkajo dve kotni brusilki in električno dvigalo. Istega dne iz sta novanjske hiše na Nanosu ukradejo agregat znamke Loncin, rdeče barve, moči 2,5 kw, vreden okoli 400 evrov. Na objektu neznanec pusti še za 250 evro sledi. 9. marec prinese tatvini; električnega vitla z neregistriranega Lada t\jjVa z okoli 600 evri škode in električnega orodja v vrednosti 500 evrov na gradbišč Vile Baronovke v Vipavi. Ukradena sta bila električni vrtalni stroj Hiltj T76 in baterijski vrtalni stroj Hilti T5. V jutro 10. marca se osebni avto na Bevkovi ulici v Ajdovščini zbudi brez okrasnih pokrovov vrednih okoli 200 evrov 12. marca popoldan v Ajdovščini ukradejo okoli 700 evrov močno moško sko kolo znamke Cult. 14. marca zjutraj ostane traktor v Stomažu brez PosarJ01 znih delov motorja vrednih 200 evrov. Jutro 15. marca na betonskem zidu st novanjske hiše na Ustjah osvetli črn nespodoben napis. 19. marca pod našel' Skrilje izginejo dve žlici rovokopača in z njima okoli 1400 evrov. 20. marca poškodujejo osebno vozilo na enem izmed parkirišč v Ajdovščini. V noči 21. marec neznanec na stavbi osnovne šole v Vipavi razbije dve stekli. V noči na 22. marec s parkirišča v Vrtovinu odvzamejo priklopnik 25 tonami papir • 23. marec razkrije, da je tovornjak na parkirišču v Ajdovščini ostal brez dveh aluminijastih profilov za pritrjevanje tovora. Dan kasneje pa občanka pogrega del osebnega vozila v vrednosti okoli 40 eurov.
CESTNI PROMET
26. februarja zjutraj Lokarjev drevored gosti trčenje avtomobilov. Povzročitelj
po krajšem razgovoru odpelje, ne da bi udeleženki nudil podatke, a ga p0
strski tablici izsledijo in mu podarijo plačilni nalog. 4. marca popoldan voznih-'
Rebernicah povozi klinasto podložko, ki jo izgubi voznik tovornega vozila D j njim, in poškoduje osebni avtomobil. 6. marca popoldan voznik avtomobila ^ siljuje prednost v Potočah, kar vodi v nesrečo. Kolesarja, kije pripeljal pravil12' po prednostni cesti, po trčenju odpeljejo v bolnico Šempeter. V poznem Veče10 7. marca se voznik gasilskega vozila na cesti Dolenje -Planina umika srni ^ pri tem zaide z vozišča. V jutru 9. marca pa v srno trči voznik na cesti Vig ^ Podkraj. Istega dne popoldan na parkirišču pred hotelom Pigal v Ajdovš^6' poškodujejo vozilo. 16. marca dopoldan vožnja po nasprotnem smernem v ^ šču na Goriški cesti v Ajdovščini povzroči prometno nesrečo II. kategorije ^\i noči 18. marca na cesti Vrtovin - Potoče osebni voznik trči v srno, ki jo prev me regijski higijenik. Srno pa voznik svtomobila zbije tudi 23. marca na c Za" Ajdovščina - Dolenje.
JAVNI RED IN MIR
27. februarja dopoldan na Gradnikovih brigadah v Vipavi par v vozilu džarske registracije prodaja oddeje. Predajo ju v nadaljnji postopek tržnemu i ' špektorju. V ranem jutru 7. marca dvakrat kršijo javni red in mir pred diskotek Vertigo v Ajdovščini. Prvi razgrajač pridobi globo, drugi pa plačilni nalog y poznem večeru 9. marca žena pretepe moža in si zada plačilni nalog. 20. marca se med sosedi na Ustjah vname prepir, a jih roka pravice zaradi lastniških rov napoti na zasebno tožbo. 21. marca s sporom pomlad pozdravita tudi ženski na Kovku. V zgodnjih jutranjih urah istega dne dekle v alkoholiziranem sta ‘ krši javni red in mir pred diskoteko v Ajdovščini, dajo pridržijo do Streznitve in predajo plačilni nalog.
OSTALO
5. marca se soočijo s požarom v stanovanjski hiši na Kosovelovi ulici Ajdovščini in okoli 40.000 evri škode, predvsem na strehi objekta. 13. ca popoldan občan najde GSM aparat, Samsung SGH-U600, temno sivomodre barve, ki lastnika z dokumentacijo pričakuje na PP Ajdovščina.
15. marca dopoldan pričnejo z iskanjem pogrešane osebe, ki je z osebnim avtomobilom odšla v neznano. 16. marca osebo ob pomoči občanov Ajdovšči in okolice izsledijo in jo predajo zdravstvenim delavcem. Ob tem se policisti pp Ajdovščina vsem zahvaljujejo za pomoč pri iskanju.
V noči na 19. marec poškodujejo zapornice čez železniško progo na Cesti
Dogajanje so beležili policisti, podpisal pa komandir Policijske posta e Ajdovščina in policijski inšpektor II, Marko Terbovšek.	zbrala larasa '
križanka
PRIPADNIK STAR.
AZIJSK.
LJUDSTVA
SESTAVIL
DRAGO
BRECELJ
SAMOST-
OJEN
DEL
CELOTE
INDIJSKI FIZIK (VEN-KATA)
VOJ. ČIN
ODPRT
BALKON,
RAVNA
STREHA
LETOPIS,
KRONIKA
LJUBKOVALNO M. IME (TOMAŽ)
PUŠČAVA
NA
SEVERU
ČILA
ST. SLOV. IGRALEC IN BALETNIK (ALI)
100 r
PLOD VSEH STROČNIC
OTO
PESTNER
ABRAHAM. ŽENA
DALMAT-
INSKO
ŽENSKO
IME
POKLON,
DARILO
VREČKA ZA NOŠNJO DENARJA (STARIN.)
KEM.ZNAK ZA SAMARIJ
KRAJ V G. KOTARJU
KURIR, ODPOSLANEC
NAGODE
TOMAŽ
OPERA
SERGEJA
RAHMANI-
NOVA
NAJEMNINA ZA STANOV.
DUŠAN
ZORMAN
KDOR JE NAJBOLJŠI V ŠPORTNI PANOGI
VADITELJ
RUSJANOV
SPONZOR
(MIHAJLO)
SMEŠEN, ZABAVEN DOGODEK, ŠALA
FRAKTURA
L. PRITOK DONAVE V BANATU
GORA V HIMALAJI (7132 m)
SAŠO LAP
HEBREJ. IME ZA MESTO URUK
AVSTRIJ.
SMUČAR.
LETALEC
(MARTIN)
ALEŠ ŠTRANCAR
IGOR
TORKAR
NAMIZNO
PREGRINJ
VRSTA TESTENINE Z NADEVOM
KESANJE
AVTON
VIDMAR
BESEDI-
ČENJE,
ČVEKA-
NJE
VELIKO MESTO V ARGENTINI
RADO
LORBEK
FIN. ARHIT. SAARINEN
AKTERKA
DIVJA
RACA
SRBSKA
FILMSKA
IGRALKA
(JASMINA)
SL.ETNOL.
(DAMJAN)
RIŽEVA
PIJAČA
ZMIKAVT, /KIRADLJI-VEC
KEMIJSKI ZNAK ZA IRIDIJ
POMENLJIVI GIB S TELESOM
ENAKI ČRKI
ZAPREKA
TURŠKI
POLITIK
(KENAN1
FR. ŠPORT. STRELEC (JEAN PIERRE)
REKA V BOSNI, D. PRITOK UNE
IME STAR. POPEVKARICE SRŠEN
ŠPORTNA
PONJAVA
IZRASTEK NA GLAVI
MESTO
V
SEVERNI
FRANCIJI
REDKO Ž. IME
OLGA
KACJAN
PREBIVAL.
EVROP.
OTOŠKE
DRŽAVE
VELIKO
SVETOVNO]
MORJE
MESTECE
V
ZGORNJI
DRŽAVI
VEČJA
POSODA
ZA
SMETI
VIPAVA
Nagrajenci iz prejšnje številke:
1.	nagrada, flaškon vina Erik Bajc, Višnje 27, 5273 Col
2.	nagrada, flaškon vina Ana Papež, Grad. brig. 19,
5271 Vipava
3.	nagrada, flaškon vina Gregor Vodopivec, Kamnje 1 a, 5263 Dobravlje
Rešitve križank pošljite v kuvertah do 20. aprila 2009 na naslov Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina.
Seveda ne pozabite pripisati svojega imena, priimka, naslova in davčne številke !
Med izžrebance bomo izžrebali tri flaškone vina iz vipavske kleti.
Spoštovani
prijatelja
sodelavci Latnika!
Obveščamo vas, da nam lahko pišete na nov email naslov latnik@infoburja.si. Veselimo se vašega sodelovanja pri sooblikovanju lokalnega mesečnika; prispevkov o dogodkih, ki so popestrili vašo sosesko in o posameznikih, ki jo sooblikujejo in zaznamujejo.
Vabimo vas, da svoja mnenja in izkušnje delite z nami in občani Vipavske doline.
Z zahvalo in v pričakovanju vaših prispevkov vas toplo pozdravljamo, (za) Latnik, zgornjevipavski časnik,
Lara Samec
INTERNET
TV
TELEFONIJA
ma-ko

d.o.o.
SERVIS
PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME - PRENOSNI RAČUNALNIKI LCD MONITORJI ■ POTROSNI MATERIAL
(kartuše, tonerji, cd, dvd )	- KREDIT NA MESTU
N6V© - OPTIKI RIBNIK - NOVO
Za vaš računalnik vse na enem mestu.
MAKO še vedno odpravi napako vsako!
Mojstri ledu
Ta drsališču v grajskem obzidju so se v nedeljo 15.3 in ponovitveno v pe-_LN tek 20.3 spopadle nevsakdanje balinarske ekipe. Na turnirju podjetja Mitko d.o.o., so po desetminutnem ogrevanju oz. spoznavanju pravil igre ter ponotranja-nju teže in drsnosti kegljev ter razdalje do centra, nekateri prav mojstrsko bližali in izbijali keglje. Po peturnem turnirju so bili zmagovalci deležni velikodušnih nagrad Rovtar Roberta oz. njegovega podjetja Mesnice Rovtar d.o.o.. Tako so po nedeljskem turnirju odnesli zmagovalci iz Šturij; Lipovšček, Stopar, Rijavec vsak svoj pršut, petkovega pa so si razdelili »cariniki« Stres, Črnigoj in Hreščak. Vsi skupaj z okrog stotimi gledalci pa so potrdili tisto znano... ni res, da se stari ljudje ne igrajo, res je, da ljudje ostarijo, ko se nehajo igrati...	tekst mt
sosed

«f Center
Tehnike, gradnje in pohištua Ajdovščina
Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00
m
m MM- . Jlr-
E. ,k.
hm ■ i i
Ssssca'

■ Hn	HM I
mt v Ml iNjt'
'š m ^
j
RATIKE
Akcijska ponudba lOtnih^pnevmatik velja od 12. 3. do 30. 4. 2009 v prodajalnah M TehnikaVtovrstno ponudo.
M TehnikaVltovrstno pom
' %
' ■•v-	_

jv

Redne^ene smo
1;/ w

zniža
IfTa^S %
^ -X
V-"
X
%v, ♦ ' X '
ii______:
jgEjp.
jr
/
Pri nakupu s kartico Mercator Pik^l&am ob nakupu letriilit pnevmatik priznavamo se
dodatrfTSRl^nSBfflS*
■ ^ v
¥


r ■
n
S plačilno^kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ žTSbrokov brez obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek
I
obroka 40 EUR.
Žl
II


r
datna ugodnost

obrokov
brez stroškov in obresti*
Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust na vso ponudbo.
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolna slika.
H,
ercatorPika
Zbirajte lepe trenutke
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon
Tisk: Styria* Tel. uredništva: 05 36 71 504 • e-mail: latnik@infoburja.si