LETO XII. LJUBLJANA, NOVEMBER 1971 ŠTEVILKA 11 Vloga zbora narodov DNE 27.. OKTOBRA SO POSLANCI VSEH ZBOROV »LOVENSKE SKUPŠČINE OPRAVILI NADOMESTNE VOLITVE DVEH POSLANCEV ZBORA NARODOV. IZMED j;ETlH KANDIDATOV STA BILA IZVOLJENA DVA. V fBOR NARODOV JE BIL POLEG NIKA BELOPAVLOVIČA ^VOLJEN GENERALNI DIREKTOR NAŠEGA PODJETJA DIPL. INŽ. MARKO KRŽIŠNIK. OB TEJ PRILIKI SMO GA ZAPROSILI ZA NEKAJ BESED O POMENU IN NALOGI ZBORA NARODOV. Inž. Marko Kržišnik »Zbor narodov je posebnost države z večjim številom narodov in narodnosti. Vsaka republika delegira enako število poslancev ne glede na svojo velikost ali število prebivalcev. Zbor sestavlja po 20 poslancev iz vsake republike, iz pokrajin pa po 10. Osnovna značilnost zbora narodov je čuvanje narodne enakopravnosti jugoslovanskih narodov. O vseh važnejših vprašanjih odločajo delegacije iz vseh republik in pokrajin soglasno. To pa zato, ker zbor sprejema zakone iz celotnega družbenopolitičnega in ekonomskega območja. Menim, da bo v naslednjem obdobju zbor narodov z ozirom na naš precej zapleteni gospodarski noložij lahko v največji mer: re ševal gospodarsko zakonodajo. V zadnjih dveh letih so nastala taka gospodarska gibanja, da ne moremo več govoriti o izvajanju reforme, ampak o povsem novem položaju. Nestabilnost cen, nelikvidnost, primankljaj v zunanjetrgovinski bilanci itd. so problemi leta 1971. Pri reševanju le-teh ne gre iskati rešitve v preteklosti. Prve mere za rešitev tega težavnega položaja je skupščina že začela sprejemati. Lahko predvidevam, da bo v času mojega mandata prav reševanje te problematike glavna naloga vseh poslancev. Zaradi poznavanja gospodarskih težav našega podjetja menim, da bom lahko v skupščinskem delu koristno sodeloval in primerno prispeval k čimprejšnji odpravi številnih problemov. Glede na zaostren gospodarski položaj, ki v podjetju zahteva polno odgovornost vseh članov kolektiva, moja funkcija v zboru narodov ne bo povsem enakovredna vlogi profesionalnih poslancev. O tem so bili predlagatelji seznanjeni in so to seveda tudi upoštevali. Prepričani so bili, da je za republiško delegacijo zelo pomembno, če v njej sodeluje tudi neposredni predstavnik iz gospodarstva. Vsekakor me-:.i‘r., da. je tudi z& podjetje zelo pomembno, da lahko s problemi delovne organizacije in celotne panoge seznanjam tako pomemben zvezni organ, kot je to zbor narodov«. Ptički v gnezdu Vsi - ZA Še pred glasovanjem za samopsispevek smo po našem zboru v Litostroju prejeli tole poročilo: Že nekaj časa se pripravljamo za uvedbo samoprispevka za šolstvo in vzgojno varstvo otrok. Ta akcija bo potekala še skoraj ves mesec. Čeprav razdobje vseh priprav, javnega obveščanja in podobnega ne bo tako kratko, sem prepričana, da bo ostala še marsikatera zgodba mater in otrok o njihovih težavah nepoznana. Pretresljivih zgodb, ki prizadenejo tudi brez-srčneže, je še in še. Ob referendumu za samoprispevek se bomo odločali v prid naših otrok. In ker gre tokrat za naš dinar, ki ga bomo namenili šolstvu in varstvu, bomo z njim lahko vplivali tudi na delitev proračunskih sredstev, ki se v občinsko blagajno stekajo prek davkov. Da bi bili tudi litostrojski delavci seznanjeni s potrebo in pomenom samoprispevka, smo se v petek, dne 29. 10. 1971 ob 12,30, zbrali na zboru delovnih ljudi v prostorih obdelovalnice. Običajen hrup strojev je zamrl, med zaprašenimi in vedno hrupnimi stroji nas je tokrat sprejela nežna in topla pesem pevskega zborčka Osnovne šole Franca Šturma in melodije litostrojske godbe na pihala. Za vse udeležence zbora je bilo to posebno doživetje, ki ga bomo še dolgo pomnili. Povsem jdrugače so zvenele besede tov. Florjančič Toneta in inž. Koviča, ki sta množici Lito-strojčanov razložila potrebo in pomen samoprispevka in petletni program gradenj šol in vzgoj-no-varstvenih ustanov, ki ga bo mogoče realizirati le, če se odločimo za samoprispevek. Zdi se mi, da smo bili v takem okolju in vzdušju veliko bolj dovzetni tudi za številke, ki zgovorno opravičujejo uvedbo samoprispevka. Priprave za sporazum Dne 29. oktobra so pooblaščeni predstvaniki 136 temeljnih orga-n|zacij združenega dela kovinske in elektroindustrije Slovenije pod-P,sali samoupravni sporazum. S tem je bilo zaključeno nekajmesečno jptenzivno delo pri oblikovanju meril, ki prinašajo na področje de-'tve povsem novo kvaliteto. Kot smo že poročali, se sporazumevanje Pravzaprav šele začenja, pri čemer je sklenjen sporazum temeljita °Snova za nadaljnje delo. V pričujočem prispevku vas seznanjamo s Potekom sporazumevanja. Na pobudo republiškega odbo-,a Sindikata delavcev industrije a rudarstva je bil dne 14. aprila ^7i sklican sestanek pooblaščeno predstavnikov organizacij praženega dela kovinske in ^‘ektroindustrije Slovenije. Na ?em sestanku je bila izvoljena K°rnisija za pripravo samouprav- nega sporazuma (v nadaljnjem desedilu komisija VIL sporazuma) iz naslednjih organizacij: INŠTITUT ZA MET. KONSTRUKCIJE Ljubljana, ELEKTRO-KOVINA Maribor, KOVINAR Jesenice, ELMA Črnuče, VOZILA N. Gorica, UNITAS Ljubljana, METALNA Maribor, ZMAJ Ljub- ljana, KOVAŠKA INDUSTRIJA Zreče, LIBELA Celje, EMO Celje, SMELT Ljubljana, STT Trbovlje, KOVINOPLASTIKA Lož, PLAMEN Kropa, SATURNUS Ljubljana, LITOSTROJ Ljubljana, LTH Škofja Loka, ZP ISKRA Ljubljana, TAM Maribor; na predlog sinikatov na 1. seji komisije pa je bil k sodelovanju v komisijo vabljen tudi predstavnik GORENJA iz Velenja. Republiški odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva je dne 28. aprila 1971 sklical prvo sejo komisije VIL sporazuma. Za predsednika je bil imenovan Edi DELOPST, dipl. oec. iz ZP ISKRE, za tajnika pa Vladimir KOVAČ iz LITOSTROJA. Na drugi seji, dne 21. maja 1971 je komisija obravnavala predlog družbenega dogovora, ki je bil tedaj še v obravnavi. Da bi delo potekalo kar najbolj intenzivno, so bile iz vrst članov komisije oblikovane ožje delovne skupine in sicer posebej za eko-nomsko-analitično obdelavo podatkov, za opredelitev elementov osebnih dohodkov in za pripravo besedila sporazuma. V času med drugo in tretjo sejo komisije je delo potekalo v okviru ožjih delovnih skupin. Za oblikovanje zgradbe sporazuma so delovnim skupinam služili izpolnjeni vrpašalniki. Od tedaj znanih 138 udeleženk sporazuma je vprašalnik izpolnilo 87 podjetji. Na osnovi podatkov iz vprašalnikov je bil izdelan prvi osnutek sporazuma. Komisija je prvi osnutek sporazuma dokončno oblikovala na svoji 3. seji dne 9. julija 1971 in ga sklenila poslati v obravnavo vsem organizacijam, ki so se izrekle za pristop k VIL samo- upravnemu sporazumu. Osnutek so dne 14. 7. 1971 predložili tudi Republiškemu odboru Sindikata industrije in rudarstva. Do 15. 8. 1971 je komisija prejela k prvemu osnutku sporazuma pripombe 53 organizacij. Pripombe k osnutku je komisija prejela tudi od republiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije ter Sveta za kovinsko in elektro-industrijo. S pripombami je bila komisija seznanjena na svoji 4. seji 3. 9. 1971. Komisija je tedaj oblikovala stališča do pripomb ter o tem obvestila vse udeleženke sporazuma. Na podlagi pripomb je bil prvi osnutek oblikovan v prvi popravljeni osnutek. Ker so bile pripombe zlasti s strani sindikatov take, da jih komisija ni mogla upoštevati mimo udeleženk sporazumevanja, je s pismom z dne 3. 9. 1971 o tem obvestila vse udeleženke. Na podlagi dogovora na četrti seji komisije iz posameznih območij Slovenije so sklicali bazenske sestanke, da bi jih obvestili o poteku sporazumevanja. Ti bi morali biti že prej, vendar so bili zaradi poletnih mesecev preloženi na kasneje. Na podlagi pisma udeleženkam od dne 3. 9. 1971. in bazenskih sestankov se jih je večina ponovno pismeno izrekla za prvi popravljeni osnutek. Na podlagi mnenj udeleženk po bazenskih posvetih in pripomb strokovne službe Sindikata industrije in rudarstva Slovenije je komisija na 5. seji dne 29. 9. 1971 sprejela sklep, da se prvi popravljeni osnutek predloži kot predlog. Predlog smo poslali (Nadaljevanje na 2. strani) |, akladanje plašča cevnega mlina v Litostroju za cementarno Trbov-le- Z izgradnjo te mlinice smo se po velikosti strojev uvrstili pod sam vrh evropskih proizvajalcev opreme za cementarne X v votli VVC111 JO ZUIO uspelega zbora udeležilo veliko število litostrojčanov. Zboru so prisostvovali tudi direktor osnovne šole Hinka Smrekarja, upravnica vzgojno-varstvenega zavoda Litostroj, glavni direktor podjetja, predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij podjetja. Mnenja sem, da je zbor tokrat uspel tudi zato, ker je bil skrbno pripravljen, saj je bilo resnično čutiti željo, da bi za probleme šolstva in varstva zvedelo čim več ljudi. Po tem zboru, ki je bil tudi majhna slovesnost, ki nam bo ostala še dolgo v spominu, ne bomo Litostrojčani ljubljanskih občin imeli težav pri odločitvi. Prav gotovo se bomo vsi odločili »DA«. K. M. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦• J ZA PRAZNIK REPUBLIKE | t 29. NOVEMBER ? | ČESTITAJO ČLANOM ♦ ♦ DELOVNEGA KOLEKTIVA: ♦ ♦ ♦ DELAVSKI SVET UPRAVNI ODBOR UPRAVA PODJETJA SEKRETARIAT ORGANIZACIJE ZK MLADINSKA ORGANIZACIJA UREDNIŠKI ODBOR ČASOPISA OBRATNA AMBULANTA v ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Naš barometer Ob zadnjem pregledu smo z velikim prstom zažugali počasi se premikajočim stolpičem. Nekoliko je le zaleglo. Še boljši pa so obeti za november in december. Toda mi verjamemo le dejstvom. In zelo radi smo tudi prijetno presenečeni. Zato zaenkrat le — merilo v roke in pogled na barometer: Konec oktobra bo naše merilo zopet čudno število 83,33 %. Dobimo ga, če minulih deset mesecev primerjamo z dvanajstimi, kolikor jih ima leto. Komur pa ta matematika (računstvo) povzroča težave, pa naj uperi pogled v pokončno črto »83,33 % — oktober« in ugotovi, koliko belega prostora je levo od nje. Ta praznina predstavlja naše neiz-vršene obveznosti. Črni stolpiči pa, ki našo orientacijsko pokonč-nico presegajo, predstavljajo tisto, kar si želimo, to je, izvršene, s planom predvidene obveznosti. Vsakdo izmed nas je po svoje prispeval k belini in k črnini. Toda po dogovoru je le črnina nekaj vredna. Številčni odčitki barometra pa so takile,- Finančna realizacija % % fakturirana 124,38 + 97,78 + Blagovna proizvodnja skupna 85,21 69,96 finalizirana 82,88 67,17 odpre mljena 81,39 65,96 avtomobili — finalizlrani 164,81 + 146,50 + avtomobili — odpremi) eni 159,78 + 142,02 + Osebni dohodki izplačani 103,86 85,41 V predzadnjem številčnem stolpcu so navedeni odstotki izpolnjevanja kumulativnih dinamičnih planov, v zadnjem stolpcu pa odstotki izpolnjevanja celoletnih planov. Dobre rezultate smo označili z zvezdicami in to v predzadnjem stolpcu one odstotke, ki so večji od 100, v zadnjem stolpcu pa one, ki so večji od 83,33 %. Le pri osebnih dohodkih je kriterij ravno obraten. Omenili smo že, da so se v oktobru naši rezultati nekoliko izboljšali. Toda še vedno niso zadostni. Tudi s tem se ne smemo zadovoljiti, da so boljši od lani, tako količinsko kakor finančno. Vseeno pa še niso tako dobri, da bi z njimi ujeli naše potrebe in želje za rep. Možnosti so in vsakdo lahko pripomore k temu. Toda kako? Ne bo odveč naslednja prispodoba: Živela sta dva moža in imela vsak svojo hišico. Nekega dne je strela obema zanetila požar. Eden od njih je na vse grlo pričel kričati: »Gori! Gori!« Drugi pa je le stekel s škafom po vodo in ogenj pogasil. Nauk iz gornje izmišljene zgodbe naj bo, da je v kritičnih situacijah bolje ukrepati in delati, kot pa samo vpiti in tarnati. Priprave za sporazum (Nadaljevanje s 1. strani) vsem udeleženkam sporazumevanja zato, da se njihovi samoupravni oragni izrečejo o sprejemu sporazuma v enotnem besedilu. Predlog so predložili tudi republiškemu odboru Sindikata delavcev industrije in rudarstva, ki je 6. 10. 1971 dal soglasje k predlogu. Dne 8. oktobra je komisija predlog samoupravnega sporazuma kovinske in elektroindustrije Slovenije predložila skupno s soglasjem sindikatov verifikacijski komisiji in rekubliškemu sekretariatu za delo. Po samoupravnem sporazumu pomeni SOD skupni osebni dohodek. AH je kaj v sodu? Na podlagi meril po prvem popravljenem osnutku sporazuma smo z navodili od dne 20. 9. 1971 naročili organizacijam, udeleženkam v sporazumevanju, izpolnitev tabel po metodologiji družbenega dogovora in sporazuma. Celotno dokumentacijo na tabelah A, B, C in D smo verifikacijski komisiji predložili dne 25. 10. 1971. Komisija je nenehno skrbela za obveščenost, zlasti vseh udeleženk v sporazumevanju. Predstavniki komisije so sodelovali na sestankih, ki jih je skliceval Svet za kovinsko in elektroindustrijo Zveze sindikatov Slovenije ter na Svetu za kovinsko in elektroindustrijo Gospodarske zbornice SRS. Komisija se je pri svojem delu soočila z izrednimi težavami komunikativnega značaja zlasti pri zbiranju dokumentacije. Glede na razmeroma pozno začeto delo pri načrtovanju sporazuma, za kar ni mogoče kriviti komisijo, ob veliki heterogenosti grupacije in le nekajmesečnem efektivnem delu zaradi dopustov je komisija opravila delo uspešno. K temu je znatno prispevala enotnost članov komisije ob načrtovanju posebnih in avtohtonih rešitev sporazuma. V. K. Prispodoba pa je uporabna za primerjavo podjetij med seboj, kakor tudi posameznih organizacijskih skupin v istem podjetju. Nekdo se znajde, drugi omahuje. Tudi pri nas so rezultati našega dela dokaj različni, če jih ugotavljamo za posamezne organizacijske enote ali vrste proizvodov. Toda takoj moramo povedati, da gornja zgodba nima nobene direktne zveze z njimi. Morda le to, da so pogoji dokaj različni. Ponekod so težavnejši kot drugje in nekdo težave uspešnejše odstranjuje, drugi pa rajši nekoliko potarna. Tu pa že najdemo stik z naukom naše zgodbe. Namen gornjih vrstic je bil predvsem, kako spodbuditi sodelavce in povečati blagovno proizvodnjo. Nihče ne zanika, da niso problemi marsikje dokaj težki, toda ne nerešljivi. Nihče pa tudi ne zanika, da ni maloduš-nežev med nami. In če tokrat nismo zadovoljni z 69,96 odstotki doseganja letnega plana skupne proizvodnje, se za tem rezultatom skrivajo dobre in slabe vrednosti. Zato poglejmo, kakšne rezultate smo dosegli pri posameznih vrstah proizvodov oziroma SOZD: % % Talni transport 65,54 52,49 Turbine 57,60 42,60 Črpalke 85,52 67,86 Žerjavi, reduktorji 106,78* 98,69* Hidravlične stiskalnice 86,65 67,31 Cementarne 114,09* 104,37* Strojni deli 69,80 56,44 Dizel motorji 56,66 44,89 Orodje 142,31* 116,70* SOZD FI 79,95 64,93 Jeklena litina 92,89 77,10 Siva litina 86,39 71,59 Specialna litina 123,33* 102,15* Zvarjenci 76,88 63,76 Odkovki 100,32* 83,26 SOZD Pl 87,71 72,74 Kisik in drugo 119,63* 98,90* Podjetje — skupaj 85,21 69,96 Tudi v gornjem pregledu nis-no pozabili na zvezdice. Komu pripadajo, pa smo povedali že v uvodu. In še nekaj ne smemo prezreti: v oktobru sta zopet dva tekmovalca uspešno prispela na cilj. Celoletni plan sta izpolnila orodje in specialna litina, kar smo zadnjič tudi napovedali. Čestitamo! V novembru pričakujemo, da se jim bodo pridružili žerjavi in reduktorji ter kisik.. Spodbude pa so potrebni: pri SOZD FI turbine, Dizel motorji, talna transportna sredstva, strojni deli, hidravlične stiskalnice in črpalke, pri SOZD Pl za zvar-jenci, siva litina, jeklena litina in odkovki. Kdo ugane, po kakšnem vrstnem redu smo jih n0 šteli? Ko bomo brali te vrstice bomo verjetno že v decembru Torej tik pred novim poslov nim letom. Zato ne bo odveč če poprosimo bralce za mne nje, ali Jih takšna oblika In formiranja zadovoljuje. Je kal odveč, je kaj premalo oziroma kaj si želijo? Kar korajžno zavrtite litostrojski interni telefon 246 in sporočite to uredniku ali pa napišite pismo uredništvu časopisa »Litostroj«. Najlepša hvala! V. N. Na poli k modernizaciji tovarne Nov korak v livarnah V proizvodnem programu naših livarn so pomembna postavka ulitki iz specialnih litin. Kaj so specialne litine? Pod tem imenom zajemamo v naši proizvodnji naslednje skupine litin: litine odporne proti obrabi, ki se uporabljajo predvsem za obložne plošče in udarna kladiva v cementarnah, obloge drobilcev in mlinov v kamnolomih in podobno; litine odporne proti ognju, v glavnem so to rešetke za kurišča, ulitki za cementarne, sladkorno, papirno, kemično in druge industrije; litine odporne proti kislinam, ki jih naroča kemična, papirna in podobna industrija. Specialno litino proizvajamo v livarni sive litine. Talino pripravljajo v Efko peči. Dovažajo jo tudi iz talilnih peči iz jeklolivarne. Dosedanji način proizvodnje rie ustreza niti po količini niti po tehnologiji. Težave so predvsem v premajhnih kapacitetah talilne peči, iztrošenosti peči, predvsem njenega električnega dela, neustrezni tehnologiji formanja, ki je ročno z lesenimi modeli, neurejenem in primitivnem transportu, pa tudi čiščenju in termični obdelavi ulitkov. V tej veji proizvodnje si je podjetje pridobilo velik sloves. Na žalost pa vsem zahtevam tržišča ne more več ustrezati. Velika škoda je, da moramo odklanjati nove naročnike. Zlasti pa je škoda, ker moramo odklanjati tudi naročila iz tujine, ki jih je vedno več. Zato je skrajni čas, da se na tem področju odločimo za korak, ki naj nas usposobi za solidnejši nastop na tržišču. Vodstvo livarn je zato dalo pobudo, da se vsa problematika pregleda in pripravijo predlogi za modernizacijo te proizvodnje. Osnovna zamisel modernizacije je bila na osnovi te pobude pripravljena ter jo je obravnaval tudi kolegij tovarne. Kakšni so predlogi? Predvsem je treba z novimi talilnimi pečmi dvigniti kapaciteto. Peč bi morala biti indukcijska s tremi lonci, pri čemer dva lonca obratujeta, tretji pa je v rezervi. Za formanje je nabaviti oblikovalne stroje, jih opremiti z valjčnicami in dvigali in tako olajšati transport. Poskrbeti je treba za stresal-ne rešetke, čistilni stroj ih brusilne stroje za čiščenje ulitkov. Vsa ta oprema bi stala P° predračunu okrog 6 mili), novih dinarjev. To Je investicija, ki 1° podjetje realno zmore. Javljajo pa se tudi partnerji, ki so pd investiranju pripravljeni sodelovati s svojim deležem. Tudi to kaže na veliko realnost vlaganj in ekonomsko interesantnost predlagane modernizacije. Z analizo te modernizacije sedaj nadaljujemo in upamo, da bo zadeva v kratkem dozorela tako daleč, da bodo o njej lahko razpravljali tudi naši samoupravljavci. ing. D. K. Sedanja peč za izdelavo specialnih litin Ugodni finančni rezultati kljub zaostajanju proizvodnje Za nami je devet mesecev poslovanja in praviloma bi moralo biti izpolnjeno tri četrtine letnega plana. Ob pregledu poslovnega poročila za tričetrtletje 1971 pa moramo žal ugotoviti, da le ni vse tako in da smo pri bistvenih elementih Planskih zadolžitev, to sta blagovna proizvodnja in fakturirana realizacija, znatno za predvidevanji. Oglejmo si torej nekaj najpomembnejših podatkov iz poslovnega Poročila: 1. Naredili smo 9.267 ton bla-Sovne proizvodnje, kar je v primeri z istim obdobjem lani sicer za 8 % več, vendar glede na to, da smo za letos predvideli 15.470 ton blagovne proizvodnje, Pomeni narejena količina le 60 % izvršitev plana. Ker so istočasno Porasle zaloge nedokončane proizvodnje za 23.7 milij. din, lahko zaključimo, da smo pri našem delu posvečali premalo pozornosti temu, da bi delo, ki smo ga Začeli, tudi dokončali. Ker pa Pam kopičenje zalog nedokonča-ne proizvodnje ne prinaša nobe-Pe koristi, celo obratno, s tem angažiramo naša sredstva, da kot mrtvi kapital leže v skladiščih in povzročajo dodatne stroške (stroške skladiščenja, obresti Pa kredite), moramo v še preostalih treh mesecih vse naše proizvodne zmogljivosti preusmeriti v finalizacijo sedanje nedokonča-Pe proizvodnje. Le na ta način bomo v tako kratkem času treh Piesecev uspeli narediti toliko, da bomo lahko konec leta vsaj blizu izpolnitve plana blagovne Proizvodnje. 2. Fakturirana realizacija za totošnje tričetrtletje znaša 205,6 Ptilij. din oziroma le 3 % več kot v istem obdobju lani. S planom za leto 1971 smo predvideli 290,5 milj. din celotnega dohodka, oziroma fakturirane realizacije, iz katere izvira celotni dohodek, Pa pomeni doseženih 205,0 milj. din le 71 % od letno predvidenega. Glede na doseženo blagovno Proizvodnjo bi pričakovali, da bo celotni dohodek celo manjši, saj So narejeni proizvodi tisti, ki jih ‘ahko prodajamo in iz tega dosegamo dohodek. 11 % višja izpolnitev plana pri celotnem dohodku od izpolnitve plana pri blagovni proizvodnji je rezultat Prizadevanj naše prodajne službe, da z doseganjem čimboljših Rezultatov na trgu ublaži posledice splošnih gospodarskih ukrepov ob stabilizaciji v državi. 3. Zgoraj navedene rezultate ®mo dosegli z 200,4 milj. stroškov. Glede na letno predvideno vtoino stroškov 280,5 milj. din pomeni dosežena višina 71 % letne-ga plana. Začetkom leta ali toč-beje po devalvaciji dinarja smo Ppdvzeli več ukrepov za zniža-bje tako režijskih kot tudi direkt-bih proizvodnih stroškov, da bi s tem ublažili vpliv povišanja tistih stroškov, na katere so deval-v&cija in dugi stabilizacijski dkrepi vplivali v smeri poveča-bja. Da naši ukrepi le niso bili •'■Oman, priča 71 % desežena viši-bk planiranih stroškov. 60 % do- sežene blagovne proizvodnje bi lahko sicer ovrgla take zaključke, toda istočasno povečanje zalog nedokončane proizvodnje opravičuje dosežene stroške z vložkom dela in materiala v nedokončano proizvodnjo, kar bomo realizirali ob finalizaciji teh zalog. 4. V devetih mesecih letošnjega leta smo izplačali 62,7 milj. din bruto osebnih dohodkov, kar pomeni nasproti enakemu obdobju lani 8 % več. Planirana višina 81.9 milij. din za leto 1971 je tako dosežena že s 77 %. V letošnjem letu smo si postavili kot cilj doseči mesečno povprečje 1.500 din neto osebnih dohodkov na zaposlenega. To povprečje smo dosegli že sedaj, oziroma smo ga že tudi presegli za 30 din. Ugotovi- mo lahko, da so se delavcem povišali povprečni osebni dohodki iz 1.203 din v lanskem devet-mesečju na 1.376 din v letošnjem devetmesečju ali za 14 %, uslužbencem pa iz 1.619 din na 1.776 din ali za 10 %. Relativno hitrejše povečanje osebnih dohodkov delavcev v proizvodnji v odnosu na povečanje osebnih dohodkov režijskih delavcev je posledica izredno velike fluktuacije proizvodnih delavcev. In ker je najprej in predvsem proizvodnja tista, ki nam z uspešnim in hitrim delom zagotavlja povečanje sredstev in boljše poslovne rezultate, so takšna gibanja razumljiva in sprejemljiva. 5. Ustvarjeni dobiček za razdelitev znaša ob periodičnem obračunu za tričetrtletje 1,8 milj. din ali 112 % več kot v istem obdobju lani. Ob postavljanju planskih zadolžitev za letošnje leto smo predvideli 10 milj. din dobička in pomeni torej dosežena višina le 18 % od planirane. Toda vsesplošni gospodarski ukrepi pomenijo za naše poslovanje tolikšno dodatno obremenitev, da nas doseženi dobiček, čeprav je relativno nizek, po začetni bojazni, da bomo morda letos prvič v zgodovini Litostroja zaključili poslovno leto z izgubo, prepričuje, da smo kljub vsemu z marljivim delom in umnim gospodarjenjem sposobni prebroditi marsikake težave. 6. Pri proizvodnji avtomobilov smo za letošnje leto predvideli izdelavo 3.600 osebnih avtomobilov, s čimer naj bi dosegli 99,9 milij. din fakturirane realizacije in 98,5 milj. din stroškov, od tega naj bi izplačali 3,8 milj. din bruto osebnih dohodkov in dosegli 1,4 milj. din dobička. Ob periodičnem obračunu za tričetrtletje pa lahko ugotovimo, da smo izdelali 4.907 avtomobilov, kar predstavlja 136 % izpolnitve letnega plana in da smo dosegli 166,8 milj. din celotnega dohodka ali 167 % od predvidenega za leto 1971. Sorazmerno z višino doseženega celotnega dohodka se giblje tudi višina doseženih stroškov, in sicer 164 % od letno predvidenih. Medtem ko so ti trije elementi že znatno presegli letna planska predvidevanja, pa so izplačani bruto osebni dohodki le za 6 % nad višino, kot je bila predvidena za 9 mesecev; tako je bilo izplačanih 3,1 milj. din ali 81 % letnega plana. Tudi doseženi dobiček 5,0 milj. din predstavlja znatno preseganje letnega plana, saj smo za leto 1971 pri proizvodnji avtomobilov predvideli le 1,4 milj. din dobička. Z navedbo vseh teh številk smo skušali na kratko prikazati rezultate našega dela v preteklih devetih mesecih. Zaključimo lahko, da smo kljub zaostajanju blagovne proizvodnje naše osnovne dejavnosti za planskimi predvidevanji dosegli ugodne finančne rezultate. Pred nami so še trije meseci, v katerih bomo skušali z marljivim delom narediti čim več in se na ta način čim bolj približati izpolnitvi plana blagovne proizvodnje. Če bomo pri tem tudi umno gospodarili in še naprej racionalno trošili naša sredstva, bomo konec leta lahko še z večjim zadovoljstvom ugotavljali rezultate dela v letošnejm poslovnem letu. J. T., dipl. oec. IV. kongres psihologov Jugoslavije VELESEJEM IDEJ Sredi oktobra so na Bledu že četrtič zborovali psihologi Jugoslavije. Pravzaprav bi lahko rekli »šele«, saj je bilo v svetovnem merilu doslej že 20 kongresov teoretične in 18 kongresov uporabne psihologije. Pri nas pa se je pač ta panoga znanosti razvila šele po zadnji vojni. Zbralo se je kar 580 udeležencev in zvrstilo se je 158 referatov. Referatom iz splošne, socialne, industrijske, klinične, pedagoške in otroške psihologije so se letos pridružili še izsledki iz metodologije, psihometrije, poklicnega usmerjanja, delinkventnosti, ekonomske propagande in prometa. Na prvem mestu pa je vendar industrijska psihologija, saj je bilo s tega področja 30 % poročil. Brez besedi Zanimivo je tudi, da pride v Jugoslaviji na 15.000 prebivalcev en psiholog, v Sloveniji pa na 7.000, kar pa je še vedno malo, če vemo, da pride en zdravnik na 900 ljudi. Korist od udeležbe na kongresih ni ravno v poslušanju študij, čeprav so le-te ponavadi dragocen plod dolgih raziskav. Vse to gradivo se običajno dobi čez nekaj časa v posebnem zborniku ali v strokovni literaturi. Vrednost je bolj v tem, da ujameš utrip razvoja v stroki, da se oplajaš ob dosežkih raziskav, da navezuješ osebne stike s kolegi, izmenjaš z njimi izkušnje, primerjaš metode dela in ugotoviš pravzaprav kje si, kaj bi se dalo in moralo še narediti, da bi izpolnil naloge strokovnega sodelavca v kadrovski službi. Čeprav je bila vsaka študija po svoje zanimiva, naj se omejimo predvsem na izsledke industrijske psihologije. Makedonska psihologa s skopske univerze sta primerjala zadovoljstvo delavcev v razdobju desetih let. Ugotovila sta, da je bilo pred 10 leti 79 % delavcev zadovoljnih s kolektivom, lani pa le še 47 %. Še močneje se izraža nezadovoljstvo z osebnimi dohodki, saj je procent zadovoljnih padel v istem obdobju od 32 na pičlih 18 %. Nasprotno pa je opaziti povečanje zadovoljstva do vodilnega kadra (48 % : 56 %). Podobno je psiholog iz tovarne poljedelskih strojev v Zemunu moral ugotoviti, da se delavci bolj kot za vse drugo zanimajo za delitev osebnih dohodkov in da ima to znaten vpliv tudi na medosebne odnose. Napetosti v kolektivu nastajajo zaradi razlik v oceni lastnega delovnega pri- spevka. Načelno vsak delavec svoj prispevek, to je svoje delo, visoko ceni in je 'prepričan, da mu zanj podjetje premalo daje, da ga v pogledu osebnega dohodka premalo ceni. Bogdan Kavčič, sodelavec Centra za raziskovanje javnega mnenja pri RSSS, je raziskal motive, ki vodijo naše delavce v tujino. Anketirali so 1313 zdomcev, ki so prišli na dopust za novoletne praznike. Pri vseh kvalifikacijskih skupinah je glavni razlog boljši zaslužek v tujini, razen pri delavcih z višjo in visoko izobrazbo. Pri njih stopa v ospredje želja po strokovnem izpopolnjevanju in bolj zanimivem delu. S. Lazič z instituta UNIMAR v Beogradu je meril inteligentnost pri športnikih in ugotovil najvišjo stopnjo pri košarkarjih in veslačih, nižjo pri nogometaših, še nižjo pri boksarjih in najnižjo pri kolesarjih. Zato pa je po drugi strani ravno pri njih najbolj razvita nevrotičnost, pri nogometaših pa najmanj. Sodelavci oddelka za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete so tudi predstavili rezultate več svojih raziskav. M. Petričeva je na Jesenicah primerjala stopnjo utrujenosti pri strugarjih in ugotovila, da srednje težko telesno delo ne kaže v tem pogledu pomembnejših razlik. Prof. Levin Šebek je opozoril, da utrujenost ni enoznačen pojav in da nanjo vpliva cela vrsta bolj ali manj neodvisnih dejavnikov. Problemu samoupravljanja je bil posvečen cel dan v sekciji za industrijsko psihologijo. Najbolj živahne komentarje je vzbudilo poročilo dr. Obradoviča iz Zagreba. On je vodil skupino 20 psihologov, ki so v teku treh let sistematično spremljali potek dela na zasedanjih delavskih svetov v 20 podjetjih. Dobili so množico 56.000 podatkov in končni rezultat jim je pokazal, da odločitve v podjetjih sprejemajo vedno isti ljudje, strokovnjaki upravne linije. Teh ljudi je v povprečju le 10 % v delavskih svetih, vendar pa oni prispevajo 90 % vseh sprejetih sklepov. Kljub demokratičnemu videzu samoupravnega sistema so v bistvu najbolj tehtni vplivi avtokratskega značaja. To ga je vodilo k zaključku, da pri nas dejansko samoupravljanje sploh ni realizirano. Tudi Nikola Paunovič (Del. univerza Moša Pijade, Zagreb) je opozoril, da so člani delovnih kolektivov premalo informirani, usposobljeni in motivirani, da bi lahko učinkovito opravljali samoupravne funkcije. Psihologija je predvsem nauk o človeku in je torej potrebna povsod tam, kjer človek dela, misli, čuti. Razumljivo je tudi, da morajo segati raziskovalne tipal- ke psihologa v vso širino in globino človeka kot posameznika in družbenega življenja. Vprašanje se pojavlja, kdaj in do kod naj se spusti v pomoč in nasvet drugim, sorodnim panogam. Najprej mora biti doma mojster, da je lahko drugim pomočnik. Potrebuje ga zdravnik pri diagnosticiranju duševnih pojavov, pomaga lahko varnostnemu inženirju pri odkrivanju osebnih vzrokov ob nezgodah, marsikaj bi se lahko pogovorila z umetnikom, ekonomist ga bo lahko vprašal za svet pri raziskovanju manj očitnih vzgibov, ki delujejo na tržišče, pedagogu bo lahko pojasnil kako vzgojno uganko, kriminalistu skrite motive za nenavadno ravnanje delinkventa in ne nazadnje si je tudi v industriji že pridobil mesto, ki mu gre. Sadovi njegovega dela bodo pregnali še tiste meglice nezaupanja in nerazumevanja, ki ponekod motijo. Vsak kongres je neke vrste velesejem, razstava, samo da tu ne gre za predmete, ki jih lahko objameš s pogledom, otipaš s prsti, ampak za nove ideje, rezultate, prikaze. In tega gradiva je vedno toliko, da ga ne moreš v eni sapi prebaviti. Vrneš se poln novih vtisov, strokovno obogaten, oplojen z mnogimi sugestijami, za katere komaj čakaš, kdaj jih boš lahko preizkusil in izvedel. Prof. M. Hrovat V eni prejšnjih številk smo objavili prvi posnetek, zato tudi slabši, iz serije novih športnih Renaultov — 15 TL. Po svečani premieri na 58. pariškem avtomobilskem salonu je pred vami najhitrejši, najlepši, najmočnejši, tehnično najbolj izpopolnjen in seveda tudi naj dražji RENAULT — 17 TS. Tudi tu tehnika ni mo- gla mimo elektronike, z njo si je pomagala pri vbrizgu, kontrolnih instrumentih in raznih gumbih, ki poenostavijo vrsto ročnih opravil. Hitrost 190 km/h. — Verjetno bo že spomladi 1972 na našem razstavnem prostoru na beograjskem salonu. - IV S konjički po jurčke Čudovito sončno jesensko jutro, v katerem bi lahko z roko segli do Kamniških Alp in Karavank, je pregnalo našo poslednjo skrb. Litostrojski planinci-gobarji smo s strahom čakali na ta dan — in nismo bili razočarani. Sedli smo v avtomobile; čez pol ure smo se v gmajni pri Godešiču razdelili v 2 grupi po 4 avtomobile. Eni so ostali tu, drugi pa so odšli naprej v drugo gmajno. Oboroženi s cekarji in cajnami smo križem preiskovali gozd. A razočaranje se je vrstilo za razočaranjem. Našli smo ali stare gnile gobe pa tudi nekaj svežih, ki pa so bile zamrznjene. Vsepovsod se je poznala suša, toda kljub temu je bila bera dobra. Stane in Ivanka sta nabrala dve polni košari štorovk. Eto lepe jurčke, turke in štorovke, Eta največjega jurčka, ki pa kljub ledenemu pokrivalu ni bil zmrznjen. Predsednik Stane in naš znani gobar Češko sta imela mnogo dela z odgovarjanjem in vprašanjem radovednih gobarjev; prof. dr. Petkovšek in njegov sin sta ves čas morala razlagati in pojasnjevati. Ko smo se ob določenem času zbrali, smo občudovali rahlo zasnežene Kamniške planine, nato smo se po poti, ki jo je poznal samo Stane, odpeljali proti Bukovici. Pri kmetu nam je šel v tek dober domač kruh sveže peke in okusen domač sadjevec. Tam smo si še enkrat ogledali nabrane gobe, med njimi so bile tudi strupene, nato smo se spustili prek grebena v Selce. Med potjo se nam je odprl lep razgled na Storžič in Kamniške Alpe. V Selcah smo počakali še ostale, se nato odpeljali proti Soriški planini, kamor smo prišli okrog poldneva. Tam smo presenečeni zagledali, kako večajo Litostrojsko ko- čo, seveda ne na ribiški način, ampak z novimi plohi, okni in cementom. Soproga prof. dr. Petkovška je kot znana dobra kuharica gob s pomočjo kuharice pripravila gobjo gostijo, mi pa smo se medtem povzpeli na Lajnara, odkoder smo imeli čudovit razgled na vse strani. Videli smo Karavanke, Julijce, škofjeloško hribovje, Rovte, Svete tri kralje nad Idrijo in celo morje. Ker je pihal močan veter, ki nas je prepihal do kosti, tudi ura se je bližala že proti tretji popoldne, smo se spustili proti Litostrojski koči, kjer nas je čakal odličen gobji golaž, nad katerim smo bili seveda vsi navdušeni. Med kosilom, za katerega smo pohvalili našo odlično kuharico gob in njeno pomočnico, smo se našalili na račun zastrupitev z gobami. Eden je dejal, da bo čim prej odšel, da bo tako bliže bolnice, drugi so se raje zanašali na prisotnost zdravnika. Po obedu je sledila razdelitev nagrad: prvo nagrado: kozarec vloženih gob je dobil za največjega jurčka Eta, drugo nagrado, kozarec vloženih gob je dobil za jurčke in turke Eto, a tretjo nagrado, kozarec vloženih gob sta dobila za največjo količino nabranih užit nih gob Stane in Ivanka. Nagrade je prispeval in daroval naš vrli Češko. Po razdelitvi nagrad je predsednik Stane pozdravil gosta prof. dr. Petkovška z družino, jih predstavil kot znane gobarje, se jim zahvalil za sodelovanje na našem gobarskem izletu, posebna pa hvala profesorjevi soprogi, ki je pripravila odlično gobje kosilo. Profesor dr. Petkovšek se je zahvalil za lepe besede in dejal, da je vesel, da se je udeležil našega izleta. Omenil je, da pozna nekatere udeležence izleta in da se bo rad udeležil še kakšnega izleta. Sonce je bilo že zelo nizko, zato smo se odpravili proti domu. Še enkrat smo se ozrli proti Kepi, ki se je dvigala proti nebu kot kraljica, vrgli še en pogled očaku Triglavu, nakar smo se odpeljali proti domu z željo, da bi še kdaj šli na tak gobarski izlet. Viator S tristo konji po jurčke (S. Kocjan) Litostrojčani na televiziji V četrtek, dne 4. novembra, je naše podjetje obiskala posebna ekipa ljubljanske radiotelevizije. Televizijski novinarji so pripravili oddajo o tem, koliko so občani Ljubljane obveščeni o akciji za samoprispevek za varstvo in šolstvo in o tem, v kolikšni meri so sami pripravljeni sodelovati v tej akciji. Člani našega kolektiva so novinarjem ljubeznivo odgovorili na vsa vprašanja in s svojimi odgovori potrdili visoko raven človečnosti naših delavcev, pripravljenih podpreti referendum za samoprispevek. ANKETA Na seminarju za vodenje športne rekreacije v Litostroju, ki je bil prve dni oktobra 1971 na Sorški planini, so med udeleženci izvedli naslednjo anketo: 1. Ali je seminar izpolnil vaša pričakovanja? DA 22 NE 0 2. Ali bi bilo koristno, da bi take seminarje prirejali vsako leto? DA 21 NE 1 3. Katera predavanja so vas najbolj zanimala in so se vam zdela najbolj umestna? — predavanja prof. Draga Ulage — predavanja prof. Kreše Petroviča 4. Kaj je bilo med predavanjem odveč? — nič 5. Kaj bi še morali vključiti v predavanje? — praktični del 6. Kdo naj bi po vašem mnenju še sodeloval na seminarju? — predstavniki vodstva podjetja 4 — psiholog 4 — socialni delavci 4 — predstavnice ženskega spola 7. Kdo naj bi v podjetju vodil športno rekreacijo? — sindikat 17 — vodstvo podjetja 4 — posamezniki 1 8. Menite, da bi v našem podjetju nastavili poklicnega organizatorja športne rekreacije? 9. Ali je potreben družbeni do- govor, ki bo določal stalna " obvezna sredstva za športno te-kreacijo? k I DA 22 NE 0 10. Ali se vam zdi umestno, da več podjetij združuje sredstva za gradnjo športno-rekreacijskih objektov? „ DA 22 NE 0 11. Ali menite, da bi bilo Pr}' merno, če bi gradili še nadaljnja rekreacijske objekte? Katere? 1. zimski bazen 2. telovadnica 3. avt. kegljišče 4. pokrito balinišče 5. tenis igrišče 6. športna igrišča 7. vlečnica na Sorici 8. strelišče za zr. in MK puško 9. parkur steza 10. dvorana za nam. tenis 11. šah dvorana 12. mini golf 12. Ali čutite v podjetju dovolj razumevanja za športno rekreacijo? DA l2 NE 1° 13. Kaj predlagate za poživite? športne rekreacije v podjetju? 1. službo za rekreacijo 2. rekreacijski center 3. več množičnih prireditev 4. večjo propagandno dejavnost DA NE 20 2 14. Ostale pripombe: čimprejšnja izpolnitev programa- Letošnjo jesen je na celjskem obrtniškem sejmu naš prodajni zastopnik »AVTO CELJE« prikazal celotni program vozil Litostroj-Renault; na sliki R 16 TL, R 12 TL, R 6 TL in R 4 Export. Zanimanje za vsa vozila je bilo veliko, saj je »Avto Celje« na svojem sorazmerno majhnem področju letos prodalo že veliko število naših avtomobilov. Podjetje ima tudi lep, velik in moderno opremljen servis, ki je znan, da svojim strankam kvalitetno opravi razne preglede, popravila in druge usluge. V decembru letos bo kolektiv tega trgovskega podjetja odprl nov lokal tudi v Velenju ter si tako še povečal svoje tržišče. Balinarji Ob vsakoletnem praznovanju, dne 12. septembra so člani balinarske sekcije priredili tradicionalni turnir v počastitev omenjenega jubileja. Istočasno je ta zelo aktivna športna sekcija praznovala 20-letnico delovanja. V omenjeni sekciji, ki združuje staro in mlado, začenši zgodaj spomladi pa tja do pozne jeseni, se člani našega podjetja spoznavajo z delavci drugih delovnih organizacij naše ožje domovine in rojaki iz tujine. Posebno naj poudarim pomen navezave stikov z našimi izseljenci, ki jim podobne prireditve dejansko pripomorejo ter ustvarijo še tesnejšo vez med ljudmi iste nacionalnosti. Prireditev se je pričela zelo svečano. Že zarana je naša godba poskrbela za živahnost. Vzdušje je bilo na višku. Gostje, ki so bili navdušeni nad sprejemom, so nam čestitali in zaželeli naši športni sekciji in podjetju še veliko plodnega dela. Po svečani otvoritvi, kateri je kot gost prisostvoval predsednik delavskega sveta inž. Avgust ob obletnici podjetja Klemenc, smo prešli k objavi propozicij tekmovanja. Tekmovanje se je pričelo. Gledalci so navdušeno bodrili naše fante, tekmovalno ekipo Ronk, Predila, Buerisa, železarje Jesenic, Uljanika iz Pule, Metalne iz Maribora, Štanjela ter ekipo šiške. Žal veselje nas vseh ni dolgo trajalo. Slabo vreme z dežjem nas je počasi prisililo, da smo prekinili z igrami. Zavedajoč se. da tekmovanja ne bomo pripeli6' li h koncu, smo si zaželeli v naslednjem letu »srečnejšo roko«, k° bomo spet prireditelji še množic-nejšega športnega tekmovanja. Ob organizaciji omenjenega turnirja se člani športne sekcij0 zahvaljujemo članoma sindikata Milanu Vidmarju in Francu J0V' nikarju, ki sta uvidela pravi P°' men rekreacije v korist delavca in podjetja. STRAN 5 OKTOBER 1971 ._L I T O S T RJO J« __ IZ SONČNIH DNI Nahrbtnik na rame In veselo na pot Lepa si zemlja domača ... »Nasmehnite se, prosim lepo!« Znanec s poti Nenavadno sončna je bila letošnja jesen, čeprav smo vsaj v gospodarstvu težko pričakovali tudi dežja. Ko je končno le začelo teči od streh, smo moče kmalu imeli dovolj. Takrat so spet oživeli spomini na sončne dni. Naj jih nekaj iz torbe naših planincev objavimo tudi za vas. Z dveh posebno uspelih izletov so — na Nanos in Razor. Za spomin ohranil inž. Oskar DOLENC, tekst: propagan- Kje so tiste stezice ... Korak za korakom vedno više ... ... do jasnih razgledov in modrega neba! Zakaj veseli bi ne bili — na vrhu smo! tA&S. t / v Prišli - odšli PRIŠLI V OKTOBRU FI VK kovinostr. Jože Bergant, PK kovi-nostr. Dragan Živanovič, KV obrat. ko, kovač Branko Pereč, finomehanik Nikola šest, strugar: Franc Koprivec, stroj, ključ. Franc Kovačič, strug. Žarko Katanič, Draško Kecman, Nedeljko Šuba-čič, stroj, ključ.: Radomir Stojmenovič, delavec: Ignacij Štrus, gozd. teh.: Ante Nekič, strugar: Edo Krese, MOJ NK delavec: Jože Jakopin, Marko Vukovič, Ambrozije Mandič, Andrej Verbinc, Drago Giač, Jakob Beriška, Franc Fink, Vlado Kukič, Nikolaj Malič, Janez Trunkelj, Stanko Kovačič, MOS Žerjavovodji: Jože Jelenc, Tihomir Milj akovič, VET Delavec: Vesel j ko Živkovič, Boro Živ-kovič, Brane Nikič, Janez Majer, stroj. ključavničar: Emil Predovnik, Janko Bje-lanovič, delavec: Ivan Vodopivec, str. ključ.: Milan Sapunodič, delavec: Stane Fink, Rustem šalja, električar: Jože Kotar, Trivun Desposovič. Delavec: Marijan Zabukovec, Stanko Novakovič, kovač: Mirko Gruden, delavec: Anton Kadunc, Gligor Prodanovič, Branko Prodanovič, Milan Treskavica, str. ključ.: Zdenko Bahnik, Marinko Gli-šič, avtomehanik: Muhamed Bekto, ključ.: Faihr Omerčevič, Senad Bedrič, Ivan No-vinič, Stie Žikš, delavec: Gregor Povše, Franc Salmič, klepar: Anton Jakšič, Razr. TSš Janez Tomšič, ned. str. vol.: Irena Novak, delavec: Vojko Božič, KS Ekonomski tehnik: Boris Grbin, Ivan Trošt, strugar: Ervin Lebeničnik, lik. tehnik: Jendo Dozežal, delavci: Vili Kranjec, Muhamed Nešič, Štefan Princ, Rok Zovko, Ivan Droftina, Zenula Koca, Anton Jakša, Franjo Zupančič, Hasan Ka-rahodjič, ekonomist: Franjo Matejčič, delavec: Hajdar Duranovič, ICL Profesor: Marta Kolbl ODŠLI V OKTOBRU MOJ Hadi Dinovac, Hašim Alijaj, Ahmet Selija, Ignac Medved, Camil Hrkič, Hasan Versnevci, Idriz Alija, Jože Jakopin, Milan Lajšič, MOS Miodrag Mamjanovič, Ismet Kukič PK Darko Bižal, Peter Čavič, Franc Gostinčar, Janez Medved, Fadil Konjevič, Ivan Kropovšek, Dragoljub Samardžič, Slobodan Popovič, Janko Rizman, Djuro Stankovič Tomislav Kadunc, Mijo Srša, Aleš Demšar, Miloš Skarza, Bernard Enci, Jožo Andrakovič, Stane Bertoncelj, Anton Velkavrh, Jože Bergant, Slavko Lešjak, Leon Zemljič, Branko Šavor, Rade Petrovič, Leopold Slak, Jože Šinkovec VET Vesel j ko Živkovič, Brane Nikič, Stanislav Zevnik, Alojz Ogorevc PA Jože Alič, Jože Intihar, Jože Stražišar, Mirko Gregorič Taj. d. Anton Fras FRS Franc Jeke, Darinka Pirnar PTO Rado Skrabar, Alojz Košak SK Feliks Marinič PRB Stanislav Kocjan, Dušanka Kužnik LINT Vlasta Lovrič, Mihajlo Beče NB Marjan Smeraj, Anton Janžovnik KS Jožica Sedej ZSE Francka Kordiš ipip? r Pomembnost naslovov V dneh od 25. do 29. oktobra je delavska univerza »Tomo Brejc* iz Kranja priredila v Kranju seminar z naslovom: »Organizacija in urejanje poceni tiskanega glasila ali internega biltena.« Program seminarja in celotno organizacijo so zaupali Dušanu Rebolju, vodji službe RS ZS za informiranje, ki je obenem tudi avtor prvega slovenskega priročnika za delo na področju obveščanja samoupravij aleev pri nas »Kako informirati samoupravi]alee?« Seminaristi, v Kranj jih je prišlo okoli trideset, so poslušali dopoldne predavanja, popoldne pa so poslušali praktične napotke o vsebinski in likovni podobi tovarniškega glasila ali biltena. Poglejmo naslove nekaj najbolj zanimivih predavanj: Osnovne funkcije dobrega glasila, Glasilo in njegove komunikacijske sposobnosti, O čem in kako pisati v glasilu? Kakšni naj bodo sestavki v glasilu? Kako oblikujem poročilo za objavo v glasilu? Kako vzpostaviti neposreden stik med avtorjem in bralcem? Član-karske poročevalske zvrsti, Koncept ter programska politika glasila, pri praktičnem delu pa so se seminaristi pomerili v pisanju sestavkov ter v oblikova- nju strani in montiranju gradiva skupaj z naslovi. Med razpravami na seminarju smo slišali marsikatero tehtno misel, ki bo našla svoj odmev prav gotovo tudi v tovarniških glasilih. Vsi udeleženci so si bili enotni, da morajo uredniki ali novinarji tovarniških glasil sodelovati na kolegiju ter sejah upravnega odbora in delavskega sveta. Na seminarju so tudi posebej poudarili, da v nobenem primeru ne sme tovarniški časopis postati sredstvo medsebojnega obračunavanja, kakor tudi ne sme postati le trobilo določene vrste ljudi v podjetju. Uredniki glasil naj bi mnogo večjo skrb kot do sedaj posvetil izbiri primernih naslovov, saj se bralec najprej ustavi ob naslovu. Če le-ta pritegne njegovo požornost, bo prebral ves članek, če ne bo časnik z nejevoljo odrinil stran, češ »saj v časniku ni kaj prebrati«. Seminaristi so pri vsebinski in likovni ureditvi svojega internega glasila pokazali dokajšnjo iznajdljivost ter mnogo dobre volje. Glasilo, ki so ga izdali ob koncu seminarja v Kranju, jim bo prav gotovo dragocena pomoč pri urejevanju domačega glasila. Z res skrbno pripravljenim in strokovno vodenim seminarjem je delavska univerza »Tomo Brejc« iz Kranja v mnogo-čem pripomogla, da bodo naša tovarniška glasila vse boljša in to po vsebinski in likovni plati. Prospekti in značke V naše podjetje prihaja vsakodnevno več prošenj za značke, prospekte ali kataloge. Iz kupa dopisnic smo izbrali dve, ki ju ponatiskujemo: Titovi Zavodi »Litostroj« Ljubljana, Molim vas da mi pošaljete kataloge vaših proizvoda koji bi mi poslužili kao priručno učilo v nastavi pošto sam učenik ma-šinske tehničke škole. Šijak Dor- dje, p. Orapšina 87, 25230 Kula. Tovarna strojev Litostroj Ljubljana, Prosim, če bi mi poslali značko in prospekte vaše tovarne. Lepo bi se vam zahvalil, če pošiljate. Srečno vam želim da bi vi napravili še več strojev. Lepo vas pozdravljam in tudi vaše delavce! Pošilja Kastelic Miran, Mali Cerovec št. 4, pošta 68322 Stopiče pri Novem mestu. Ob smrti dipl. inž. Marka Batiste Nov rešilni avto Pred dnevi smo dobili rešilni avtomobil in tako odpravili še enega perečih problemov našega podjetja. Lahko trdimo, da je našemu kolektivu to vozilo resnično manjkalo, saj smo bili nemalokrat v zagati, posebno še če je bilo nujno potrebno prepeljati poškodovanca na ustrezen zdravstveni zavod. Naši delavci so upravičeno negodovali, toda temu je sedaj konec. Dobili smo sodobno opremljeno vozilo, ki se lahko kosa z rešilnimi avtomobili poklicnih ustanov. Seveda bo potrebno nabaviti še ustrezno opremo, ki sodi v tak avto, kot npr. jeklenka za kisik, sanitetni material itd. in naš »lepotec« bo čakal na klic v sili. Vsi člani delovnega kolektiva pa si želimo, da bi bilo voženj in klicev čim manj in da ne bi sirene rešilnega avtomobila žalostno odmevale po naši tovarni. inž. Vilko Krapež ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem za pozornost, ki ste mi jo izkazali ob tej priliki, in za poklonjena darila. Prav lepa hvala tehničnemu direktorju dipl. ing. Kolblu, dipl. ing. Nolimalu, tov. Poteku, tov. Gluhodedovu, tov. Finžgarju, kot tudi ostalim sodelavcem. Vsem želim v nadaljnjem delu še veliko uspehov! Aleš Demšar Inž. Marko Batista Dne 6. novembra zgodaj zjutraj je v Kairu izdihnil ing. Marko BATISTA kot žrtev nenadne in zahrbtne bolezni. V Egiptu se je mudil — kot že tolikokrat — na delu pri naših črpalnih postajah, ki jih je strokovno predajal investitorjem, v naše in njihovo zadovoljstvo. To je bil del njegovega delovnega področja v podjetju: tu je bil že dolga leta vodja odseka za hidravlične raziskave na področju črpalnih naprav. Na tem področju je vztrajno gradil temelje našega razvoja, uspešno izboljševal izkoristke s spreminjanjem hidravličnih pretočnih oblik črpalk, nadzirala delo že in- staliranih črpalnih agregatov. Inž-Batista je zbiral drobce znanja, kjerkoli jih je lahko našel. Pri merjal je izvedbe drugih črpalk tujih proizvajalcev in kadarkoli je bilo možno, je odhajal na specializacijo v inozemske institute, predvsem pa mu je pri tem ko ristilo več študijskih bivanj v Sovjetski zvezi. Na ta način je kljuk izrednim težavam, ki spremljajo to vrsto proizvodnje, pri kateri je potrebna večletna tradicija in i2 tega izvirajoče izkušnje uspel dvigniti našo gradnjo črpalk na tako visoko raven, da smo lahko tekmovali z največjimi proizvajalci ter v tem tudi uspeli. Veliko število naših črpalnih postaj de la — danes že povsod po svetu in v vseh je vgrajen tudi trud inženirja BATISTE. V zgodovino začetkov in vzpona našega podjetja je vtkano tudi delo in iskanje inž. Batiste. T° delo je bilo pionirsko, kajti začel je iz nič, brez temelja in brez tradicije. Marsikaj, kar imamo na tem področju —in to je lepa zakladnica rezultatov — je sad njegovih naporov. Pogrešali ga ne bodo samo njegovi najbližji, s katerimi ie preživel svetle in žalostne trenutke, pogrešali ga bodo tudi njegovi sodelavci, tovariši in kolegi, ki jim je minilo teh 20 let plodnega in uspehov polnega sodelovanja kot bežen trenutek. M. Kos JOŽETU V SLOVO Ko se je čudovito poletje nagnilo v jesen in zimo, nismo niti pomislili, da se lahko tudi z našega drevesa življenja zvrtinči list. V življenju, ki ga kljub vsakodnevnim težavam imamo tako radi, je vedno daleč od nas misel na smrt. Zato nas je sredi te brezskrbnosti toliko bolj presenetila vest, da si se, dragi JOŽE, za vedno poslovil od nas. Zelo smo bili presenečeni, ker smo vedeli, da si zdrav in zadovoljen ter v miru uživaš dni svoje jeseni — zasluženi počitek po dobro opravljenem delu. Ni se Ti omajala življenjska sila, ni Te strla zahrbtna bolezen, a zla usoda Te je kljub temu odtegnila od nas. Moral si oditi od nas brez slovesa, za krvni davek, ki ga dan za dnem višajo naše ceste. Le malo dni si užival zasluženi pokoj, ki si se ga tako veselil. Ko smo se poleti zbrali stanovski tovariši pri Tebi doma, smo si bili edini, da Ti je v tvoji hišici pod Goro dobro in prijetno. Iz srca smo Ti zaželeli še dolgo življenje. Takrat nismo vedeli... Vest, da Te ni več, je v našem obratu presunila vse, saj smo se poznali do potankosti. Kako se ne bi, saj si bil naš vodja od vseh začetkov Litostroja. Bil si med prvimi modelnimi mizarji, ki so orali ledino, bil si pravi pionir tega poklica v Litostroju. Od leta 1947 pa do leta 1970 je doba, ki si jo preživel med nami. DOLGA JE! Od Tebe, dragi JOŽE, smo prejemali znanje, ki si ga nesebično Jože Cuderman razdajal, odrivajoč posebnosti našega poklica, vsem, ki so se hoteli učiti. Hvaležni smo Ti za to! Še kot modelnega mizarja srno Te vsi občudovali pri izdelovanja najbolj kompliciranih modelov-Mnogi ne bomo pozabili, da si Pr' vi izdeloval modele za tekače srca turbin, ki se še danes vrtijo in dajejo svetlobo in toploto našim domovom. Toda nismo Te občudovali samo kot strokovnjaka, ampak tudi kot človeka. K celotnem kolektivu Litostroja sl si s svojo skromnostjo in poštenostjo pridobil mnogo zvestih prijateljev. Zato naj se Ti, dragi JOŽE, v imenu vseh, ki smo Te poznali-zahvalim za vse, kar si nam tako požrtvovalno dajal. Spomin na TEBE in tvoje delo bo vedno živel z nami. Jože VRABEC, kontrolor v mehanski obdelavi, je odšel v pokoj 29. 10. 1971, na delo v Litostroj je prišel 4. 5. 1959. Želimo mu velik® prijetnih ur v pokojul V vinu - resnica? Povejmo si odkrito, kakšen je položaj glede alkoholizma v Litostroju Alkoholizem je družbeno zlo, ti ga zaradi izredne škodljivosti z& zdravje posameznika, kakor tudi družbe kot celote, štejemo ®ed socialne bolezni. Alkoholizem za razliko od ostalih bolezni ne prizadene le bolnika samega, temveč sega njegov škodljiv vPliv na bolnikovo ožje in širše ekolje. Negativne posledice alkoholizma se odražajo v alkoholikovi družini in soseski, na delovnem mestu in med sodelavci, kratka povsod. Delovna sposobnost slabi, kar se kaže v zanemarjanju dolžnosti do družine, v vse pogostejših neopravičenih Postankih od dela in zmanjšanju splošne delovne discipline. Alkoholizem spremlja razen tega cela smsta organskih obolenj, kot npr. okvare jeter, srca, bolezni želodca in podobno, to vse pa slabi delavčevo uspešnost na delovnem mestu, zmanjšuje njegove osebne dohodke, kar ga vodi v nove težave. Človek postane pro-hlematičen tako doma kot na uelovnem mestu, prijatelji in zjtanci se ga izogibajo in mu obračajo hrbet, zaradi neredno-sti in nediscipline ostane brez ?aposlitve ter končno osebnostno ‘n fizično propade. Pogosto se sprašujemo, kdo Pravzaprav je alkoholik? Čeprav 'ahko že tudi samo enkratno utivanje alkoholne pijače po-vzroči hujše spremembe v vedenju človeka, ne moremo v tem Primeru govoriti o alkoholizmu, femveč le o pijanstvu. Alkoholik 16 tisti, pri katerem je, ne glede ha količino zaužitih alkoholnih pijač, prišlo do okvare telesnega ali duševnega zdravja; to vpliva na njegovo delo, izpolnjevanje družinskih obveznosti, odnose v družini. Tak človek zaide v materialne težave, kar ga ponovno vodi k pijači in tako naprej v večnem začaranem krogu. Še nedavno tega so imeli alkoholizem za negativno osebnostno potezo posameznika. Družba je alkoholike zaničevala in jih preganjala. Žal se tudi danes vse prepogosto srečujemo s takim mišljenjem, čeprav na splošno alkoholizem že velja za bolezen, alkoholik pa za bolnika, ki si sam, brez tuje pomoči ne zna in ne more pomagati. Zaradi napačnega odnosa družbe do alkoholizma se ljudje svoje bolezni sramujejo in jo skrivajo, kar zelo otežkoča odkrivanje alkoholikov in njih zdravljenje. In kakšen je položaj glede alkoholizma v Litostroju? Do leta 1970 se socialna družba iz različnih razlogov ni uspela posvetiti analizi tega pojava, reševali so le posamezne, najbolj kritične primere alkoholizma. Zato tudi evidenca o pojavu alkoholizma v naši delovni organizaciji ni popolna. V evidenci so zajeti le tisti alkoholiki, ki so iz kakršnegakoli razloga prišli po pomoč v zdravstveno ali socialno službo. Trenutno imamo evidentiranih 45 alkoholikov, za katere je socialna služba skrbela v zadnjih dveh letih. Struktura teh delavcev je glede na njih kvalifikacijsko strukturo in starost naslednja: I- 6 H w > b, H cn O 'g 3 m tudi 16-krat na zdravljenju v bolnici, po odpustu pa se je vedno znova vračal v neurejeno okolje, čakalo ga je vrsto nerešenih problemov, ki jim sam ni bil kos, pa se je po pomoč zatekel k pijači. Da bi se takim primerom izognili, je potrebno tudi po končanem zdravljenju v bolnišnici obdržati stik s pacientom, mu nuditi pomoč pri urejanju problemov, ki so glede na naravo bolezni gotovo nastali ter ga ves čas spodbujali, da vztraja v abstinenci. Veliko vlogo v procesu zdravljenja alkoholikov igra njegova neposredna okolica. Alkoholiku sta nadvse potrebna razumevanje in toplina svojcev, prav tako pa potrebuje tovariški odnos in spoštovanje svojih sodelavcev. Le tako bo uspel premostiti vse svoje težave in uspešno končati zdravljenje. Delavec, ki je pravilno ocenil svoje stanje in se zavestno odločil, da se bo spoprijel s svojo razvado, je vreden vsega spoštovanja. Vsak zdravljeni alkoholik se mora zavedati, da po zdravljenju ne bo nikoli več smel piti niti kozarca alkoholne pijače, odločiti se mora torej za popolno abstinenco. Tega pa se morajo zavedati tudi njegovi svojci, prijatelji in sodelavci. Ponuditi zdravljenemu alkoholiku alkoholno pijačo, ga spodbujati k pitju, je zato nehumano, neodgovorno in vsega obsojanja vredno dejanje. Vztrajanje v abstinenci pa za zdravljenega alkoholika ni lahko, zato potrebuje pomoč in spodbudo. To funkcijo najbolje opravljajo »Klubi zdravljenih alkoholikov«, to so združenja zdravljenih alkoholikov, katerih prvenstvena vloga je zdravljenje „ " < s.-.' ; I Najboljše sladko vlnce. lastnih članov in vzajemna pomoč članov pri vztrajanju v abstinenci. Klubi zdravljenih alkoholikov imajo velik terapevtski pomen. Običajno delujejo kljubi pod strokovnim vodstvom zdravnikov, psihologov, medicinskih sester in socialnih delavcev. Osnovna oblika dela teh klubov so terapevtski sestanki, na katerih obravnavajo probleme članov kluba. Člani so dolžni drug drugemu pomagati pri zdravljenju, kakor tudi pri premagovanju težav v družinskem in delovnem okolju, ki so nastale kot posledica alkoholizma. Klubi naj bi vključevali nove člane in skrbeli za njih popolno rehabilitacijo, organizirali delo z družinami alkoholikov, skrbeli za športno in družabno življenje svojih članov in podobno. Klubi zdravljenih alkoholikov po sosednjih republikah uspešno delujejo že več let, v zadnjem času pa so se pojavili tudi pri nas. Ustanavljajo jih predvsem psihiatrični oziroma psihohigi-enični dispanzerji, zdravstveni domovi in občine, imajo pa jih že tudi nekatere delovne organizacije (železarna Jesenice, zasavski premogovniki itd.). Tudi v naši delovni organizaciji obstajajo ugodni pogoji za ustanovitev kluba zdravljenih alkoholikov, saj imamo lastno ambulanto in dokaj razvito psihološko in socialno službo. Ustanovitev kluba zdravljenih alkoholikov pa nam narekuje tudi potreba po sodobnejšem načinu zdravljenja in vsestranski rehabilitaciji alkoholikov, da bodo lahko ponovno postali polnovredni in enakopravni člani družbe in naše delovne skupnosti. Prizadevanje v tej smeri pa je naloga in skrb vseh nas, zato pričakujemo, da bomo pri svojem delu deležni vsaj razumevanja, če že ne podpore in pomoči. Hilda Colja VK KV PK Nk Skupaj V 2 1 4 4 2 5 6 3 3 1 6 2 1 1 3 5 12 8 2 2 6 2 13 2 5 23 9 45 Starost °d 20-30 let od 30-40 let °d 40-50 let nad 50 let I 3 1 1 6 2 1 2 3 H 1 6 2 2 4 4 2 2 <1 O, 2 Kakor je razvidno iz podatkov, alkoholiki po svoji kvalifika-,‘iski strukturi bistveno ne razsujejo od stanja kvalifikacijske •tfukture v podjetju, torej lahko ®8otovimo, da kvalifikacija sa-tia po sebi ne vpliva na pojav tikoholizma. Pri analizi starost- 5 strukture alkoholikov pa smo gotovih, da imamo največ alko-I °likov v starosti od 30 do 50 *6t, kar je s stališča proizvodnje plo negativno, saj so to leta, ko 6 človek najbolj produktiven in I zato škoda zaradi izpada de-®Vca iz delovnega procesa še Siko večja. O kvarnem vplivu tikoholizma na splošno zdrav-.tveno stanje zaposlenih nam ®°yedo naslednji podatki: od 45 pletih alkoholikov, je kar 18 plovnih invalidov, kar znaša Ptibližno 40 odstotkov vseh alkoholikov, 2 delavca sta bila v lan-^kem letu invalidsko upokojena :pradi posledic dolgoletne za-S"Upij enosti z alkoholom, na Oega alkoholika je v letu 1970 ^upadlo kar 374 ur bolezenskega Ostanka, medtem ko odpade na 3ega zaposlenega v podjetju le l84,37 ur bolezenskega izostan-jk. Ti podatki so zelo zgovorni ]j dokazujejo, da zaradi alkoho-trpi delovna organizacija ®čutno materialno škodo. . Alkoholiki nagibajo k pogoditi neopravičenim izostankom S dela. Pri iskanju podatkov o kivilu neopravičenih izostankov kradi vinjenosti pa smo naleteli "k več ovir, saj je znano, da se ‘plavi« pogosto pokrivajo z red-jP.pt dopustom in podobnim. ^Pub temu smo ugotovili, da je imelo 45 alkoholikov samo v letu 1970 kar 310 ur neopravičenega izostanka. O negativnem vplivu alkoholizma na delovno disciplino pa nam pove tudi podatek, da je približno 30 odstotkov vseh disciplinskih postopkov v naši delovni organizaciji sproženih zaradi vinjenosti na delovnem mestu. Zelo neugodno za pojav alkoholizma v naši delovni organizaciji ocenjujemo tudi dejstva, da se veliko število alkoholikov vozi na delo, da so alkoholiki nagnjeni k pogostim nezgodam na delovnem mestu kakor tudi na poti na delo, da zaradi svoje razvade predstavljajo alkoholiki stalen vir motenj medosebnih odnosov. Glede na vse te razlage je nujno, da pojavu alkoholizma posvetimo več pozornosti. Kakor vsako bolezen je namreč tudi alkoholizem možno zdraviti in pozdraviti, o čemer nam pričajo številni ozdravljeni alkoholiki, ki so ponovno našli svoje mesto v podjetju. Zdravljenje alkoholika pa je dolgotrajen proces, ki poleg medicinske vključuje tudi socialno in zelo pogosto tudi delovno rehabilitacijo. Vsako zdravljenje alkoholika v psihiatrični bolnici traja od enega do treh mesecev, po odpustu iz bolnice pa zdravljenje še ni končano, čeprav so po sedanji praksi po tej fazi zdravljenja pacienti žal največkrat prepuščeni sami sebi. Pomanjkljivost te prakse se kaže v pogostih recidivih, ki terjajo ponovno hospitalizacijo v prenapolnjenih bolnišnicah. Obstajajo primeri, da je bil pacient Zdravstveno varstvo delavcev v črni in barvni metalurgiji (Nadaljevanje) Izmed zanimivih predavanj, ki so bila na kongresu medicine dela, ki je bil v Ljubljani meseca septembra, naj omenim predavanje o telesnih obremenitvah topilcev pri električnih pečeh, strojnih kovačev, čistilcev jeklenih ulitkov in jedrark v jeklarni Ravne. Tri tedne, in sicer vsak teden po 5 dni, so opazovali topilce pri 5-, 10- in 25-tonski peči, (dopoldansko in popoldansko izmeno). Pri vsaki peči so delali topilec, prvi pomočnik in drugi pomočnik. Ugotovili so, da je znašal njihov efektivni delovni čas 52 odstotkov celotnega delovnega časa, ostalih 48 odstotkov pa so namenili počitku. Naj povem še, da so bili v času počitka le nekaj časa izpostavljeni vročini. Opazovali so tudi skupino strojnih kovačev, in sicer dve skupini, ki sta bili sestavljeni iz treh delavcev: kovač, pomočnik in dvigalec. Prav tako so nadzirali delo desetih čistilcev, ki so delali s pnevmatskim orodjem. Ti niso bili toliko izpostavljeni vročini kot topilci ali strojni kovači. Bili so pa občasno izpostavljeni statičnim obremenitvam, pri katerih so bile obremenjene predvsem mišice hrbta, stegen in zgornjih udov (nadlahti in podlakti). Opazovali so tudi delo 12 jedrark, ki niso bile izpostavljene niti statičnim niti toplotnim obremenitvam. Pri vseh skupinah so opazili nekaj skupnih lastnosti: izguba vode s potenjem, večja poraba kisika in močnejši utrip srca. Končni rezultati opazovanj so bili naslednji: ^ & 'gl £ < »O 42 o* S S 2> •a 5 >U '43 CD 1 u Q o