30. štev.
Te dni je praznoval 701etnkx> svojega plo donosnega življenja eden najzaslužnejših Trboveijčanov šolski ravnatelj v pok. g. Gustav Vodušek, ki je brezdvomno naj-
markantnejša osebnost v Trbovljah, okoli katere se je sukalo že od nekdaj in se suče še danes vse javno in gospodarsko življenje trga.
II
Na celjskem pokopališču so pred dnevi položili k večnemu počitku prof. Mateja Su-hača, vsesplošno znanega celjskega šolnika. Doma je bil v vasi Jam* ne pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer se je rodil 21. septembra 1850. Služboval je kot profesor od leta 1883 na Dunaju, v Ljubljani, v Novem mestu in od i. 1896 v Celju.
II
V Vidmu ob Savi je 15. t m. po
kralšem bolehanju radihnjl svojo plemenito dušo upokojeni vidermski šolski upravitelj Janko Knajpič. Velike zasluge si je pridobil pokojnik tekom 43-letnega neumornega delovanja za Videm in okolico kot vzoren šolnik in gospodarski delavec
Leto V.
V Liubljani, dne 25. julija 1929
Iz domačih krajev
Svečano posvečenje novega škofa v Ljubljani
Npvoposvečeni škof dr. Gregor Rozman s škofom dr. Karlinom (na levi) in dir. Srebrničem (na desni) gre po končanem obredu posvečenja v procesiji
iz cerkve v škofijo.
Ogromen hrast v Gornji Polskavi
Znani lesni trgovec Josip Novak v Slovenski Bistrici je dal podreti ogromen hrast, ki je rasel v Zgornji Polskavi. Hrast je imel 2 m premera. Iz tega drevesa so pridobili 24 kubičnih metrov za lesno industrijo uporabnega lesa, poleg tega je 38 kubičnih metrov drv. Iz uporabnega lesa so se izdelale doge za pivovarno Union v Ljubljani za kletne in transportne sode za skupno okrog
40.000 litrov piva.
»Ljubljana« na Dolenjskem
V nedeljo zjutraj je letalo našega Aerokfuba »Ljubljana« posetilo Dolenjsko. Zaradi malega defekta v motorju je »Ljubljana« pristala v Gorenji vasi pri Stični. Takoj se je zibralo polno občinstva, ki je radovedno opazovalo tega nenavadnega tiča. Popoldne je aeroplan vozil nad Stično precej časa im se >e šele proti večeru skril za višjegorskimi hribi.
Gustav Vodušek - 7©letnils
Šolski uprav, Janko Knapič t
Prof. Matej Suhač t
Otvoritev kopališča
Prešlo nedeljo je postavila Kranjska gora, priljubljeno gorsko letovišče, važen mejnik v svojem razvoju. Pridni KranjskogorČanl so z občudovanja vredno požrtvovalnostjo zgradili ob cesti, ki vodi v dolino Pišenice, lično kopališče. Mnogi so bili mnenja, da se kopališče na pro-v Kranjski gori ne bo obneslo, kajti gorski potok, iz katerega črpa kopališče vodo, je mrzel, da se ni mogoče kopati v njem. Toda Kranjskogorčani so si znali pomagati. Tik ob cesti so napravili betonirane žlebove v obliki ostriti serpentin in v teh žlebovih se voda na sotocu tako v kopališču 22—23 stopinj. V nedeljo je bilo kopališče svečano otvorjeno. Otvoritev kopališča je bila združena s proslavo 251etriiee marljivega Kranjskogorskega tujsko-pTometnega društva.
t Kranjski gori
Častni jubilej Ignacija Merharja
Prosi o nedeljo so proslavili v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem četvomo 501etnico gasilskega dela. Slavljenec je veleugledni prvoboritelj slovenskega gasilstva g. Ignacij Merhar, ki je pred pol-stoletjem ustanovil prvo slovensko gasilsko društvo. Do tedaj se je vsem gasilcem nemško poveljevalo, on pa je sipisal prvi slovenski »Vežbovnik« in uvedel je večno lepi gasilski pozdrav »Na pomoč«. Gasilci Dolenje vasi, katerim načeluje že petdeset let, so bili jedro slovenskega gasilstva. Slavljenec je bil rojen 1857. in je še danes v svoji častitljivi starost! ves vnet za slovensko gasilstvo. Jugoslovenska gasilska zveza in dolenjska gasilska župa sta ga imenovali častnim članom. Kralj mu je podelil red Sv. Save. Jubilant ima že zlato in srebrno kolajno, izročeno mu je bilo tudi visoko odlikovanje francoske gasilske federacije.
Minulii četrtek je v Stražišču pri Kranju preminul po dolgotrajni bolezni starosta prostovolj. gasilskega društva v Stražišču Matevž Oman ter dosegel lepo starost 75 let. Bil je ustanovni član gasilskega društva ter je vedno do svoje bolezni kot starček aktivno in • marljivo sodeloval pri društvu.
Matevž Oman t
starosta gasilskega društva v Stražišču pri Kranju
Predsednik Masaryk v krogu Sokolov v Plznu
V Kaliforniji je silno vroče
Jn zato ni čudno, da se je odločil ob neki nedavni prireditvi v Los Anigelesu cel «rkester, producirati se v tem kostumu in v tem položaju. Samo to je čudno, da plesalci niso sledili njegovemu vzgledu.
tip tanka
so preiskali te dnii v Ameriki. Kolos, ki je oborožen z več strojnic ca mi in ima tri osebe kot posadko, je vozil s povprečno brzino 68! in pol km na uro preko zelo razdrapanega ozemlja, kar pomeni zai to stroko merilnih vozil nov rekord.
Izgubljeni in zopet najdeni sin
Leta 1916. je izginil 31eten deček iz Stuttgarta brez sledu. Šele sedaj, po 13. letih,- so ga njegovi starši iztaknili na Češkoslovaškem. Tam ga je bil našel dobrosrčen človek in se zavzel zanj kakor za rodnega sina. Na sliki vidimo najdenca, danes krepkega mladeniča.
»Stena smrti«
se imenuje najnovejša motoeiklistična umetnija. Voznik se vije z blazno hitrioo po skoraj navpični, v krogu zgrajeni steni navzgor. . Jekleni živci in popolno obvladanje vozila sta pri tej produkciji
seveda glavni pogoj.
»
Angleški parnik »Mauretania«
Največji nemški parnik, 48.000tonski »Bremen«, je nastopil svojo prvo pot v Ameriko, pri kateri se je zdaj priboril Modri trak oceana, najvišje odlikovanje, ki gre pre-komornikom največje brzine. Pri tem to odlikovanje sploh ne obstoja v resnici, temveč samo v fantaziji. Prvi nosilec tega neobstoječega odlikovanja je bil angleški parnik »Savannah«, ki je pred sto leti prevozil razdaljo med Evropo in Ameriko v 26 dneh. L. 1840. ga je prekosil istotako angleški parnik »Britannia« (14 dni), 1. 1869. so Angležem odnesli rekord Američani z ladjo »City of Pariš« (8 dni), 1. 1890. je prešel Modri trak spet v angleške ■roke, z 1.1897. so jim ga iztrgali Nemci s parnikom »Kai-ser Wilhelm« (6 dni). L. 1903. je popravil »Deutschland« rekord za pol dneva, 1. 1907. pa so sipet zmagali Angleži S 30.000 tonsko »Mauretanijo« (5 dni, 8 ur, 33 minut), t»iBremen« je prevozil progo iz Cherbourga v Newyork X 4 dneh, 18 urah in 17 minutah.
Nemški parnik »Bremen «t v krogu nje poveljniki
Ptič »čarapal« in kača klopotača. Ta ptič je edina žival, ki napada strašno kačo in jo uničuje
Vztrajna »Angelina«
Vojna nevarnost na Vzhodu
Zadnji poglavar Indijancev v rodu Sioux, imenovan Little Chief
»AnigciHmai ie letalo, s katerim sta te dni »meirišika t>31«'ta Reinivardit in Mendel prekosila vse dosedanje vtzrtrajmoistae polete za celih 100 ut im bi jiiih prekosila laihlko še za ve5, če bi bili na njiju brezžične pozive obnovili z®io®o buriva med poletom pio metodi, fei so jo iDuamiili Američani. Poseben, s kniTivoim naložen aero-plan prileti do kitala in mu s pomočjo- dolge gumaste cevj naipoilni tainlkie z bencinom. Tiudi »Angelina« se je na podoben nauki med vožnjo večkirat napila svežih moči, a po nesrečnem naključju jie ta obnovitvena služba končno odpovedala. Vseeno je vzidržala 250 ur v ziraifcu im bi v tem čas-u piriiSla laNko oikoli zemeljske oMe, 6e bi vozila vedno naprej namesto v. krogih. Slika -je redek posneteik »Angeline« na tem poleta, Iti so jo napravili z aeroplama z naidomestiniim kurivom. Na slilkl vidimo tudi cev, siko-zii katero spnžča jti nov: bencin v letalo.
Karahan,
bivši sovjetski poslanik na Kitajskem, ki je podpisal ruski ultimatu m.
Čangkajšek,
diktator rumen© republike.
Črni dan angleškega gasilstva
Ob priliki neke dobrodelne prireditve v Gillinghamu na Angleškem so se hoteli f>okazati tudi tamošnji gasilci s posebno točko. Iz goreče hiše naj bi rešili devet kadetov. Po nesreči so hišo zažgali, še predno so bili reševalci na mestu, hiša je zgorela in vsi kadeti ž njo. Pri reševalnem delu, ki se je iz igre spremenilo v strahotno resnico, je izgubilo življenje še pet gasilcev. Ljudje so bili mnenja, da gre za igro in so se klicem nesrečnih žrtev na pomoč — smejali.