St. 20. V Gorici, 16. maja 1890. Te&ff „SoC»" "b*jft *a*k potoft in velja pC, p0jtiprcjcra»na ali v Gorici n» Horn ppiitjana: Vae leto.....f. 4. Pol let*.....„ 2. Cfettrtleta . . . . .„ 1- Pri oxnanilih in tako tudi pri ,,/«¦ t'aHicoA" ie pla&uje za na?adro triatoji ns»»rf tor--------*"' 8 kr. *t se tiska t kr« I:;;:; :: 5:; Zavete $rk« p«v prostorn SOČA ilke ie dobivajo po rrnlt na Btartim trgu i po&iljajo vredniStvu fravniku „SoLe", 5. g . i Via Cauonrfa N. 8 v St. lioku v Gorici. Kokopisl se r>e vraiajo; dopiii n»j so blagovoljiui frankujojo. — DoUrcem in drugim iieprenoiuiin ie nwoinlna wife, ako «e o«ls»o pri onnvnijbtvtt. NaSe pravosodstvo. (Konee). ZaSntaio z obravnuvo pri kazenskih retell. < Okrajne sodnije pecajo se le s prestopki. One vabijo na ovadbe doticne zatozence in jib iz-prasujejo; zaslilujejo zatoznika ali poSkodova-nega in pn6e, znpisojejo vse izpovedbe Y zapi-snike in tzrek-j© razsodbe. Ker gre tu za Last, poitenje in svobodo, je naravno, da so kazenske obravnave velikega pornena, in da zahtcvajo na-tanSnost, nepristranosl, objektivnost in pa, da so zapisniki pisaui v jeziku strankain untevnem ; dosledno in ne Ie postavno morali bi se kazen-ski zapisniki spisevati, kedar gre za slovenske stranke, * slovenskem jeziku. Ali kaj se godi ? navadno se pilcjo ti zapisniki ali v laskein ali v jtomskent jeziku, in ker morajo stranke za»ii» siiikc podpisati, pripeti se ct*stokrat> da podpi-§ejo reel, katerih niso izrekle, in da se potem na lake neresniftoe zapisuike izreka fudi raz-sodba. To se kale navadno pri obravnavab, ki se vrlijo pri ekro^ni sodniji, kjtr stranke in price prcklkujejo to, ne kar m iwdiiikti izpo-vedale, amptk kar je v nemSkem ali laskem zapisniktt napak zapisano, in na vpraSanje, za-kaj to siorijo, odgovarjajo, da jib sodnik ali ni razutnil, all slabo razumil, in da je tako reei dal zapisati, katerib niso izrekle; in temu je vzrok, ker so zapisniki v ptujcm jeziku pisani. To ravnanje gospodov sodnikov je protipo-stavaof kali in moti pravifino in objektivno so-jenje in jemlje Ijudstvu zaupatije do "odnikov* To bi se raoralo povsem odstraniti v interesu pra-viLnega pravosodja. Zapisniki morajo se zapi- LISTEK. Crtice o popotovanji v sv. dezele, Egipt obsega oknli 30 mf. Sirjave Ndove pla-njav? in ie atranske plaojave, ktero sFajumtt klici'jo. Tudi je Se prewj ob§iro? Delta: N"il ki je proti kon-ctt prej ko se v morje sliva. tazkrojen tako da »e w posaau'znih razkrojmah nabira tolata zemlja, ktoro povoden pobira in pripoljuje iz raznih rodovitnih Abijinakih gora. Radar voda Sila nukoliko odte ce brL aaiuejo prebivalci gioj Iz Uelts odoaSiti na p^lje, ki je od Ni!ove planjave o Idaljeno. Nasi Staude;L:)j9 bt blizo tafcih tolstih mfbk dobrc stali, nrti bi vozili in ropotali 8 koSi in soda mi c«*le nsSi. bi gnojiii, kopah", orali, aadili, zaltvali oalato rndi-\jjo, prtdd'ali siroke bare, kakor nekdauji kmet prcd 8odniki} stavi sicer predsednik \pra&anja obdol-/cucii in prieam navadno v slovenskem jeziku, odgovori pa so zapistijejo le v laSkem jeziku; pri porotnih obravnavab pa se Se to ne godi, ampuk predsednik, le tudi je Slovenec, stavi navadno vsa vprasanja le v laSkem jeziku, tol-raa6 pa jih prestavlja v slovenski jezik, in od-govore pa v laSki, a zapisuje se v zapisnik vse le v laSkem jeziku. Tudi razsodbe se razglaSajo v laskem jeziku, v katerem se tudi izdajajo, in slovenskemu obto^encu se pove obse^ek razsodbe le v malo stavkih. Vse to moralo bi drugaCe biti, in sloven-ski obdolicuec ima pravico, da se tudi i njim ve6a in zadostna, zato ae vse raduje in hvah z zna-menji, vpitjem in molitvami svojega Alalia, v kto-re^a lmoim in zahvalo se zdaj predero zabrambe in odpro nezbrojni izlivi, ki peljejo mastno vodo da> lee po poljih in livadah. Egiptovako zcmljis^Jt so po takem vpitvu Niia razdelS v dvojno vrsto, nanired I. reda nrije", drugi Bscliarakiu. Prvega reda zomlja je koj v zacetkti odtoka voda, ki se vrsi vze pred mesecctn februarjem. Kraotje sejejo grab, le6o( dete* Ijo, psouico, bob in posebno jedmen, ktorega konjem dajejo uaroesto ovsa, kt«ci tarn ne rase. Piva ietev je bila ravno v casu, ko smo ija prisli t. j. v za* cetku aprila. Na drugi red — scharakt — zemije aejejo tri-krat na leto, pa zim«, po leti, v jeaeni in sicer, trsje sladkorjovo, riz, bombaz, iudiga, tabak, iurgico, poper rieino idt. Sejejo pa tako-le: kadcr jo voda po ka-, nalih odtekla ter se ostalo Mato nokoliko vtrdiio, potro8t kmet dotidno seme na se nekoliko v!a2no zemljisfie, potem je potlaCi z oekakim cdindiom, o-kroglim lilodom. To je vao de'o afrikanskega kmeta. Sicer ae vidi tudi orala pa tako pritnitivna, da ae zdi to so igrade zaotroke. VaSkrat areLaS kmeta vv-nivlega Be a polja ki podpazduho nese oralo kaker nas kmet dezuik, ako ga ne rabi. Med drevesi so Datelue poglavitne. Take dre-vesa so visoke, ponosno ravuo rastejo, so res krasne. Pa ne le da so lepe, koriatue posebno bo zato, ker od njih 2ive vecinoma vbogi ijudje, kaker nasi furlani akorej edino s polento. (Dalje prib.) obrnvnava v slovcnskem jeziku, da so ma raz-sodba proglaSa in na zabtevo tudi izrofta v slo-venskem jeziku, ker le tako bi mu bilo mogofie poznati razloge, tu katerib slonl razsodba, Pa tudi driavni pravdnik govori pri obravnavab le v laskem jeziku in navadno tako tudi zagovor-nik — s prav redkimi izjemami — in ker se govora drzavnega pravdnika in zagovornika ne prcstavljata v sloven§Lino, obdolzenec ni6 ne razumi, kaj so o njem govori. Da tako ravnaiije bije v obraz Clenu 19. temeljnih postav, in da se tako ne krepi in vtrjuje zaupanje ljudstva do sodnikov in v njlh pravosodje, ter da tako pravosodj® ne more po-stati steber drlavi, tega ni treba k dokazati, ker le tedaj jo mogoej tem@ljito, neprlstransko in objektivno pravosodje. ki sizidobi tudi zaupanje od ljudstva, ako lodnfk popolnoma razume jezik strank, ako se ysa obraviiava will v jeziku strankam popolnoma umevnctn, ako se v tern jeziku spiiujejo obravnavni zapisniki iu v istem jeziku proglaiajo in plsmeno izdajajo raz-Bodbo, To ddoramo zabtevati in bodemo zabto-vali z vso odlo(5nostjo toliko v interesu jezi-kovnc enakopravnosti, kolikor pravosodja samega. Govor post. dr. vit. Tonkli-ja v a je pa v siai>c;ii sejj pobijiil to iieleznico in oito. ker po njegovetn meneuja in prepricanju bo morala driava itak v kratkem juzoo ieleznico podrlaviti ali kupiti in potem odpade po-treba da bi se drug* a T^tom iakaU ker bi vaaka druga prog a do TrsU dolala aedaujo koakureoco, in nikakor ne kaie, da bi diiava siina sebi koukureneo delala. Ker bi Ktalo zgradettje ielezniene proge dez Taredo|Trsta,bodist cez Piidel bodiaiod Lokepokvam nad gh 50 inHijonov, ni apati, da bt se vlarfa kedaj tega de!a lotila ni to tem tnanjo, ker ao ntirtidajnt vojaiki krogi proti zeleznici Prodetski zirad probliitte ia§ke me je, in bi nevihte, burja in zumeti proraet po 2ele/nici od Lokc po krasu a& boij pogosto vrffavIj.tH. kakor se to sedaj godi najuiai zelszaici wed 5. Petrom in DivaLo. Prihodojo^t ima edino lo zelwnica ',od Logatca po Vipav.skem do Gorioe, ker bo ta manje stroitcov prizadela in ker je strategicnega pomona, jo zahte-vajo ravno merodajni vojaiki krogi. Pa tadi za z-gradbo ieleznice od Ronk do Cervigaanaje jako ma-to apaoja, od kar se jo pokazalo, da bi dajaU jako piile dohodke, in tadi zarad tsga, da jo merodajni krogi nameravujo zdruiitt z tokalnimt ioteznicami. ki bi se imelo graditi od Qorice do Ogloja in do Cer-viguana, katere obetajo tudi pr&v malo dobodkov. Natavno je, da je bila pri obravaavi trgavin-skega ministerstva razgovarjaiija o socijalaem vpe;:-ianju; tudi trgovioski minister jo pri tej priliki o tem govoril in steer sledge: GovoreS o delavskih j strajk'h pravi minister: „Jaz porabim to pnliko, da oztiafiim obnasanje vlade gtede diitvnih tovarniSkib delavcev 1. may\ in opomnim, da je bilo pojtopa-nje vlade, ko so delavci tirjali, da bi se 1. maja delo vsta/ilo in tako ustanovil samovoljno prazuile, narav-no, 'fie 3e je ona taki tirjatvi ustavila io iz vzvtse-nega nafielnega staliaca. Znano je, tfa prikrivajo agi-tatorji delavcem napredek, ki se je storil p>*av v Au- | striji, da bi se zagotovilo in zboIjSaio gospodai^ko stanje delavcev. Z nekako zadovoljnostjo smeino pL-iz-nati, da so se sukali sklepi berotinske kniforeuce, j kaker: za brambo delavcev glede uredbe nedeljakega j po6itka, del a otrofc, vporabe mladih delavnih ponioc- i nikuv, ia dela Z>nsk v tovaroah: prav v okviru ze [ veljavuih austrijskih postav za brambj delavcev; pa j io to je treba priznati, da je Austrija glede od!o5b> j maksimalnega dnevnegi dela all §e cez ^klope bc:ro-linske koaference. Da so se dogaale take pastavo s J pomocjo vsih straok, to je zasiuga u vh')k3 zbir- I nice. Dolsnoat vlade pa je proti iz^-elorn zipija- j nega Ija«tstva, kojih se pa trezui de avci :ur-} udele- J zili, o pravem 6asu zdatue k.>rako scoriti, «l* sj pre- j prifia v meiganstvu, da je o»o in njg»vo delo in pa I plod marljivostt njeg>ve pod cuvajocitn in kivp^.m I varstvom driavne sile.rt j Tudi poljedel-dci minister se ni mogel ognitt j delavskegi in socijalnegi vpra5auJ4, katero gotovo j globoko aaga tadi v kmt-jski atan. Poljedelaxi mt- j nieter je rekel, da se je zt zbolsinje delavcev pri I nas ze mars5;, treba je, j pravi minister, da pridejo tisti, ki dolavce najmnajo, j in pa delavci sami do prepricanja, da je le tedaj o- I bema odloSna v resnici dobra sedajnost in pri hod- I njo8t, ako se obema dibro godi. Pri tfj priliki naj I omenjam milijonarjev. „V nekaterih krogi h so ve-:e- I lijo, ako se o kapitalu veliko govori in Sv> kapitai I • proglala kot vir vae revscine v tetu zivlj.'uju. Ima- j onje se pri tej priliki kapita', meni so pi kapitaliste j in to izvira iz zavtsti, ki je Cloveku nekako priroje- j na in se knj rack preobme v sovrastvo. To ravnanje J morda vgaja kakim namonom, ali torau naraenu, da I bi se zboljialo stanje delavcev, gotovo m: sluzi. Ki- j pital ni vir in vzrok vse ravSgine na svetu. ampak I I ravno narobe: vsaka dezela, vsak kraj, kjer kapttila J ni. postane revS5inv na sebi. Jaz bi toraj leatio sva- I I ril, da bise milij'inarjev to'iko ne razvpija'o, in v tem j ozira ai dragega treba, kot le za to skrbeti, da k.i- I I pital ne postane z 1 a t o t e 1 e in da bi cToveitvo na I okoli n j e g a p 1 e a a 1 o. To se mora zabraniti ali j kapitai sam na sebi je potreben. I Da pa kapitai ne pustane z 1 a t o tele treba j je le to: ue sine se trpeti, da se vse v blato tepta, j kar sc tide v e r e, da so ne osmeii vse, kar jo z njo j v zvezi; no sme se trpeti, da se smatra prihodnje I iivljenje kot smeSoo in premagano staliide, in da se I ne oameSi vera v Bog a. Ako bosta to storili in I trdoo se tega driali, da se ohiani spostovanje do v-I sih deset zapovedi Boij ill, potem bo lebko doseLi, ! da se bedo spolnovalc prve iltiri, na katerih slont | avtarlteu aploh, in sicer v 'driafi,-? draiini in ptv-| sod; potem bodo dale Stiri zapovedi Boije gotovoat, [ da bo driava todaj; kader je boste kltcali na poraoC | zarad prestopka sedme zapovedi Boije, imela potreb-[ no moc dati tudi znatno pbmoS. Ce pa zgine vera v | Boga, zgine gotovo tudi vera do aatoritete in potem I bo driava teiko vec mo6 imela pomtgiti, kadar se j bode tu ali tam prelomljala sama zupoved." j Te besede ministrove go bile straino razburile I levieo in po*ebno njeni'ga Achilla, pi. Plenerja, ka-I teri je mlslil, da je minister g'ajil in ob-sojal kapitai I sptoh; poKtavil b» je toraj po robu in imd straien I govor v libe-ainem zm sin. I Kedar je pa potem miitintor precital doticni del j svojega govora, in dokazal, da je on prav nanprotno j kapitai branil a ne ob-tojal, maral jo Plotter, Achil j svojo titipiko preklicati izgovarjtje go a tim, da je lo I povrino govor ministra poslusal io ga slabo razumel. I Seveda je to ucinilo na poslanee vetik vtis in pro-I uzro&lo oa de^nici zadosfenje, na levici pa poparjenost. I Govoril je pri obravaavi po!j» delskeg* minister* j stva dei. glavar Kranjski dr. Pokluka in dokazoval I potrebo poiuseuja ljubljanskcga moovirja ter vladi j priporocal, da bi v ta namen predloiila v prihodujom I zasedanju dotidno postavo. | Pri razpravi pravosodne^a ministerstva se je | vrtela vsa obiavnava skotaj izkijucljivo le o novem I kazenkem rakonu in o poravnsvt na Pomskem; le j stajarski poslanec g. Voipjak jo govoril stvaroo in se [ prttt>2evaj o nepravilnem ravnanju nekaterih uradnikov na &tnjarskem in zabteval, da se vie vvede je-j zikovna enakopravnoat. Fravosodiii minister je opotovano lepo in do-stojno govoril; zatrdil je — kar si moramo posibno zapomniti — da je s a m o n a s e bi unoovno, in da ne more drugace biti, kakor dase imijo vaj aodnij-ske uloge resevati lo v tistein jeztku, v katerem se vlagajo, in da bo tudi za to skrbet, da se bo tako ravrialo; vsak alufiij pa, v katereitt bi so tako ne po-stopalo in h\ on za to zvedd bode dal proiskavati i in potem akibcti, da se krivica odstrani. Slovenski fitatulji, ravnajte se potem; podajaj-te pri sodnijah aloveoske uloge, pazite, da se vaut teSujejo v siovcnskctu jeziku, in 6e bi ae to ne -godi I o, prito2ite se na visje sodnije, in fie bi ie tukaj ne dob !i po.-nofii, obrnite se proti taki nepoatavnosti ua-ravnost do pravosodooga ministra, in pri njpm boste gotovo tudi pravico nasli. Biljana, I. maja. (G o s p o d u J. V o d o p i v-cn v Rimu — v obrambo, clanka „Rak na tele.su primorskega Ijadstva", „So6a t. i. st. 13 in 14.) nSpomni se o gospod kaj se je nam zgodilo, ozri se in pogiej na sramoto naso. Osiroteli smo — brez matere.. nase matere kakor vdove... K E-g i p t u sroo stegnili svojo roko in Asircem, da bi se nasitili kralia. Nasi ocetje so greiili ia ni jih ve6, in mi nosimo njiliove pregrehe." Ta obupna to^ba prorokova mi vedno sumi po glavi, kadar koti se spomnim na znano pogabno aleksaudrovanje nasih slovenskih fen in deklet. Svoje pomislike nasproti aleks. sem.nekega dneza-pisal in vteraeljjne poslal ,Soci* ki jih je natisnila pod naslovom „Rak na telesu primorskega teles.-i.4 Kolikor vem so ta 61anek v njegovi vsebini odobra-vali mozje ki imajo besedo y tera in tudi ljndstvo — izrzemsi Aleksandrince. Pozabil sem bil vze 6Ianka, in ta teden kar naenki-at naletim na 18. St. „N. Sofie*, Fy koji me dopisnik J. Vodopivec zavraca--------— iz Rima. Velika — pa tadi majhna cast! Jaz sem v svojem ciankn trdQ in dokazal, da aleksandrovanje skodi: 1) ocrokn na telesu in dusi 2) moiu, ki ga iz-postavi raznim aevarnostim 3) L e n i, na nravsrve-nosti — in po tej — veri 4) o b 64 n i, ker ni ye6 dobiti d^Iavk 5) p r e m o L e n j a doti^nili, ker se nikjer ne vidi biagoslova, da si so nekatere domoy priiesle — do 4000 fr. — in vender so se to, kar so poprej imeli — po Iahkozlvnosti zgabili 6) Dr-z a r i, ker bode, ce pojde tako naprej, v mnogih hisah kmeckih delavcey manjkalo. Tako moj omenfe-ni Clanek. Strfen pa zavraSanja g. *J. Vodopivca in koneen vtis je: Aleksandroyanje je stvar ravno-dusna, neizplafia se zanj segreti Vse jedno je ali kodijo kat. slovenke matere tja doli ali ne — ker ne skodi niti otroka, niti 2eni, niti mozu. nitiobci-ni, niti drzavi, in 5e skodi, skodi ravno toliko kakor skodi n. pr. sluzbovanje v Trsttj. Najprej odrekam g. Yodopivcu odlofiivno sod-bo „puncto" aleksandrovanja — ker bi nevtegnila biti njegova sodba — objektivna, verjetno da bi go* voril „pro domo sua*. Mi se nesmo in se nefieino dotikati svetosti tega ali onega ognji§6a. A govoriti splosno in soditi o tern ali 6nem Bprometua imamo pravioo, katere nam niti gospod Vodopivec v Rimu ne more kratiti, Ocita mi gospod Vodopivec, dakrivo, napaeno sklepara iz nekoliko sluoajev (da so — in sicer v precejsnjem Stevilu mi ne more tajiti vkljnb svoji iskreni volji) na vse aleksandrinke. Dabibilpajaz vse vrgel v jeden koS — je izmisljeno, kajti pisal sem „SocV st. 13 MIn zalostna skusnja nas uei, da padejo mnoge... (red mnoge ne — vse). Da se to godi to mi ne morete tajiti, gospodine! Ako bi bi* la zena v Trsta, bi se gotovo kaj takega ne zgo-dilo! Eo sara tak slufiaj, naredi v mali vasi toliko razgledovanja da bi se celo aleksandrovanje moral.) prepovedati, tndi ako bi se tak slueaj ne imel po-navljati. Sicer pa sam g. dopisnik sklepa iz neko-jih slucajev, ki jib je videl v Aleks... da so vse Aleksandrinke dobre: tedaj aleks. neSkodljivo i 1 \ Gospod Vodopivec mi ocita. da sem pisal iz svoje domislije. Trdim, da sem jaz, pisoc omenjeni Clanek, imel naj man) stokrat vee slucajev pied o6* mi kakor on ki je pisal svoj „popravek". Ne zivim sicer na tujem, v Rimu, niti sem zivel na tujem kakor on.... zivel sem in zivim mej ljudstvom svojim: sraeto recem da je poznam iz svoje skulnje in iz poro-6ila easti vrednih sobratov duhovnikov, ki so v ne-prestani zvezi z narodom in opazujejo to rano, ka-tero napravya aleksandrovanje. Le tajite raka a rak bode razjedal naprej: dokler ne bode skoro ve6 leka. Leta 1889 je v goriSkem „Folium Periodica m" str. 171 gospod visokoeastiti zupnik ™ reniki pisal o pognbnosti aleksandrovanja. A reeem vam da je pikrej.se pisal o tej stvari kakor jaz. AH je tudi ta izkulani gospod zupnik pisal — iz domilljijeS? Ne, gospodine, mi smo doma in poznatoo bedo in nine svojega Ijudstva bolj, kakor tisti, ki na tnjem iisi ze toliko let. (Konec pride.) Politi6ni razgled. Prav Stiri tedne je trajala proraftunska razprava v dr&ivnem zboru; ali zraven podnev-nih so se morale imeti §e veeerne seje, v ka« terih so se zraven v budgctu nastavljenih toclc sprejeli ie nekateri drugi nujncpi predlogf. Take se je Kranjeem dovolila brez ugovora do-lenjska ^eleznica, o kateri je posl. Suklje sostavit oblirno in teraeljtto poroiito; privolil je dalje drL. zbor, da bodo prostc kolekov in pristojbin vse nstabow, ki se bodo napravilc za uene in dobredelne namene o priiiki poroke nadvojvodinje Valerije; taka oprostitev se je tudi dovolila pismom in pogodbam, katere se bodo delale vsled pogozdovanja Krasa na Kra-njskem in v Istri. Pri razpravi o proracunu trgovinslcega mi-nisterstva je posl. dr. Ferjancic priporocal zgrad-bo zelezuice iz Loke v Divafio. Ko se je pa razpravlja: proratiun ministcrstva za poljc-dclstvo je minister grof Falkenhayn na izziyan-je levicarskih govornikov razvil nek socijalno-politivski program iu povedal, kako bi se dalo na krs^ansko-konservativni podlagi resiti perece socijalno vprasanje. Minister je pri tej priiiki povdarjal, da resitcv socijalncga vprasanja dru-gace ni mogoca, kaker da ljudje spolnujejo de-set bozjih zapoved, verujejo v Boga in v pri-hodnje zivljenjc po snirti, ker te tri reci so edina prava podlaga vsaki .ivktoriteti in vsemu druzbinskemu clovcskemu zivljenjn. — Posl. dr. Poklukar je tozii, da rode napravljajo po ne-katcrih dexelah mnogo skode, zato bi bilo skr-beti za njih regt'lacijo; isti poslanec je tudi izraza! zelje glede pogozdovauja Krasa in izsu-sevanja ljubljanskega cwfivirja. Posl. Vitezifi je pa razpravijal in opisoval razmerc kmetijskc druzbe v Istri, m pri tej priiiki predlagal po-sebno rcsolucijo, — da bi se ta druzba razdc-lila v dva oddelka, in sicer: italijanski in slo-vensko-brvaSki. Prorafiun jnstidnega TOinistcrstvaje bil spet dal povod? da as je govorilo v pemski spravi; miadoSeski poslanci poslulijo se vsake prilike, da gGvore o tern predmetu m zraven blatijo Staro6ebe; in ker jsm vedno ai veliko mar za resnico, zUo jio je minister grof Schdoboro resno priporoial, naj vze vender enkrat ustavi-jo svoje hujskanje proti spravi, ter naj bodo pogteni in resnicni, Vec" v tem iz Dunaja. Z gornje a\strijski in 6eski dcz. zbor sta sklicana v kratko zasedanje; ptvi so snide 20. in drugi 19. t. ni. MladoSi'hi po povedali, kaj hofiejo. Oni 'Mi dobiti le vodstvo naroda v roke, potem bodo pa skuSali z lepa in po malem dosefii toy za kar se poganjajo tudi Sraroceni; nasprofci vladi bodo prav zmcrni in z njo se tudi poga-jali in marsikatero svojih doscdanjih tirjatev tudi popustili, samo da so jim posredi spodri-niti StaroOliA, in da pridejo novi mozje r.a povrSjo; kar zdaj oni Stejojo „starim« v greh, to bode njim v zasitigo. „SIov. Narod* je s tem programom zndovoljen in pravi tak) no-kuko, da ni prav, ce nstariu ampuk da naj „mla-di« pobirajo „mrviceB, ki padajo z vladne mizc. Mladim tedaj po njiliovem izpovedanji skoraj ni za drugega, kaker da hocejc odsIraniti „ stare % potem bi pa oni hodili isto pojt, katero bodijo do sedaj „stari". In tu naj nam Se ktv do refie, da „mladitt no iSCejo same sebel V ogrskem dri zboru so skrajni le» vidarji z ozirom na svojega obozevanega Ko-suta predlozili postavni nadrt o spremembi domovinske pravice. Pri tej priiiki j§ mini-sterski ptedsednik izjavil, da so vlada ne vstraii, ako se prifine kaka razprava o tem predmetu. Prolog se je izro&l v pretresovanje posebne-mu okseku, _____ Domade in razne veati. Procesija na Br, Ooro prih. ponodsljek 19, t. m. -- Med torn ko ta na§ Hit iaside, je gotovo naniorovana procosija Ho oznanjenu po vfleh duhov-nijah n&ie nndikofljo, Po nasvetu k»t, druitva ru Dunaji lanskcga lota, da bi io prirodile take pro* eoeije, jo katol, drultvo m Gorieo procsMjo nnsveto-valo in za-njo vho potrebuo vkronilo. ImoU se je prirediti koj lamktga lota, pa radi raioih pomislo-kov pro!oLil» se jo na lotos, in aioer prav v aedaoji ca* moaeca raaja, ki jo M. D. posve^en, v. katerem tudi 24. t. ni. ohhaja ev. katol. ceikev njen poseben prazuik pod naslovom: Pomo5 kriutjanov. Zna m sicer, da je v tem c.iau na polji pa tndi pri svdo-projkah tnnngo dcla. Vondcr je na§e kat. druStvo is tehtnib vsrokov sedanji das izvolilo, in Nj. Prevz-viienost prc8. kne^-nadSkof so vse odobrtti, ?rh tega 5c obljubUi, da bodo sami ta dan na Sv. Gori imeli slovesno poiwilikalno maio. S tem pa so ovrzeni vai morebitni pomisleki. Potnislekrtv v reanici tudi ni, kes* dohajajo apo-roSila iz razD'h duhovnij, ki zagototljajo, s kako ve-likira veseljem jo ljudatvo sprajolo vabilo, da se pro-cesijo vdelc^i. Tako n. pr. pride no sporoLilu a Krasa iz malih duliovnij Tommco in Lipe blizo 500 oseb, iz (*>p<>vana iez 200. Po vseh doSlili sporoii-lili in vsled navduscnja naiega vernega Ijudstva za bozjo pot na Sv. Goro, prieakuje so, da bode vdele-ziteT ogromna, kakor lcta 1872. Saj je namen procobijo ir.proBiti po priproSnji prec. I). M. to od Boga, kar je nam vaem naj dra-zjg, da Bog ohrani in biagoslovi Sv. 06eta in kat. cerkev, pa tudi Nj. Velifi. presvitl. cesarja, cesarako hiso in nam 6ez vse diago Avstrijo. Hudi dasi so nastopiii za Sv, Oceta io za naiega presvitl. vladarja. Ridi tega je treba da se zateSemo tje, kjnr dobimo gotovo pomoc. Tukaj objavimo nb ednem red procesijs : 1. Procesya se vzdigne iz Velike cerkve ob 37» zjutraj: nji se pridruzijo itiri mestne fare z duhovniki in redovniki. 2. ^npnije z dezele se bodo zbrale na trgu „Cat-terini" j okol treh se bodo tako vredile, da se ne-pretrgoma pridruzyo mestni procesiji: obfeineizhri-bov pa naj se pridrnzyo, kjer se jiia b6y§i zdi, 3. Zacelo se bo z litanijami Matere Bozje, potem se bo molil rozni venec in se pele druge pesmi. 4. Zupnije bodo vstopile v cerkev skoz velika vrata, bodo morale pa spet iz cerkve skoz stranska vrata. 5. Ko vstopi mestna procesya, se zapoje pesem: zdrava morska zvezdatt. (BAve maris stella«.) 6. Ob sedmih bo sloveuska pridiga, potem pa ma§a pri oltarji Matere Bozje. 7. Ob osmih se bo pridigalo italijanski. Po pri-digi bodo prevz. knez |in nad§kof peli slovesno Sko-fovSko maso in dali papezev blagoslov; li koncu se be izpostavilo Najsyetejse. 8, S tem bo romanje konfiano. 9. Ta red so potrdili prevz. knez in nadfikof. Vladika Strossmayer mudil se je, potovaje v Rim, petek veaer v Gorici. Vmrl jo proteklo mlfiio u. t. m. v Ober-Dob-lingu bli/n Dunaja Julij Ce/.ar grof Strassoldo-Graf-fenbi»!-tf, ki jo kot ukrajni komisar ali z naulovoni e. kr. okr. glavarja par let slazboval pri c. kr, okr, goiiSkein glavarstvu. Mestne volitve. Tudi volivci II, razreda so se v svoji vecmi odlo4iU za one kandidate, katere je bila postavila konservativna stranka. Toliko voliv-cevr iz II. razreda vf;e dolgo ni priSlo na voliSie, ka*-ker ta pot. Volilna borba je bila huda in agitacija od obeli strani, t, j. liberalne ia kooserrativae, ne-navadno zivahoaj posebno «Corrierejevai»f oziroma stranka, ki gojpoduje in ukazuje v mestol hiSi, je bi-la napela vse sile, toda zaman, Oddaaih je bilo 509 glasov;odteh je dobil grof Fr. Coronini. katerega ati kandidovali obe stranki, 503, gimaazij. ski p r o f. C u 11 o t J o z. 316, svetovalec okrozne sodnije Leo p. Budau, kateri je bil kandidovan iu predlagan od Slovencev, 306, in mestoi ufiitoli in c, kr. stotnik Ant. Jacob! 300, v maojlioi so ostali E. Luzzatto, J. Criatofoletti in dr, Fr. Marani, kateri je bil propadel vze v IU razredu. LetoSnje mestne volitve kazejo, da so seGoricanom zafiele oCi odpirati, ker so pri vaem pritisku in mi di agitaciji popustili kandidate, katere je priporo6a-la do sedaj samooblastno gospodujoiSa zidovsko-li» beralna stranka; seveda so k takemu izidu mnogo pripomogli tudi Slovene!, ki imajo posebno v dru-gem razredu le preeejlnje Stevilo glasov. Konefioo naj ie le omenimo govorico, katera se je dan pred volitvijo in brzkone le kot agitacijsko sredatvo raz-na§ala po mestu, da bode mi dosedanji mestni sve-tovalci, ki pripadajo k liberabi stranki, odlelili svo-je mandate, ako kounervativci zmagajo v drugem n»zredu, Bomo videii! Da«§» vpstekfoUleprvirai-red edncga stareSiuo. hid volitve naznanimo ? pri-hodujem listu. Ravuo zdaj sliSimo, da Js tudi v I, razredu zmagal kaudidat kouservativne itraake C i r i I B o r-toloti s 155 glasovi, proti Cristofolcttlju, ki je dobil 108 glasova, Samomor. Na bregu Snfie blizo h AndteJIa naili so pretekli torek celo mozko obleko. Slutili 10 precoj nesreSo. Prcnesli 10 najdeno obleko na gla-varstvo, In tukaj so jo spoznall kot lastoind nekeg* g. Joiefa Picliler. profasorja m gimaaziji v Ljubljani. Iz pltma, ki 10 ga naili v obloki, razviai se, da jo trpel Pichler na neki ncazdtavljivi bolozoi, kar je bilo najberle vzrok njegovo ne^redne smrti. Trupla niso io naili. Poroka Nj. visokosti nadvojvodiue Ma* rije Volerije, hCere presvitlega cesarja, bo 31. ju*. lija, ker si ta dan zelt presvitla cesarica — Nj. Ve-M. presvitli cesar naroLil je za to priloznost dra-gocen namtzni nastavek ki tehta 18 kilogr. v vred-nosti 10 tisod gold. —- Tri ietrt leta rabil je zlatar, da je naroceno delo izvrsil. .Slovenski Narod" prinesel je pred kratkem <5udno vest in sicer da mislijo trije duhovni Skofije poreSko-puljske prestopitl k pravoslavoi ceikvi !a z ojimi ix drugih svetnih oseb slovanskega rodu iz Trsta iu Reke. — K tej vesti opazi dunajski «Va-teriand». taili Cement Portland prv* Kttl%t*in; kak.»riudi rim ~ki Cement (Cal.-e idroa- liea) i* \V>N^»nl>«i'h. Ti dvu »i'.*rt rreutenta'* edh- kujeti aw od ' seH tlrugitu kv »» tunlty v promciit. Nadaljo prc^kerbljan ,;a » Carbolineiim t. j. ; takociao, fei jo iz»r*tm- prt>3ervativa9 »red«tvo proti , rookroti farvovini in g»»j lobi lesu; zlosti priporoca so za reL>, ki so izpov»tavlj«n3 Trfraenskim nezgo- l dam alt pa ki so pod voilo. Ta „Carliolineuut'' rwhi <*o t*idi z naiboIjSim »*pe-honi proti nekiitetiin imnvenom, ki posebno smliiim Urovesom vul'ko tikodo d» tajo. Veil no Uobiv-ajo »» tudi raznovrrttne oljnato in Huho baiwft, kakor tudi ^opiri. Ceue so primerne in ni bati se nobencga tekmovanja. C. kr. priv. zavarovalno druitvu nstanovljeno leta 1880. Naznanja slavnemu obcinst\ u da spre-| jema zavarovanja proti toci. Ulavni zastop v (joriei Niznska ulica stv. 3. HEINHHMGE najnovejse aeatavo prav pripravne in za 20% b-jlj mo6ne kot drage. NA DEBiAVNI SAONI RAZSTAVI NA DUNAJU moseca oktobra 1888 kofe naj- boljtie spoznatte in a Perpim darilom obd»rova:te. M LIK E 7A grozdje in SJUljC izgotovljajo in prodajajo Ph. Mayfahrt et Co. Frtbrikort lonilwirtlHebaftli* •¦her u, W*inb»!t-l!a8''h:nen. Eiseiigtesaerei und Oampf* hatnmerwerk Dunaj H, Frankfurt a. M. n. Berlin K. KATALOGI in usako pnjasnilo na zabtevanje gratis in franko. — Sposobni zastopniki se iicejo ter dobro pladajo. — ®. Hiibel urar na Travniku v Gorici ima vcliko zalogo vsakovrstnih srebernih in zlatih nr, katere o prtMisosti, ko se &II Pf" ZAHUAMEXT SY. B1RME "VI prodaja po tovarniski ceni. lire sreberne: Cilinderca, ki se navije s kljucem......... stane gl. T.50 „ remontoir, fine vrste ......... . n n 8 50 Ankorca, „ z dvojnim pokrovom. .... v n 12.50 •«".jf^^ Cilinderca za zenske................ n s 9.50 \>f% Ure zlate: Za ciozke, cilinderca, remontoir .......... stane gi. 24__ fcL a „ ankorca, , -------- n / 34;_ * » » * z dvojnim pokrovom „ „ 44.— » 5eDSke ¦ • . a -------. • ..-.•. , , 15.- » » z dvojnim pokrovom . . ;....... n 24.___ Za vsako prodano uro garantnje se edno leto. — Razun ur po imenovani ceni dobiio so v zalogi tndi drnge sreberne in zlate ure po prav zni^ani ceni. Se spbstOTanjcm 3E. TOL-mLWM^M^ Izdaten, stalen, postransk dohodek si laliko prlsliizijo spo-sobne in zanesljive ascbe (do-sluzeiiim zsendarinom se daje pred- liOSt), veckrat / obiin- stvosn v dotiko. Popra§uje sc: „G. S. 1800," Graz postlagernd ^3 miAniTi niiinu rial PRODAJA PAP1BJA '^Tiskarna fdlkh v Gorici — Travnik 6 [A] I'ludajam po nnjni/i ceni vso, kar je po* \m\ fA trebu za pisaiijw ia Solslco rubo. Tiskam knjigc M [§1 iu iru^o. imam v zalogi tiukovino za obcin* [§l M akeviado, 8oI»ke, molitveno knjigi', liato ilu* wA y*A strovane iu za modi), slov:ftveaa dola. vseb kj fSji8tlok- IB m Tiakovino veuko vr.sto se oakrbujojo todno lwj Si] iu najcctji'jSe. T#1 m»! Niidojajc se ninogih narocil sc ptiporo^am \m\ fWf z odlicuim spostovunjcm J. FaUioh. fit %mzLM^ss®s®ggsmli Priiljt i!>;» iito lpavljm in jtitnim puiti I Tt*odor Slabanja into 7 Gorici, ulica Ksrei it- 17- pr»poro(Sa se vljudoo pri visoko c-nstiti dll-hov&eiui v napravo cerkvenih posod in oiodja najuovejSo obliko, kot: moustrane, kelihov itd. itd. po najnizji coni. Sfcare re6i popravi, ter jih v oguji po-zlati iu posrcbri. Na blagovoljno vptaSaiije radovoljtio odgovarja. hBj% liliga fo'QN apriTijena ii poatciae proato S Wene tnttt traffiche nonohft a«gertt dl gfclanterla. .iSPOSlZIUNEUHN' ¦~»Isoilsb'B6Eorai»rOTTb KAT5rt,z'Y"co!rvIESSAr1 V samih osmih letth po iznajdbi na stotine prizoanj pridobila si je: Rib. Caertner-jeva tekoca fran-coska likavaa mast za cevlje. V eoi niinuti svetijo se fietlji kot zrcalo, ne da bi jih krtadil. Femazejo se eevljt aamo s to mastjo in v trenutku postan<>jo in ostauejo tudi 6vm iu svetli saj za 8 dai. Mokrcta jej nt6 Be §kodit da ta mast zabrani ee!5t da se deflji tako lakko ne premofiijo. Priporo6a se pcsebua reh6. duboviiioi, p. n. oficirjem, oskrb-nikom, logarjem in sploh vsakemu. Pri c. ia kr. vo« jakih je ze danto v navadi. — Tudi koojska oprava cisti se lepo s tern maztlom. Poiitja se prosto poit.: 2 ski. za 1.30, 6 ski. za 3 ia 12 ekl. za 4 80. Kemicaa tovarna RIH. GAERTNBR, c. in kr. vojai oskerbovalec, Wieo, Giselastrasse 4. Prodaja se pri veeik kupeih, usnjarjth in cevljarjih. V Gorici ima ^alogo: EMILIO GENT1L1, Via S'gaori. Izdajatelj in ^dgovorjji viedoik: M. KOUSlC. — HilviJAuaka tiskarna y Gorki.