. KNJIŽNICA I j j . - ■ 1 * LJUBLJANA \ J' i v" 5t 9-> 10-__u Celju, i. maja 1917._Letnik XXU. druga. List za zadružništvo in kmetijstvo. Last in glasilo »Zadružne Zveze" v Celju. l«h.u -t- 1 i" slovanska knjižnica ljubljana nna pošilja »Zadružni Zvezi« v Celju. Cene inseratom po dogovoru. Interurb telefon štev 1 Poštnohran. račun št. 72.539. Ponatisi dovoljeni le z navedbo vira. K ČS -.......-........... . ...........- _rr.-r.j..i.i._-. .-_-. F 122/1917 na 9551197,9-10 cobiss ® redni občni zbor \ ' u 1 registrovane zadruge z omejeno zavezo u nedeljo dne 3. junija ob po! 11. uri dopoldne u sejni dvorani Posojilnice u Celju (Nar. dom). Dnevni ped: 1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v letu 1916. 4. Sklepanje o računskem zaključku za 1. 1916 in o razdelitvi čistega dobička. 5. Določitev prispevkov za revizijo in v pomožni zaklad. 6. Predavanja: Naše gospodarstvo med vojno in po vojni s posebnim ozirom na kmetijstvo in zadružništvo. Razgovor in sklepanje o tozadevnih rezolucijah. 7. Razni predlogi in nasveti. Opozarjamo na določbe § 29. zadružnih pravil, ki se glasi: »Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru o vseh v § 28. navedenih točkah; vsak delež ima en g as; vendar ne sme imeti noben posamezni udeleženec občnega zbora več kakor sto glasov Zadrugo zastopa pri občnem zboru njen načelnik ali kak drug pooblaščenec ki mora biti član dotične zadruge. Vsak pooblaščenec, bodisi načelnik, bodisi kak drug ' se mora legitimirati s tozadevnim v seji načelstva sklenjenim pravilnim pooblastilom ali pa z doticno deležno listino«. Celje, dne 30. aprila 1917. Zadružna Zveza v Celju registrovana zadruga z omejeno zavezo Dp« A- ®ožič Dr. Ernest Kalan _Predsednlk-__član načelstva. Opozarjamo na članke in razglas o podpisovanju B. vojnega posojila! Hranilnice in posojilnice, podpisujte G. vojno posojilo le pri Zadružni Zvezi v Celju! Začetek podpisovanja 10. maja, konec 8. junija 1017. 9551197,9-10 Dr. Anton Božič : Šesto avstrijsko vojno posojilo. Dne 28. aprila t. 1. je imela komisija za nadzorstvo državnih dolgov sejo, katere se je udeležil tudi finančni minister dr. pl. Spitzmiiller. Na dnevnem redu je bilo sklepanje o sopodpisu šestega vojnega posojila. Soglasno se je storil sklep, da sopodpiše kontrolna komisija zadolžnice šestega vojnega posojila. Po izjavi finančnega ministra bo obstajalo šesto vojno posojilo zopet iz desetletnih 5 1/2°/o zakladnic in iz 401etnih 5 V2 % odplačljivih državnih zadoižnic. Še bolj kakor prejšnja vojna posojila naj bi bilo šesto vojno posojilo pravo ljudsko posojilo. Ljudstvo v celoti se naj udeleži tega vojnega posojila ter da državni oblasti zadostna denarna sredstva na razpolago v to svrho, da se vojna srečno skonča in omogoči tem ložji prehod iz vojnega gospodarstva v gospodarstvo po sklepu mira. Tudi zadrugam bo veljal poziv vlade na udeležbo pri podpisovanju 6. vojnega posojila. Že pri dosedanjih vojnih posojilih so zadruge z veliko vnemo in z velikim uspehom sodelovale. Zavedajoče se svojih dolžnosti nasproti državi in nasproti ljudstvu samemu so zadruge same iz svojih sredstev podpisale ogromne svote ter so vrhu tega nabrale v krogu svojih zadružnikov,^, vlagateljev in prijateljev, tolike zpeske, da sg lahko z mirno vestjo trdi: zadruge so tudi v tem pogledu največje važnosti za obrambo in procvit države. Zadruge in zadružne organizacije so dolžne, že sedaj pripravljati tla za čem večjo in čem izdatnejšo udeležbo pri podpisovanju šestega vojnega posojila. Vem, da imajo zadruge svoj po pravilih predpisan namen. Za izpolnjevanje tega namena so seveda v prvi vrsti ustanovljene. Pa potreba po sodelovanju pri vojnih posojilih je tolikšna in važnost tega dela za državo tako pomembna, da prvotni nameni zadrug stopijo v ozadje pred tem eminentno državnim ciljem, ki stremi s tem, da si država pridobi zadostnih sredstev za vojno gospodarstvo, ob enem tudi za daljnim ciljem, omogočiti ljudstvu časten mir in v miru plodonosno delovanje v prid posameznika, celih slojev in celokupnosti. Na kak način naj zadruge pri vojnem posojilu sodelujejo? Na prvem mestu je agitacija za podpise. Zbiranje podpisov se mora vršiti med člani načelstva in nadzorstva, potem med zadružniki, dalje pri vlagateljih in končno pri vseh gospodarjih, ki bivajo v okolišu zadruge, pri vojakih in nevojakih, pri možkih in ženah, tudi pri ženah v vojno poklicanih, ako moža-vojaka ni doma. Zbiranja podpisov se morajo udeleževati vsi, ki so za ta posel zmožni. Vsakdo je poklican, da na ta ali oni način sodeluje. Vsakdo pa, na katerega pride klic, naj podpiše, se naj ne izgovarja, da nima sredstev, da bo brez njega tudi šlo itd. Tudi najmanjši podpisani znesek pride prav in pomaga zvi- šati svoto, katera se bode pri zadrugah v celoti podpisala. Lastni podpisi zadrug naj tudi tokrat ne izostanejo. Res je, da so še pri prejšnj h podpisih zadruge na lastni račun mnogo podpi rale. Pa v času od zadnjega vojnega posojila so se spremenile razmere mnogo na boljše. Rezervni fondi so se nekoliko zvišali, razpoložljiva sredstva so postala večja. Kjer pa zadruga sama iz lastnih sredstev ne more podpisati, naj bo zbiranje podpisov v okolišu zadruge tem večje, da bo lahko sleherna zadruga pokazala lep uspeh. Mali podpisi bodo se morali zbirati še v večji meri kakor dosedaj. Dosedaj so podpisi v šolah in društvih prišli vprid drugim zavodom, hranilnicam, bankam itd., le zadrugam ne. Pri šestem vojnem posojilu morajo tudi ti podpisi priti v prid domačim denarnim zavodom, posebno domačim zadrugam. Vlada in šolske oblasti gledajo samo na to. da se je podpisalo. Kje se je podpisalo, je vladi gotovo vseeno. Nam pa mora biti na tem, da se vsi podpisi pri domačih zadrugah podpišejo, da lahko tudi mi pokažemo vladi in javnosti, da ne zaostajamo za drugimi narodi, ampak da se zavedamo svojih dolžnosti nasproti državi in celokupnosti. Čem več bomo storili za državo in na čem večje delo bomo mogli pokazati, s tem večjo opravičenostjo bomo mogli zahte*vati, da se nas upošteva. Neobhodno potrebno je, da vse zadruge nastopajo pri šestem vojnem posojilu solidarno ter se brez izjeme zavedajo svoje dolžnosti nasproti svo-ji osrednji organizaciji, Zadružni Zvezi. Pri prejšnih vojnih posojilih se to tli povsod in vedno godilo, ako-ravno je pravzaprav ob sebi umevno. Mnoge zadruge so hodile svoja posebna pota in so iz ničevih razlogov podpise izročile pošti, hranilnici, banki itd. Pri šestem vojnem posojilu takih posebnosti ne sme več biti. Vsaka zadruga se naj zaveda, da se mora moč organizacije na zunaj tudi tukaj pokazati. Kako naj nastopi Zveza v korist zadrugam in zadružništvu in kako naj uveljavlja svoje zahteve, ako ne more pokazati na uspešno delo v prid državi! Od zadrug se ne zahteva v tem pogledu nobenih žrtev, ker jim nudi Zveza ravno iste ugodnosti kakor vsako drugo podpisovalno mesto ! Pri šestem vojnem posojilu naj velja torej geslo: vse zadruge na delo za šesto vojno posojilo, vsi podpisi zadrug izključno pri Zadružni Zvezi. Zadružna Zveza bo razposlala te dni nabiralne pole ter je zadrugam s svetom, s predavatelji in sploh z vsemi potrebščinami za izdatno udeležbo pri podpisovanju na razpolago. Stori vsakdo svojo državljansko in zadružno dolžnost! Šesto avstrijsko vojno posojilo. Davka prosto 5 VI« amortizačno državno posojilo, davka proste 51|2°|o državne zakladnice. Na podlagi cesarske naredbe z dne 4. avgusta 1914, drž. zak. štev. 202, glede izpeljave kreditnih operacij v svrho pokritja izdatkov za izredne vojaške potrebe povodom vojnih zapletljajev se izdajo kot šesto avstrijsko vojno posojilo I. štiridesetletno davka prosto 5 V2 °/o amortizačno državno posojilo, II. davka proste 51/20/0, dne 1. maja 1927. 1. povračljive državne zakladnice. Skupni iznos posojila se določi na podlagi uspeha javne subskripcije. 1. Davka prosto 51/2% amortizačno državno posojilo je razdeljeno v serije po 5,000.000 kron in so listine izgotovljene v odstavkih po 50, 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 kron. Komadi so datirani z dne 1. aprila 1917 ter imajo v faksimilu podpis c. kr. finančnega ministra in protipodpis predsednika in enega člana državno-zborske kontrolne komisije za državne dolgove. Izgotovljeni so v nemškem jeziku; bistvena vsebina besedila je dostavljena v deželnih jezikih. Zadolžnice se glase na imetnika in se obrestujejo po 5 '/2% na leto. Obresti pri komadih po 100, 200, 1600, 2000., 10.000 in 20.000 kron se izplačujejo v poluletnih obrokih dne 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta za nazaj, — obresti komadov po 50 K v celotnih obrokih dne 1. aprila vsakega leta za nazaj. Zadolžnice so opremljene z 21 kuponi, katerih prvi zapade dne 1 oktobra 1917, oziroma pri komadih po 50 kron dne 1. aprila 1918. — Nadalje je pridejan talon, proti kateremu se morejo svoječasno dvigniti nadaljni kuponi — brez stroškov ali drugih pristojbin — pri državni centralni blagajni na Dunaju. Posojilo se vrača po nominalni vrednosti; vsakoletno odplačilo na podlagi žrebov je od 1. 1923 do 1957 približno enako. Ono obsega plačevanje obresti in odplačilo glavnice. Žrebanje se vrši po serijah (po 5,000.000 kron) meseca oktobra vsakega leta, prvo žrebanje v oktobru 1922.1., povračilo dne 1. aprila, ki sledi žrebanju. Izžrebane serije se razglase vsako leto takoj po žrebanju z zaznamkom serij, iz katerih so razvidne restante. Obrestovanje v povračilo dospelih državnih zadolžnic prestane z dnem dospelosti glavničnega zneska. C. kr. finančni minister si pridržuje pravico, s 1. januarjem 1927 začenši, žrebanja vsakokratno pomnožiti ali pa še neporavnani znesek posojila brez žrebanja po nominalni vrednosti povrniti, pri čemer se je držati trimesečnega odpovednega roka. Odpoved se mora razglasiti v uradnem listu »Wiener Zeitung«. Izplačevanje obresti kakor tudi vrnitev glavnice državnih zadolžnic se vrši brez vseh davčnih, pristojbinskih ali kakršnihkoli drugih odbitkov proti vročitvi zapadlih obrestnih kuponov, oziroma državnih zadolžnic pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju. Obrestni listi zastarajo po šestih letih, izžrebane ali odpovedane državne zadolžnice po tridesetih letih, pričenši od roka dospelosti. davku n^^n^a^ am°rtiZaenega drŽaV"^ v o^ s: ^^ • ti^ s- r ;k m mmmmm^^ B ^LfSHSSS S rie n°-mbra^^ oiZTZT: frnral? , „ VSeh davcnlh- Pfistojbinskih ali kakršnihkoli drugih dbitkov Joti tra°ni b,agaTnf na0Duenar ^^ drt"nlh P^kr^niC i . Prav,ica ,iz d^avnih zakladnic ugasne z zastaranjem glede obresti no šestih let,h, glede glavmce po tridesetih letih, prifenši od roka dospelosti P papirjev ™' ^ ^^ ^^ ni Podvrže" d«ku na promet vrednostnih Na Dunaju, dne 1. maja 1917. C kr. finančni minister. Šesto avstrijsko vojno posojilo. Poziv zadrugam za podpis 6. vojnega posojila Kot šesto avstrijsko vojno posojilo oddaja c. kr. finančna uprava I. davka prosto 51/2%amortizačno državno posojilo in II. davka proste 5 V/o državne zakladne liste, odplačne 1. maja 1927. Iz razglasa se vidi, da se je emisijski kurz za davka prosto 5 1/2% amortizačno državno posojilo določil z 92 1/2% za davka proste 5 V/., 1. maja 1927 odplačne zakladne liste s 94% ' ker Vam je pa dovoljeno po polodstotno povračilo, se ti emisijski kurzi za davka prosto 5 V/, razdolživo državno posojilo znižujejo na 92'/, in za davka proste 5 V/o, 1. maja 1927 odplačne državne zakladnice na 93 V/o korist tudiohr^ti3 ™-5;/2.°/o amortizačnem drž- posojilu pridejo subskribentom v prištejemo tekoče S Vi /! M^TS 7. ^ tTš^odT^ stovanie t'^JT*" 5 \ raZd°'ŽiV° državn0 Pos°j''° je zajamčeno obre- stovanje - po prejšnjem ali pozne šem izžrebanju - od 7'29% do 6'07% Davka prost,m 5 /2 odstotnim zakladnim listom, odplačanim dne ..maji 927 je z vštelim odplačilom glavnične vsote za 10 let zagotovljeno obrestovanje po 6 4 odstotka •k blaeaina n f - J raZV,dn°' da"Avstrijsko-ogrska banka in vojnoposojilna blagajna na zadolžn.ce, oz,roma na začasne liste tega posojila kakor tudi na druge vrednostne pap.rje, zastavljive pri teh dveh zavodih - ako se z zneskom ki na le pogoji'' aZn° P POdpiSan° P°SOjil° ~ dovoljujeta Posojila s posebno ugodnimi Vlada bo skrbela za to, da bo ugodnosti, ki jih do dne 31. decembra 1917 podekjjeta Avstnjsko-ogrska banka in vojnoposojilna blagajna glede zastavi, po poteku tega roka dovoljevala notna banka ali pa kak drugi zavod, ki ga določi v ada g ede av a;:? 5 /2 ?udst*ne«* razdolži.ega državnega posojila do dne 30. junija 922 • n glede davka prost,h 5 7, odstotnih državnih zakladnih listov do dne 30. unija 1920 Ako zahtevate, smo pripravljeni za vas zastaviti zadolžnice pri Avstrijsko- ogrsk, bank ah pri vojnoposojilni blagajni; pridržujemo si pa pravico, da zado žnice dokler ne ukrenemo drugače, sami zastavimo ob teh pogojih zaaoiznice, Pričakovat, je, da se bodo mogli obojevrstni vrednostni papirji vojnega posojila uporabljat, za plačevanje vojno pridobitnega davka; o tem se izda poseben razglas Usojamo se vas prositi, da nam o pravem času dopošljete svojo prijavo 'ter nam obenem naznamte svoje želje glede odrezkov zadolžnic, ki naj se vam dodele in"1 oskrbovatim°' " j''h ^ VaS h JS Prijave bomo na željo priobčevali v listih. Če želite, da se priobči prijava pod imenovanim zneskom, nas izvolite pisme.no obvestiti o tem Uspehi naših in zveznih armad v junaških bojih na vseh bojiščih, kakor tudi skrajna pozrtovalnost in vstrajnost zaveznih narodov, so utrdili naše upanje na zmagovit konec svetovne vojske. s 1 Šestič kliče država svoje državljane priskrbeti pomočke za vojno s podpisovanjem vojnega posojila, katero nudi varno in donosno nalaganje gotovine Vsakogar dolžnost je, z vso močjo se udeležiti podpisovanja voj. posojila in s tem prispevat, k skorajšnjemu koncu dolge vojne. Kolikor jasneje bode doprinesen dokaz naš,m sovražnikom, da se morajo izjaloviti njihove nade na izčrpanje naših sil toliko prej bodo pr,pravljenj ustaviti brezplodno prelivanje krvi. Vsak državljan stori kVzmagi! POt6m b°de Sijajen USPeH P°kaZal nSŠ° š°sPodarsk° moč in voljo C e I j e, dne 1. majnika 1917. ^ Zadružna Zveza v Celju, reg. zadr. z om. zav. , podpišite 6. vojno posojilo! «. Štajerska namestnija razpošilja sledeči oklic: Vnovič in če Bog da, zadnjikrat se stavi v tem strašnem boju na nas neodvračljiv* dolžnost da damo držav, na razpolago financijelna sredstva, ki jih rabi, da vsiljeno nam vojsko častno dok a kako Vredn° T™1^ Žrtev' ki so doprinesli narodi monarhije na imetju in krvi v treh težkih bo nih le ih Nevarljiva znamenja govorijo za to, da mir ni več daleč, treba je pa še na front, in v zaledju rabro vztrajat, v boju, da naši mnogobrojni in mogočni sovražniki uvidijo, da se jim nikdar in bo posrečilo našo državo — kakor so nameravali — razbiti. S hladnim preračunanjem so ob začetku tega leta zavrnili mirovno ponudbo ki smo jo mi in naš, zvest, zavezniki odkrito in pošteno stavili, da napravimo konec nadaljnemu brezus ešnemTp li" krvi. še enkrat so zbrali vse svoje moči, da premenijo vojno srečo in nam iztrgajo velike vojaške v pehe ki smo j,h v trdih bojih priborili. . J vojasKe vspehe, Stran 70.__ZADRUGA Letnik XXV. Tu je vstopila v Rusiji nova moč na krmilo, rusko ljudstvo je vzelo samo svojo usodo v roke, zavrnilo je zavojevalne namene svojih dosedanjih mogotcev in je tako odstranilo največjo oviro pravičnega miru. Naše brezprimerno hrabre čete kljubujejo na vseh frontah navalu sovraga in močne, prosto raz-položne moči stoje dobro oborožene in na boj izurjene, pripravljene za obrambo kakor za napad. Na zapadu napadajo Angleži in Francozi z velikanskimi močmi že več tednov zaman nemško neprodirljivo črto, strašno težki boj ima prestati sijajna nemška armada v tej največji bitki svetovne zgodovine, toda njena nepremagljivost se jasno kaže in na tem tudi ne bo moglo ničesar spremeniti sebično, pod plaščem ideala človeštva se skrivajoče pridruženje Amerike k našim nasprotnikom. Proti smrti pogumno in točno izvršujejo naši in nemški podmorski čolni velikansko nalogo prekinjenja pomorskega prometa naših sovražnikov, h kateremu nas je prisilila potreba in že se obrača orožje lakote, ki bi naj nas iremoglo, proti svojim lastnim povzročiteljem. Mi hočemo in bomo vztrajali in ne bomo na nas nakopali krivde, da je dragocena kri naših narodov zastonj tekla. Novo potrjenje te neomajne volje se naj pokaže v podpisanju šestega vojnega posojila. Način šestega je podoben četrtemu in petemu vojnemu posojilu, le da so podpisovalni pogoji deloma še ugodnejši. Podpisati je mogoče, kakor se voli: 1. 40 letno davka prosto 51/2%no državno posojilo v kosih po 50, 100, 200, 1000, 10.000 in 20.000 kron. Obresti od kosov po 50 kron se bodeio za nazaj izplačevale v celoletnih obrokih dne 1. aprila vsakega leta, obresti od večjih* kosov v poluletnih obrokih dne 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta. Posojilo se bo vračevalo v letih 1923 do 1957 na temelju izžrebanj Vračevalo se bo celo imensko vrednost, med tem ko znaša subskripčijska cena le 92'50 od 100. 2. Davka proste 5 V2 % ne državne zakladnice v kosih po 1000, 5000, 10 000 in 50.000 kron. ki se jih bo izplačalo dne 1. maja 1927 po polni imenski vrednosti. Subskripcijska cena je določena s 94 od 100, obresti se bo naknadno izplačevalo v polletnih obrokih dne 1. maja in 1. novembra vsakega leta. Ker so se poslovalnice za podpisanje odrekle 1/2 °/0 n i proviziji, znaša cena šestega vojnega posojila celo le 92 kron, oziroma 93 kron 50 vinarjev za 100 kron. Če se vpošteva, da se bo vojno posojilo svoječasno vračevalo po polni imenski vrednosti, se poda za 'vplačano glavnico sledeče obrestovanje- a) pri 40 letnem državnem posojilu: v slučaju izplačanja leta 1923 ........................... 7' 29 % » » » » 1927 ..................................... 6' 69 % » 1932 .................................... 6 " 39% » 1937 ......................................................6 • 25 % » » 1942 ............................................................................6 17 % » » » » 1947 ........................................................................6 13 % » » » » 1952 ......................................................................6' 09 % » » 1957 ........................................................6 "07% b) pri državnih zakladnicah 6 ' 40 % Podpisovalni rok se prične v četrtek, dne 10. maja 1917 in se konča v petek, dne 8. junija 1917, ob 12. uri opoldne. Priglasiti se more pri vseh denarnih zavodih, kjer je dobiti tudi natančnejša pojasnila. Vojnoposojilne papirje kot take je mogoče vporabljati za plačevanje davka od vojnih dobičkov. Prodaia vojnega posojila je tudi med dobo njegovega obteka vsakomur po vseh denarnih zavodih mogoča. Kakor pri prejšnjih dajejo avstroogrska banka in vojnoposojilna blagajna v svrho nabave vojnega posojila pod jako ugodnimi pogoji posojila na vrednostne papirje, slednja blagajna tudi na hipotekarne tirjatve. Štajerska je k prvim petim vojnim posojilom v prav posebno visoki izmeri pripomogla in tudi ne bo — o tem sem prepričan — v zadnjem odseku strahovitega borenja narodov hotela zaostati. temveč vstavila vse svoje moči za vspeh šestega vojnega posojila. Krasen vzgled nam je dala Nemčija, okroglo 13 m lijard mark je podalo podpisovanje šestega nemškega vojnega posojila. Štajerci, mislite na vaše sinove in brate v vojski, ki se jih mora z vsetn potrebnim oskrbeti, mislite na vse težke žrtve, ki ne smejo biti zastonj, mislite ria vašo brez primera krasno domovino, katero velja čuvati — in (.odpišite šesto vojno posojilo! Gradec, dne 6. maja 1917. C. kr. namestnik: Clary. Podpisovanje vojnega posojila se prične dne 10 maja in se konča dne 8 junija! Dr. Anton Božič: Umetna gnojila. — Zbirajte že sedaj naročila! — Naročajte gnojila pri svoji Zvezi! Znano je, da dobivamo kalijeva umetna gnojila iz Nemčije. Deloma ker potrebuje Nemčija sama silno veliko tega umetnega gnojila, saj je tam gnojenje s kalijevo soljo mnogo bolj razširjeno kakor pri nas, deloma iz drugih, z vojno združenih razlogov je bilo letos zelo težko dobiti zadostno količino tega umetnega gnojila. Iz teh vzrokov naš blagovni oddelek ni mogel niti daleko ustreči naročnikom kalijeve soli. V tem pogledu nismo bili nikaka izjema. Pomanjkanje tega gnojila je vladalo po celi Avstriji pri vseh zadružnih zvezah. Promet s kalijevimi gnojili je prost. Žlindro, superfosfat in amonijak se izdeluje tudi pri nas v Avstriji, seveda ne v toliki meri, kakor n. pr. na Nemškem. Tudi teh gnojil je letos silno primanjkovalo Vzrok je omejena produkcija in pomanjkanje železniških vozov. Vzrok je tudi naraščajoče povpraševanje, večja potreba po teh umetnih gnojilih, ker hlevskega gnoja vsled zmanjšanega števila velike govedi in konjev ni zadosti, ker manjka vprege za prevoz gnoj? in ljudi za nakladanje ter raztrošen 3 a S» ž*: o r* n> < a i 3 00 -t O -t O 3 < 77 n o 3 C/5 n> a. n> N< mL o. £ -t 4*. C eo< c*. < V oj tO to 00 nO 4». vj vj 00 to to tO tO oj oj ln OJ to —l IO oj 00 co oj to ^ On ON oj 4*. 1—^ 4» Os SO ON —J on o Ln o Ln ON co vj VJ tO VI o VJ to Ln oj oo oj nO os oo oj oo oo CM OJ tO O sO o oj a* oj IN0 oj OJ 00 o 00 to a-Ln o VO -p. 00 Ln tO O tO oj 00 N) •vi N) no CM On on VI Ln O) Ln 00 00 oj tO 00 o o 4>-oj 00 oj 00 VI 00 00 on 00 Os VJ Os OJ Ln CO Ln N) Os N) nC oo Ln Os VI Ln VI oj oj ' oj VI Ln oj vi oo o os On o On VI tO OJ ON Os 00 oj os Ln 00 o o Os ON CO oj 4». tO VI tO OJ O On ON OJ 00 o o to o tO oj Ln 4». Os ON 4* to Ln o 00 4>. Ln 00 O ON Ln Ln O vj Os to vj oj sO VJ Ln 00 Ln -t*, to to OJ Ln 00 00 o O vi o 00 Os Os co -k tO to O 00 00 Os Ln 4>- Ln O Ln vj © O Ln o o o o o O 00 00 oj o o oj oj VI to 4>> 00 o to On oj 00 to o Os NO Ln to 00 oj 00 00 to o Ln to OJ o L- Os to OJ Os o 00 O O O Os o -i -*■ O 00 o O Ln O 00 O OJ Število članov Izkupiček za blago Kosmati dobiček Obratni stroški Čisti dobiček Zadružni deleži Rezervni fond Drugi fondi Hranilne vloge Hipotek, dolgovi Dolg na blagu Kredit članom Iz priloženih tabel je razvidno delovanje 8 kon-sumnih društev, ki se po številu članov in izkupičku za blago vrste sledeče: Ljubljana, Borovlje, Idrija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje I, Kočevje, Trbovlje II-Društva so napredovala po številu članov in izkupičku za blago, izvzemši Idrijo* in Trbovlje II. Članski kredit se ,e v vseh društvih, razen v Kočevju, omejil; zlasti * Izkupiček za blago je v Idriji leta 1915. manjši nego je bil 1914. leta zato, ker se mlenje žita v zadružnem valjčnem mlinu ni moglo upoštevati v tem poslovnom letu. 00 On 00 4". 00 Ln Ln oo 00 On vj Ln O ON OJ OJ OJ SO o Ln 00 Ln OJ to OJ NO Ln to SO Ln os 4*. o to OJ VI 4>- o tO OJ VI 4^ OJ CO tO OJ 00 O o to Ln 4v OJ O vj VJ Os vj Os tO 4». to tO Os 4* sO Os 00 O »J. VJ O O o VJ o OJ 00 so Ln to On Ln O IO 00 to OJ VJ o to ON to VJ sO 00 O NO O nO Ln tO VI tO tO OJ Ln O O Ln O 4* O 4* OJ 00 OJ 00 o o o -p. Ln Ln OJ IJI Os o 00 VJ SO sO tO OJ to Ln Ln nO tO Ln tO 4* -P* v] 4». 00 to 00 so sO O vj Ln Ln Ln 00 O vj Ln Ln VJ 00 O OJ tO On Ln O oo Ln ON 00 vj 00 4>- 00 4*. o tO ON no o CO VJ -t- on 4* OJ © 4*. Os o vj o OJ to O VJ tO tO 4*- Ln —— O 00 vj O OJ OJ —1 oo vj Os Ln OJ 4». o On 00 NO tO OJ to OJ O Ln so o 00 SO tO Os VI VJ ON OJ 00 00 to Ln On Ln 00 OJ OJ 00 NO Ln Ln O o o OJ to Ln to 00 00 4>. =JI L: NO IO VI ON 00 OJ OJ VJ (v OJ OJ vj NO Ln Ln Število članov Izkupiček za blago Kosmati dobiček Obratni stroški Čisti dobiček Kredit članom Zadružni deleži Rezervni fond Drugi fondi Hranilne vloge Hipotek, dolgovi Dolg na blagu je očividna razlika pri Zagorju (1914. leta 11 624 K 1915. leta 2.710 K). V vseh društvih so je zvišala svota zadružnih deležev, enako rezervni fond, izvzemši Ljubljano; zlasti je očividna razlika pri Kočevju (1914. leta 34 K, 1915. leta 1.715 K). Razen rezervnega fonda imata Ljubljana in Idrija še druge fonde. Zvišale so se hranilne vloge; le v Idriji so se znižale za 689 K. Znižali so se hipotekami dolgovi, razen Trbovlje II, kjer so ostali na isti višini; Zagorje pa je poplačalo ves svoj hipotekami dolg. Vsa društva so zmanjšala svoj dolg na blagu, a Ljubljana in Hrastnik sta ga celo popolnoma poplačala. Končno omenjam še nekaj vodilnih mož delavskega zadružništva na Slovenskem, ki so: Miha Čobal (Zagorje), Anton Kristan (Ljubljana), Karol Malovrh (Hrastnik), Ignacij Sitter (Trbovlje) in Ivan Štravs (Idrija). Dr. Dragotin Lončar. Ustanovitev oddelka za vrednostne papirje pri Zadružni Zvezi v Celju. Vsled obilice denarja nalagajo danes mnoge posojilnice in še bolj zasebniki svoje prihranke v vrednostne papirje. Opozarjamo vsled tega svoje članice, da smo na željo od več strani ustanovili oddelek za vrednostne papirje. Ta oddelek izvršuje popolnoma brezplačno vnov-čenje kuponov od vseh vrednostnih papirjev; iste sprejema tudi brezplačno v shrambo in upravo. Vrhu tega Dosreduje oddelek za vrednostne papirje pri Zadružni Zvezi nakup in prodajo papirjev vojnega posojila, raznih rent, zastavnih listov in delnic brezplačno po dnevnem kurzu, edino proti povrnitvi gotovih izdatkov. V vseh zadevah .glede vrednostnih papirjev daje naš oddelek za vrednostne papirje pojasnila in nasvete Našim posojilnicam se vsled tega glede nakupa, prodaje in uprave vrednostnih papirjev ni treba več obračati na nobene druge zavode. Javno in pod roko se ponuja danes posojilnicam in njihovim strankam prav mnogokrat malovredne vrednostne papirje, zlasti delnice v nakup; da se obvarujejo škode, se naj obračajo na nas. Končno opozarjamo svoje članice, da so zapadli dne 1. maja polletni kuponi 2. vojn. posojila; Zadružna Zveza jih vnovčuje za svoje članice brezplačno. Zadružna Zveza v Celju. Množine premoga in železa v zemlji. Silno naraščanje porabe premoga in železa v zadnjih desetletjih je bilo mnogokrat povod za raz-motrivanja, kako dolgo bodo množine teh dveh za tehnično podlago človeške kulture neobhodnih rudnin na razpolago. Zanimivo piše o tem predmetu v »Deutsche Revue« profesor dr. Branca. Pravi med drugim: Svetovna produkcija premoga je doslej od leta do leta v grozni meri naraščala, tako da grozi popolno izčrpanje pre-mogovih množin istotako kot železa. Znani učenjak Frech je izračunal, da bodo v Evropi izčrpani v 100 do 200 letih premogovi rudniki na Sev. Angležkem, v osrednji Franciji, na osrednjem Češkem, na Saksonskem V 200 do 350 letih na ostalem Angležkem, na Severnem Francoskem, na Nižjem Šlezkem. V 600 do 800 letih v Saarbriicken, Aachen, Westfalskem in v Belgiji. V 1000 letih na Gornjem Šlezkem. Leta 1890 je znašala svetovna produkcija 513 milijonov ton, 1900 že 765, 1910 že 1143 milijonov ton (od tega 100 milijonov rujavega premoga.) Nemogoče je preceniti, kako bo to v posameznih deželah naraščalo. Zato so cenitve glede izčrpanja seveda na precej slabih nogah. Glasom Oebbekejeve statistike se pridobi na zemlji vseh kovin in rudnin v vrednosti 27 milijard mark na leto. Vrednost premoga samega znaša 131/2 milijard, železa 41/2 milijarde. Ta način pridobivanja zemeljskih zakladov, ki leže 1 do 1 1/2 km na debelo v zgornji skorji, se lahko z vso pravico imenuje »rop«. Za premog se bo morda še našlo kako nadomestilo, težje pa za železo. Zakaj kovine enake trdosti, ki bi se pridobivala v večjih množinah, doslej še nimamo. Aluminij, ki se sedaj tvori bistveno iz aluminijskih hidratov, bi se lahko pridobival v velikanskih množinah, če se bo posrečilo ga pridobivati iz aluminijskih s■ li-katov (ilovice itd.). Toda trdina je mala, komaj 2'5 do 3. Ali je možnost ga napraviti trdega kot železo in jeklo? In če ne, — iz česa si bo delalo človeštvo stroje, železniške tračnice, kolesa, poljedeljska orodja, orožje? Ali smo že prekoračili višek produkcije? Več prosa! Med rastline, ki so postale v sedanjem času večjega pomena, spada tudi proso. V prejšnjih časih, dokler niso bili ljudje vajeni na riž, se je sejalo po naših krajih sploh več prosa. Pozneje je pa riž izpodrival proso, ozir. kašo, tako da se je v zadnjem času sejalo sploh manj prosa. Danes je pa proso zopet na višku in vredno, da ga bolj pridelujemo. Sicer je pridelovanje prosa pri nas na Kranjskem ostalo še najznatnejše v vseh kronovinah Avstrije, ki je absolutno večje le v Galiciji, relativno pa vendarle manjše. V času pred vojno so povprečno pridelali na leto prosa na Kranjskem.......... na Štajerskem (večinoma le na Spod. Štajerskem) .... v Dalmaciji........... na Moravskem ......... na Koroškem.......... v Galiciji.............2109 » Pridelek prosa v drugih deželah Avstrije je tako neznaten, da niti ne prihaja v poštev. Proso se ne odlikuje samo s svojo bogato rodovitnostjo in s svojim tečnim zrnjem, ki je danes predelan v kašo najboljši nadomestek za riž, ampak tudi z raznimi drugimi lastnostmi, ki se zelo prilegajo 688 vagonov, 395 » 231 208 » 158 / našim potrebam in ki hodijo danes bolj v poštev kakor le kdaj poprej. Pri prosu je danes najbolj poudarjati, da je ta rasti ina malotrebna, da ne zahteva ne gnojne 'zemlje in ne močnega dela. Vedeti moramo, da se ne dajo rastline, zlasti prstnine in okopavine ki se danes močno priporočajo, poljubno razširjati da smo pri teh rastlinah odvisni od gnoja in dela in da nam danes obojega manjka. Pa tudi v drugih ozirih je proso dobro došla rastlina, ker jo sejemo najbolj pozno, tako da jo je mogoče spraviti na tisto njivo še kot drugi pridelek. Pri nas se seje proso z najboljšim uspehom po rdeči detelji ali pa po kaki drugi zgodnji krmski rastlini, kakor n. pr. zeleni rži. Če je šla letos kje zimska strn po zlu, tudi nimamo za take prostore dosti boljših rastlin, kakor je proso, tako da je prav, če se vsaj en del takih prostorov poseje s prosom. Ob letošnji pozni in dosedaj za delo skrajno neugodni spomladi nam pri prosu ttidi to ugaja, da pride njegova setev nazadnje na vrsto, namreč koncem maja in junija, ko se že zvrste vsa druga pomladanska dela in se ni več bati nobene zamude zaradi nedostajanja delovnih moči. Potrebno seme se bo dalo tudi še dobiti, ker ga je sploh malo treba. Za en oral zadostuje namreč 18 do 20 litrov semena. In če nazadnje še to upoštevamo, da daje proso slamo, ki je prvovrstna in večkrat boljša kakor slabo spravljeno seno, moramo priti do zaključka, da daje danes proso v resnici pridelek ki je vreden vsega upoštevanja in ki zasluži, da ga pospešujemo in po možnosti povdignemo. V. Rohrmann. Zadružne in gospodarske novice. Zvišanje cen za mleko. Štajerska namestnija je z ozirom na dejstvo, da vkljub obsežni organizaciji v zbiranju mleka množine tega živila še niso zadostne za obstoječo potrebo, zopet zvišala najvišjo ceno za mleko v drobni prodaji od 46 na 56 v za liter, za mleko od hleva od 30 na 40 v za liter. Promet s svinjami je štajerska namestnija z odredbo z dne 3. aprila nanovo uredila. Vsak izvoz svinj — živih ali zaklanih, celih ali v delih — je vezan na namestniško dovoljenje. Okrajna glavarstva smejo živinske potne liste za izvoz živih svinj iz Štajerske ter prevozne izkaznice za izvoz zaklanih svinj iz Štajerske izdati le, če imajo — bodisi splošno, bodisi za posamezen slučaj — dovoljenje namestnije. Za prevoz živih in zaklanih svinj na Dunaj lahko iz-dajejo okrajna glavarstva živinske potne liste ter prevozne izkaznice do preklica brez naprejšnjega dovoljenja namestnije. Nov plug. Moskovski list »Utro Rossij« poroča, da je inženir Velničenko iznašel plug, ki opravi vse delo tako, da brananje popolnoma odpade. Poskusi v Odesi so se baje zelo obnesli. V gostilnah in kavarnah se v smislu naredbe urada za ljudsko prehrano ne sme več oddajati sladkor ter se tudi ne srne porabljati za napravo gotovih predmetov. Naredba tudi prepoveduje — do preklica — porabo sladkorja za obrtno izdelovanje umetnih sadnih sokov, likerjev, sladkih žganj. V posebnih slučajih so pripustne izjeme za napravo likerjev. Sladkor, kateri imajo razna obrtna podjetja v to svrho, je zaplenjen. Na Francoskem se je v jeseni posejalo s pše-! nico za okoli 800.000 ha manj nego v prejšnjem letu, i z rž j o za okoli 100.000 ha manj, z ovsom za okoli 35.000 ha. Le mešane rži in ječmena se je posejalo na 11.000 ha več nego prejšnje leto. Za 6. nemško vojno posojilo se je nanovo podpisalo 12 milijard 770000 mark. Nova prebiranja Med 17. majem in 14. junijem se vrše nova prebiranja črnovojniških obvezancev letnikov 1871—1867; letnikov 1893—1867 pa za vse one, ki jim k dozdajnim prebiranjem ni bilo treba priti, ker so bili na podlagi prejšnjih zdravniških mnenj kot nesposobni črtani iz seznama prebirancev ali so imeli črnovojniški odslovilni list ali pa črno-vojniške prehodnice. Cene za monopolni saharin so sledeče: stekle-ničice T 1 s 25 ploščicami po 070 (100-kratna slad-koba) po 25 v, zavitki T 2 s 300 ploščicami po 007 (100-kratna sladkoba) po 2 K 20 v, zavitki 3 K v kristalih po 10 gramov (1440-kratna sladkoba) po 4 K 50 v, zavitki 64 s praškom po 10 gramov (550-kratna sladkoba) po 6 K, zavitki P 5 s praškom po 25 gramov (550-kratna sladkoba) po 15 K. Provizi znaša pri T 1 za prodajo na debelo 2 v, za prodajo na drobno 4 v, pri T 2 8 v, ozir. 30 v, pri P 3 K 25 v, ozir. 75 v, pri P 4 32 v, ozir. 1 K, pri P 5 1 K ozir. 2 K 50 v. Amerika kot svetovni bankir. Glasom njujor-škega lista »Evening Post« znašajo dozdajna posojila Amerike za čas vojne 2250 milijonov dolarjev. 1700— 1900 milijonov odpada na evropske države, ostalo na obveze raznih bank. Poraba jajc je v smislu naredbe urada za ljudsko prehrano odslej prepovedana v svrho izdelovanja opojnih pijač. Ne sme se tudi dajati v gostilnah surovih in navadno napravljenih jajc razun od 12. do 2. ure opoldne ter od 7. do 9. ure zvečer. Kot navadno napravljena veljajo trdo in mehko kuhana jajca ter jajčje jedi v čaši itd. Svetovna petrolejska Industrija. V neki strokovni reviji se ceni v svetovni petrolejski industriji investirani kapital na 500 miljonov funtov šterlingov (na Ameriko odpade 300, na Rusijo 70, na Galicijo 35, na Borneo, Sumatro, Birmo itd. 35, na Rumunijo 4, ter na ostale dežele 20 milijonov funtov). Monopoliziranje žitne trgovine v Rusiji je - kakor poročajo iz Petrograda — sklenila upeljati sedajna ruska vlada. Misel ni nova. Zakaj enak predlog je vložilo 80 poslancev v dumi že 1. 1912. Po tem načrtu bi se naj oddalo žito v državna skladišča; cene, razdelba in količina pa se imajo določiti uradnim potom. Izvedba monopola ter s tem zvezane operacije bi bile poverjene zemstvom in okrajnim upravam. Vrhovno vodstvo bi pa imel poseben žitni odsek v trgovinskem ministerstvu, ki bi obstojal iz zastopnikov vseh interesiranih institucij, zemstev in borznega od bora. Ta žitni odsek bi imel posebej skrbeti za ceni kredit, za ureditev skladišč, za odpravljaanje nerednosti (n. pr. onečiščenje žita), ter opazovati gibanje žitnih zalog v Rusiji in inozemstvu. A predlog je bil l. 1912 odklonjen. Začetkom l. 1914 se je finančni minister Bark takoj ob nastopu siužbe pričel baviti s tem vpračanjem. Imel je namen, izključiti vso posredno trgovino z žitom Postavilo bi se naj veliko število elevatorjev, kamor bi se spravljalo žito iz skladišč zemstev. vlada bi pa na te množine izplačevala posojila in predujme. Obenem z uvedbo monopola bi se uredila žitna banka, osobito za eksport žita. Tudi ta načrt se ni izvršil, dasi se misel ni opustila. Jeseni 1.1916 je min. predsednik Trepov min. svetu predložil predlog v zadevi monopoliziranja žitne trgovine, s katerim monopolom bi se naj nadomestil odpravljeni monopol alkohola. A s predlogom ni prodrl. Največja zapreka za uvedbo monopola žitne trgovine v Rusiji je pomanjkanje organizacije, ob kateri bo tudi sedajna vlada imela velike težave. Tembolj, ker manjka državnih skladišč. Gre se pa za obdelovanje žetve, ki je n. pr. I. 1913 znašala 77 milj. ton v vrednosti 10 miljard kron. Tudi prometna sredstva v Rusiji niso na višini, zato bo vlada sklenjeno monopoliziranje pač težko že tekom vojne izvedla. Morda je pa sklep storjen v prvi vrsti zato, da ima vlada podlago za rekvizicijo vseh žitnih zalog v državi. .... .....----.I..j-.l-i-r,.u-l.ll.|l.ljrijinj_u-l Podpiši vsak 6. voj posojilo pri domači posojilnici! m...... ».....V-.—.-----iWi.i*VW»-rvi/vu-i_f,.,-ii--. .- ......... Blagovni promet Zadružne Zveze v Celju. Žveplenokisli amonijak nam je za sedaj pošel in naročil ne sprejemamo več. Tiskovine za računske zaključke. Opozarjamo, da imamo v zalogi inventurne Izvlečke iz glavnih knjig z naslovnimi ovitki, dalje računske zaključke za posojilnice in mlekarne. Članicam priporočamo, da naročajo pri nas tisek računskih zaključkov; iste pri tem lahko obenem pregledamo. Dalje imamo v zalogi tiskovine za glavne knjige hranilnih vlog in posojil, blagajniške dnevnike, opravilne zapisnike, i z- kazeorentniniinneposrednihpristojbinah zapisnike za seje načelstva, nadzorstva in za občne zbore (zaradi velike zaloge oddajamo te zapisnike zelo po ceni), opomine za obresti in podaljšanje posojil ter vse za posojilniško poslovanje potrebne knjige in tiskovine. Kdor kaj potrebuje, naj hitro naroči, da dobi še svoje tiskovine po primerni ceni. Cene tiskovinam vsled hudega draženja papirja in tiskarniškega dela skokoma rastejo. Tomaževe žlindre za 1. 1917 ni za spomladansko gnojenje več na razpolago. Kalijeva sol in kajnit. Radi pomanjkanja železniških vozov je izvoz kalijeve soli v Avstrijo zopet ustavljen. Tržne cene. Prevzemne cene za 100 kg sledečih avstrijski (drž. zak. št. 219 z dne 16. julija 1916): Pšenica.....• . . . . rž ... .............'.'.'.'.".'.'. soržica................ pivovarski ječmen........... ' krmilni ječmen............. ' ajda................. h pridelkov oves.....•......... proso .............. grah in leča ........... fižol vseh vrst, izvzemši odpadke grašica............. odpadli fižol, grah, leča, za krmo mak...... repica za olje................ sladne kali.............. pivne tropine, suhe,........... solnčnični kolači za krmo.........17- bučni kolači za krmo...........20 laneni kolači za krmo.......... makovi kolači za krmo......... ^ seme za rudečo deteljo, po čistosti od 330 — do 290"— 200 — 80--80'-15'- za belo deteljo » inkarnat deteljo čebula (moravska) . čebula (ogerska) . . krompir...... slama....... seno (neprešano) .............. pšenični zdrob (od mlinove postaje)..... pšenična moka za kuho (od mlinove postaje) . pšenična moka za kruh » > » ržena moka (od mlinove postaje)...... ječmenova moka za kuho . . . ....... ječmenova krušna moka........... . 3 . 2 . 2 . 3 . 2 . 2 . 2 , 2 , 55 40 26 30 150 60 22 20 -25 - 30 25 24 550 420 214 82 94 17 9 13 82 60 43 43 60 43 - K 0 0 0 Vabimo na svoj redni letni občni zbor ki se vrši dne 13. maja 1917 ob 3. uri popoidan v zadružni pisarni po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2 Potrdilo računskega zaključka za l. 1916. 3. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bilo navzoče zadostno število zadružnikov, se vrši drugi občni zbor pol ure pozneje z istim dnevnim redom, ki je glasom pravil sklepčen ob navzočnosti vsakega števila zadružnikov. V Radečah, 29. aprila 1917. Narodna hranilnica in posojilnica u Radečah registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Načelstvo. Odgovorni urednik Janko L e š n i č ar. — Izdaja »Zadružna Zveza« v Celju. - Tiska Zvezna tiskarna v Celju,