imnt -Srn m f')l9(n. VCelju, dne 29. februarja 1912, i« 9« S II ii 0>kl Ji;' ^iavt Ia ,0 jfe 3 )H r Ig 1 ' ■ >'■ 1 ' I! 1 II'■ ■■ '...U 1 Ishaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamaoije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ,,HarodnS List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: .Dolgo polje .žfev. 1 »Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka etane 3® trin. Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine ?a cgla&e je plačevati pc polti na naslov: rNaro«i>i List" v Oeljn. Današnja številka obsega 12 strani. Na delo! Pod tem naslovom je priobčil sobotni »Slovenski Narod« članek iz Štajerskega, ki je zanimiv ni ga, ker se popolnoma krije z našimi nazori, v celoti objavimo: Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora so spravila vsaj nekaj živahnejšega gibanja v našo politično javnost. Na mnogoštevilnih shodih se je zopet razpravljalo o vzrokih, ki govore za in proti obštrukciji slovenskih klerikalnih poslancev v štajerskem deželnem zboru. Če sedaj, ko sc je polegel glavni vriše, rtiirno pregledamo celo kampanjo in preudarimo njen rezultat, lahko mirno rečemo: slovenski narod na Sp. Štajerskem ne odobrava obštrukcije, ki bi se vodila v deželni zbornici v prospeh ene, četudi danes vodilne domače politične stranke. In bas zaradi tega so doživeli naši klerikalni voditelji zadnje tedne dva zelo občutljiVa politična poraza :j enega v Gradcu in drugega doma. V Gradcu jim je vzel premeteni Wastian, kateremu je ob zadnjih državnozborskih volitvah pripomogla v Mariboru duhovščina slovenske narodnosti do političnega vstajenja od mrtvih, zadnje možnosti za kolikor toliko dostojen ,— ne rečemo časten — ižhoa iz slepe ulice, v katero so zablodili s svojo Strankarsko obštrukcijsko taktiko. Za presojo klerikalne politike v deželnem zboru je namreč merodajna izjava »Slovenskega kluba« z dne 30. januarja, v kateri se pravi, da bi se bili slovenski klerikalci v Gradcu pogodili, ako bi se ne uprl Wastian s svojimi tovariši vladno-klerikalnemu načrtu za razširjenje deželnega šolskega sveta. Poudarili smo takrat takoj v »Slov. Narodu«, da bode to priznanje klerikalcev usodepolno za presojo njihove deželno-zborske politike. Nismo se motili. Klerikalci bi morali vprašati volilce, se li strinjajo s korakom »Slovenskega kluba«, da se obstrukcija ustavi, ako pride v deželni šolski svet poleg treh ali štirih Nemcev eden slovenski klerikalec, ali recimo splošno, en Slovenec. Pogajanja so se razbila, klerikalci tega vprašanja iz umevnih vzrokov niso stavili, ali odgovorili so sami nanj in ostro obsodili ob pritrjevanju volilstva lastno politiko: rekli so, da se obstrukcija slovenskih poslancev v Gradcu ne sme pnprej končati, dokler ne izpolni nemškonacijonalna večina glavnih slovenskih kulturnih in gospodarskih zahtev. Te pa imajo prav malo opraviti z razšii-jenjem deželnega šolskega sveta, kakor ga hočejo, nemška vlada sporazumno z nemškimi nacijonalci izvzemši Wastianovo skupino, nemški klerikalci in dr. Koroščeva večina v »Slovenskem klubu«. Vidi se torej, da smo si bili vsi spodnještajerski Slovenci razun peščice Koroščevih koritarjev edini v tem, da moramo voditi boj v Gradcu, ki nam nalaga tako težke gospodarske žrtve, za najvišje politične cilje, ki jih zasledujemo v deželi — vsako drugo vojskovanje odločno obsojamo. To, kar so storili klerikalci razun njih voditeljev nehote, smo naprednjaki z odločno obsodbo klerikalne obštrukcije jasno izrazili; in šli smo z ozirom na to, da od dr. Korošca in njegove družbe ne pričakujemo take politike v deželnem zboru, ki bi nam prinesla političnih in gospodarskih uspehov, koristnih za narodovo celokup-nost, še dalje in smo dejali, da je bolje, ako strankarske klerikalne obštrukcije ni in se skuša v deželnem zboru vsaj nekaj opraviti za nas. To se nam je zdelo potrebno konstatirati in prosimo svoje so- mišljenike, da poučijo volilstvo o tem resničnem položaju naše delčlnozborske politike tudi še vnaprej. Sodimo, da po sedanjem političnem porazu v Gradcu dr. Korošec ne bode upal začeti novih pogajanj za delazmožnost štajerskega deželnega zbora in nam je tofej računati v pozni jeseni ali zgodnji spomladi 1. 1913 z novimi deželnozborskimi volitvami. Te bodo hoteli imeti tudi nemški nacijonalci, ker se boje odgovornosti za občutno zvišanje deželnih doklad, katerega morajo skleniti prej ali slej, ako nočejo zakriviti finančnega poloma dežele. Kakor stoje stvari, bo pri teh splošnih deželnozborskih volitvah morala narodna stranka nastopiti na ceh črti, da bode vprašala narod, hoče li v deželnem zboru, kjer smo Slovenci že itak skrajno slabo zastopani, strankarsko dr. Koroščevo politiko ali ne? In mnoga znamenja kažejo, da odgovor ne; bi bil za nas neugoden. Gospodarska kriza zadnjih dveh treh let se je nekoliko omilila, vse je začelo laglje dihati in kaže se vsepovsodi razpoloženje za živahnejše javno delovanje. Vprašanja, ki so stala strankino vodstvo v Celju samo veliko skrbi, dela in žrtev, so ugodno rešena. Napredno časopisje po deželi se je zdatno razširilo in si pridobilo novih čitateljev in prijateljev. Kažejo se prvi začetki tesnejše strankarske organizacije: snujejo se politična društva, čijih pomena menda ne bode treba našim pristašem posebej na dolgo in široko utemeljevati. Klerikalci so pri nas na Štajerskem leteli po kranjskem vzorcu previsoko: tu ni na razpolago deželne uprave, ki bi s skrajno strahovlado ljudi silila v klerikalno stranko, tu ne morejo klerik&lci^loseči velikih političnih uspehov, tu ni mogoče volilstva zapreti pred vsem ostalim svetom. Stik z mesti in trgi je prevelik. Razun tega stoji vse izobraženstvo v naprednem taboru — in le žalostno je, da ne zna isto tako izrabiti svojega moralnega in gospodarskega vpliva, kakor bi bilo to v interesu narodne, torej zares narodove politične stranke primerno in koristno. Toda smo še povsod na začetku. Imamo le še nekaj političnih in gospodarskih društev. Po mnogih krajih je še prav malo izvodov našega časopisja. Zopet v mnogih krajih so se naši ljudje »udali \ usodo« in se umaknili, ko so videli besni klerikalni naval, s prižnico in žganjem razdivjane ljudske strasti, in so obupavali, da bi moglo kdaj postati bolje. Na to, da je treba za trdno stranko trdnih temeljev, krajevnih organizacij, čijih najboljša oblika so politična društva, dobro razširjenega časopisja, nastopa v vseh domačih političnih in gospodarskih zadevah, ni nikdo za stalno mislil. Dali smo se marsikje pognati v kozji rog od duhovnikov, ki se bore za svoje žepe in svoj obstanek in imajo v boju mnogo manj korajže, ko jim je pripisujemo. Popravimo vse to sledeče mesece, kolikor moremo, da bodemo pripravljeni za deželnozborske volitve! i« z V italjansko-turški vojski se je morda že pričelo novo razdobje. Zakaj dne 25. febr. se je poročalo iz turškega mesta Bejrut ob maloažijski (sirifski) obali, da je turško bojno brodovje mesto obstrelja-valo. Natančnejša poročila pravijo, 'da" so ' Italjani zahtevali od turškega valija, naj jim izroči v bejrut-skem pristanišču se nahajajoči turški bojni ladji. Ker se to do stavljene garoka ni zgodilo, je začela italjan-ska križarka obstreljavati turški ladji ter je eno potopila Turška poročila trdijo, da so Italjani pri tem obstreljavali tudi mesto samo. V Bejrutu je jako rlmogo evropskih, posebno francoskih naselbin. Francosko časopisje vsled tega ostro napada'Italijo zaradi njenega postopanja. Francoska in Angleška sta odposlali vsaka po eno bojno ladjo v svrho varovanja interesov tamošnjih njunih naselbin. Baje ima italjanska vlada namen, razrušiti vsako turško bojno ladjo, ki bi jo italjansko bojno ladjevje izsledilo. Na tripolitanskem bojišču samem se ni zgodilo zadnje dni nič novega. ji političnega Štajersko ustavoverno veleposestvo je na volilnem shodu 24. febr. v Gradcu sklenilo, z ozirom na žalostno stanje deželnih gmotnih razmer nadaljevati s poskusi za spravo, na drugi strani pa tudi vplivati na to, da pride v deželnem gospodarstvu kolikor največja varčnost do veljave. V gosposko zbornico je cesar na novo imenoval 12 dednih in 18 dosmrtnih članov. Med dednimi je gališki deželni maršal grof Badeni, med dosmrtnimi poljski politik David vitez Abrahamovič, nemški poslanec baron Chiari, nižjeavstrijški dež. maršal princ' Lichtenstein, češki založnik knjig v Pragi Jan Otio, dalmatinski hrvaški politik vitez Vukovič, češki politik dr. Začek. Na Ogrskem se je vlada pogodila s Košutovu stranko. Kakšni so medsebojni mirovni pogoji, javnosti ni znano. Čuje se, da je grof Khuen obljubil za slučaj novih volitev Košutovcem 80 mandatov. Justova stranka bo boj proti predlogi o brambni reformi sama brezobzirno nadaljevala. Težko, da se Khuenu posreči, obštrukcijo ubiti. Ker tudi na razpust drž. zbora ni misliti, je skoro gotovo, da bo moral Khuen odstopiti. Cuje se, da bo za novega ministerskega predsednika imenovan pi. Kaboš, mož, ki je baje pri vseh strankah priljubljen. Proti nasilni madžaronski vladi Čuvajevi na Hrvaškem so se godile zadnje dni velikanske demonstracije po južnoslovahskih mestih Sarajevo, Split, Zagreb itd. V Zagrebu je prišlo že večkrat do krvavih spopadov med demonstranti in policijo. Eno je gotovo: hrvaške narodne zavesti ban Čuvaj in njegove oblasti ne bodo zatrle niti z najhujšo silo. Isterski deželni zbor bo menda razpuščen, ker so se pogajanja med Italjani ter Hrvati in Slovenci razbila. Italjanski državni zbor Se Te 22. febr! sestal. Prišli so skoro vsi poslanci, ha galerijah se je zbrala tisočglava množica. Zbornica je i nepopisnim navdušenjem pozdravila vlado, in z navdušenjem, ki se ga vidi le pri južnih narodih, je odobrila vladno odredbo glede priklopljenja Tripolitaiiije in Cire-najke Italiji. Armadi v Tripolitaniji in italjanski mornaiici je sporočila zbornica zahvalo,1 in pri- znanje. B čltftč. Slovenski pesnik Anton Aškerc je izvol jen za častnega člana ,,Društva srbskih književnikov" v Belgradn. Orožnike si je privoščil »Slov. Gosp.«. Navaja razne obdolžitve klerikalnih govornikov v kranjskem deželnem zboru, ki so se že izkazale kot neutemeljene. Pa se še najdejo orožniki, ki so pridni priganjači klerikalcev! Dobro ga je zavrnil. K uglednemu slovenskemu kmetu je prišel klerikalec in mu je prigovarjal, naj si naroči »Slov. Gospodarja«. Razjarjen mu odvrne Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE, celje sprejema wloge na vložne knjižice in jih obrestuje po POT* od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — RentnS davek plačuje banka iz svojega. 28 52-8 slovenski mož: »Kaj, vi bi se radi norčevali iz me- j ne? Vaša stranka je v deželnem zboru glasovala i za zvišanje doklade na pivo, v državnem zboru glasuje za vse nove davke, glasovala je za ogrsko pogodbo na škodo naši vino- in živinoreji, v deželnem zboru uganja komedije na ogromno škodo nas slovenskih kmetov, samo da bi imela strankarski pro-fit. Ali mislite, da sem tako neumen, da bom še plačeval 4 krone za list, ki toliko laže in obrekuje, ki je moral prinesti že toliko častnih izjav, ki na ostuden način zavija, ki vodi najgrši osebni boj zoper nas naprednjake? O ne! Moje glasilo je in o-stane resnicoljubni »Narodni List«. — Tako bi naj govoril vsak slovenski kmet, če ga klerikalec nadleguje za klerikalne liste. Odredbe škofov glede odprave praznikov nimajo za državo nobene veljave. Tako je razsodilo sodišče v Meranu na Tirolskem. Delavec nekega stavbnega mojstra na Svečnico ni prišel delat. Zato mu je delodajalec za ta dan zaslužek odtegnil. Na delavčevo tožbo je sodišče razsodilo, da mu mora stavbni mojster mezdo za ta dan izplačati, četudi ni delal, češ da škofove odredbe gle"de praznikov nimajo za državo nobene veljave in da veljajo za državo še vsi dozdajni prazniki. Tik pred večjim mestom na Spodnjem Štajerskem je na prodaj hiša okrog 10 let stara s 6 sobami, razdeljenimi na 4 stanovanja, v vrednosti 11.000 K. Poleg hiše je vrt; kje, pove moška podružnica »Bra-nibora« v Celju. Klerikalna stranka (S. K. Z. = stranka kmečkih zapeljivcev) ima 19. marca v Celju občni zboi. Slabo se mora goditi gospodom pri ,Slov. Gosp.' za naročnike. V zadnji številki so napisali kar cele članke z amerikansko reklamo za svojo umazanu cunjo, za katero menda njihovi lastni pristaši več ne marajo. Boli jih, da se »Narodni List« s tako naglico širi. Kdo pa po več let pošilja list zastonj, ne da bi opominjal, ali mi ali pa gospodje pri »Slov. Gosp.«, o tem se bomo že še o priliki zmenili, pa z dokazi v rokah. Deželni odbor štajerski je imenoval za načelnike in podnačelnike govedorejskih okolišev na Spod. Štajerskem sledeče gospode: V 12. okolišu (Radgona—Cmurek—Gornja Radgona) Osvalda pl. Kcdolitscha iz Radgone in Jož. Wratschka, posestnika v Orehovi vasi; v 18. (Ormož—Ljutomer) Josipa Mursa, veleposestnika v Krapju in Lovra Pe-tovarja, veleposestnika v Ivanjkovcih; v 19. (Ptuj — Rogatec) Fiirsta Jožefa, posestnika v Ptuju, Sporna Jožefa, posestnika v Rogatcu; v 20. (Sv. Lenart— Maribor—Slovenska Bistrica) Reppniga Ruperta, posestnika v Pesnici nad Mariborom, in Strasskitla Hermana, posestnika v Slovenski Bistrici; v 21. Marenberg^-Slovenjgradec) Riharda Sonnsa, posestnika v Breznem, Giintherja Avg., posestnika v Slovenjgradcu; v 22. (Gornjigrad—Šoštanj) Kle-menšek Roka, posestnika v Solčavi in Korena Mai-tina, posestnika v Št. Ilju pri Velenju; v 23. (Celje —Vransko—Laški trg) Valentinitscha Karla, nad-učitelja v Laškem, Roš Ferdinanda, veleposestnika v Trbovljah; v 24. (Konjice—Šmarje pri Jelšah) Possek Franca, veleposestnika v Pogledu, (pošta Sv. Duh—Loče) in Zabukošek Jurja, posestnika na Ponikvi in v 25. okolišu (Kozje—Sevnica—Brežice) dr. Karel Leuschnerja, zemljiškega nadzornika in Franc Simončiča, posestnika v Sevnici. Po našem mnenju bi bil še marsikje prostor za Slovenca. Čemu imenovati brezpomembne nemškutarje, ki nimajo s slovenskimi kmeti skoro nikakih gospoda!-skih in drugih stikov in ki tudi razmer na deželi dobro ne poznajo? Ali g. dež. odbornik Robič nič ni vedel za to zadevo? Kaj je z odpravo praznikov? Goriški nadškof je v svoji škofiji že odredil, da odpade na papeževo povelje šest praznikov, enako je odredil tudi tri-dentski škof in škof v Sarajevu je ravnotako storil. Zdaj pa se je oglasil knezoškof dr. Schuster v Gradcu in je v svojem cerkvenem listu naznanil, da v njegovi škofiji noben praznik ne odpade, temveč da ostanejo vsi. Res čudno: eni škofje ubogajo papeža, drugi pa ne. Komu pa naj verni kristjani zdaj bolj verjamejo, ali papežu ali graškemu škofu? „Ljudska volja" pri klerikalcih. V Beli-krajini na Dolenjskem se imajo vršiti v dogied-nem času nadomestne volitve za deželnozborski mandat Šukljetov, ki je odstopil. Ljudstvo si je želelo, naj bi bil bodoči poslanec kak domačin, vodstvo klerikalne stranke pa je proti volji ljudstva postavilo za kandidata nekega Dermastja iz Ljubljane, ki se po krivici imenuje celo ^profesorja". Lepa ljudska volja! Če bo Dermastja zmagal, bo zmagalo farovško nasilje! Povsod krivičnost nasproti Slovencem! Pri deželnih urad;h na Goriškem, kjer je več kot polovica prebivalstva slovenskega, je izmed 80 uradnikov 55 Italijanov in le 25 Slovencev, in še ti imajo le nižja mesta! »Slovansko pevsko društvo na Dunaju", ustanovljeno leta 1862.. slavi letos petdesetletnico svojega obstanka. To društvo je bilo zibelka drugih slovanskih kulturnih združitev na Dunaju. Slovenci na Dunaju so temu društvu od nekdaj odlični sotrudniki. 48. glavna skupščina „Matice Slovenske" se bo vršila dne 17. n*?; > 1912. Današnji številk« oiiiO priložili prospekt tvrdke Prokop Skorkovsk^ in sin, izvozna hiša sukna in modnega blaua za gospode in gospe v Humpolcu, Češko. Ta tvrdka je na glasu „ zaradi svoje solidno.s ti, zato najtopleje priporočamo svojim čitatelj :ra, da se v slučaju potrebe s polnim zaupanjem obrnejo na njo ter naj s priloženo dopisnico zahtevajo vzorce. ----I—rM ■■' ;: 1 —■ - MOJA ST AR A izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlefinjo milo Steokenpferd. znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co.. Tetschen a. E.*:— En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „ManeraM Čudovito pri uhranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 136 40-4 Javno predavanje v Celju. Drugo predavanje „Zveze narodnih društev na Štajerskem" se vrši v soboto 2. sušca, v prostorih narodne čitalnice v Celju. Govori g. dr. Jože Pučnik „0 razmerja slovenske inteligence do katoliške vere iu njenih predstaviteljev". Začetek točno ob 8. nri zvečer. CetisKi »Kraj. Slovensko gledališče v Celju. Kakor smo že poročali, uprizori »Dramatično društvo v Celju« prihodnjo nedeljo, dne 3. marca v celjskem Narodnem domu burko »Nebesa na zemlji«. Na ponovno zahtevo se je igrala ta burka v Ljubljani z velikim uspehom. Občinstvo se mora res prav od srca smejati najrazličnejšim komičnim zapletkom, ki se vrstijo v posameznih scenah. Smelo lahko trdimo, da bo to ena najveselejših iger, ki so se že kedaj igrale na celjskem gledališkem odru. Zato pa naj nihče ne zamudi prilike posetiti to predstavo, ker je tudi dolžnost občinstva z mnogobrojnim obiskom vsaj nekoliko poplačati velikanske žrtve naših marljivih diletantov. Vstopnice so v predprodaji v Zvezni trgovini. Igra se prične točno ob pol 8. uri. Celje. Tu sta dne 26. febr. umrli: gospa Berta Achleitner, soproga peka in posestnika, stara 48 let, ter soproga zobozdravnika dr. Sad-nika, gospa Berta Sadnik, hčerka gimnazijskega ravnatelja v p. Gubota, stan 36 let. Celje. Te dni je nekdo vlomil v kopališče ,.Diana" in odnesel razno perilo, česala, ogledala itd. Z vlomi v razne kabine je napravil tudi precej škode. Dijaški kuhinji v Celju je poslala gospa Anica Kosova iz Bizeljskega 33 K 53 v., ki jih je nabrala kot dimnikarica na maškaradi v Brežicah in na Bi-zeljskem. Vrli prijateljici ubožnega dijaštva iskrena hvala! - Iz Celja. Na jdogft deželne zveze za tajski promet glede večernega* vlaka, ki bi vozil ob nedeljah in prazuikih zvečer okoli 8. ure iz Velenja v Celje in nazaj, je odgovorilo železniško mini-sterstvo, da tej želji ne more ustreči, ker je pričakovati premalo porabe vlaka. Pri kom je pač železniško ministerstvo povprašalo po tem? Mislimo, da pri nikomur, ker želja po tem vlaku se oglaša že več let. Radovedni smo, ali sta storila poslanca Verstovšek in Korošec v tej zadevi kake korake? Tečaj za češki jezik priredi ,.Klnb naprednih slovenskih akademikov v Celju". Poduk se prične v soboto, dne 2. marca ob 6. uri zvečer v mali dvorani „Narodnega doma" v Celju. Teharje. Če dopisnik »Slov. Gosp.« hoče, da borno imeli ž njim sploh kak pomenek, naj si vsakokrat, ko bo čital »Nar. List«, natakne tri očala, da bo prav videl. Mi nismo pisali o »prepovedi č. g. kaplana«, ampak »gosp. kateheta«. Jurče, pamet! Limanice so to, pa le za kaline, ki imajo tako oliko, da ljudem ne odzdravljajo! — V »Slov. Gosp.« tudi čitamo stavek: »Več teh tako izvrstnih lovcev za »nežni spol«. Buzarona, to pa to! Kdo neki Vas prekaša v lovu na Marijine device. Saj ste tako dober lovec na nežni spol, da menda še v črni noči na »šajbo« v centrum »trofite«! — Jože Rebov, točasni predsednik je podpisal neko izjavo za »Kat. slov. izobraževalno društvo«. Izjave seveda ni napisal on, kajti ne verjamemo, da bi mogel biti tako surov, ampak pisala-1o je oseba, o kateri si celo klerikalci pripovedujejo čudne dogodbice. Pika. Iz Polzele nam pusti g. učitelj Loparnik poročati, da ni bil na zborovanju ,.Sudmarkine" podružnice in da ni delavcem govoril. Sv. Štefan pri Šmarju. Tukajšnja kmetijska podružnica za občine Sv. Štefan, Slivnica in Žusem je imela pretečeno nedeljo, dne 25. svečana svoj občni zbor. Poročilo predsednika o delovanju podružnice nas je prav zadovoljilo. Za odposlanca k občnemu zboru družbe je bil prisiljeno izvoljen slivniški župnik Kozinc. Mislimo, da ne bo mnogo tam opravil, ako bo tako preklinjal in hudiče izganjal, kakor je to storil na našem občnem zboru. Izvolil se je na to novi odbor. Predsednik je zopet župnik Zdolšek sv. Štefanski. Iz Dola pri Hrastniku. Sedaj se je dovršila cerkev in župnišče, katero je podobno veliki vojašnici. Naš gospod župnik so nam sedaj predložili račun, ki je natančen do vsakega vinarja. Stroški znašajo namreč 173.466 K 66 vin., plačanega je 73.466 K 66 vin., torej imamo dolga 100.000 K. Dragi farani, kaj še zahtevate od g. župnika bolj natančen račun ? Prašamo vas, gosp. župnik, če ste vzeli v račun tudi g. Dragarja, da bi mu plačali, če bi nam enkrat po cerkvi paj-čevino ometel ter po križevem potu prah pebrisal, da ne bode cerkev tako izgledala? Odbor teharske podružnice »Slovenskega delavskega podpornega društva v Celju« vljudno »a- znanja cenjenim članom, da si lahko izposojujejo knjige iz podružnične knjižnice, ki se nahaja v, sedaj narodni gostilni g Mihaela Jošta, vsako nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Iz Št. Jurja ob juž. žel. nam pišejo: Dejstvo, da se naš »Sokol« navzlic težavnim razmeram in hudemu nasprotovanju vendar krepko razvija, ne da miru našim klerikalnim ajmohtarjem. V manb. »Straži« nas imenuje znani idijotski njen dopisnik »družbo, s katero se vesten kristjan in narodnjak ne peča«. To si upa zapisati človek, ki dobro ve, da so igrali ali še igrajo v šentjurskem »Čuku« veliko vlogo ljudje, ki so bili zaradi tatvine 6 tednov zaprti. Taki subjekti so seveda po mnenju »Stražinega« dopisnika primerna družba za vestne kristjane in narodnjake! Y Gaberju pri Celju sta se skregala na cesti domobranski pešec Suhodolčan iu delavec Borovinšek. V prepiru je Suhodolčan delavca vrgel s tako silo v cestni jarek, da si je Borovinšek polomil več reber. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Iz Petrovč smo poročali zadnjič, da so zaprli zakonska Fabjan, ker sta baje ukradla ge-stilničarki Ježovnik hmelj. Preiskava je dognala, da je bila obdolžitev popolnoma neupravičena in so zakonska Fabjan takoj izpustili. V Šmartno v Rožno dolino pride za župnika dozdajni velikonedeljski kaplan Ozvatič. Upamo, da bo vedel trezno uvaževati tamošnje politične razmere, kakor jih odhajajoči župnik Erker ni znal. Če hoče mir, naj seje ljubezen! Sv. Lenart pri LaSkem. Čntim prijetno dolžnost, izreči si. občinstvu v Jurkloštra svojo zahvalo za 13 let mi izkazano zaupanje in naklonjenost. L. 1867. me je nastavil takratni obč. odbor za mrliškega ogleda v Št. Lenartu. Tudi za druge občinske zadeve sem bil vedno na razpolago. Tudi za vodjo tukajšnje c. kr. nabiralne pošte me je 1. 1899. obč. odbor v Jurkloštra izvolil in sem ta posel vkljub najhujšemu nasprot-stvu vesi no in pošteno opravljal. V teh 13 letih je bilo več občinskih predstojnikov izvoljenih, dva izmed njih je že neizprosna smrt v večnost preselila. Tudi rajnima izrekam na tem mestu: naj jima sveti večna luč, njih dobra dela pa naj ostanejo v trajnem spominu med nami in še v poznih rodovih. Cepuš. Bočna pri Gornjemgradu. Dne 14. febr. t.!. je imel dež. potov, učitelj g. Fr. Goričan r sadovnjaku g. Iv. Peveca poučno in nazorno .predavanje gledč obrezovanja sadnega drevja, kamor je povabil tudi učence II. raz. bočke šole. Predavatelj je razlagal jako poljudno o pomenu in načinu drevesnega obrezovanja in dal prilike učencem, da so po svojem prevdarku tudi sami obrezovali. Za ta strokovnjaški pouk se g. Goričaau najlepše zahvaljuje in še v bodoče priporoča — šolsko vodstvo v Bočni. Gornjigrad. Dne 22. svečana so se pri nas vršile občinske volitve, ki so že dolgo časa razburjale duhove. Naprednjaki smo zmagali z 9 odborniki in bi še dobiii najmanj dva odbornika, ako bi ne bil Šarb naenkrat zašel v klerikalno družbo in agitiral proti naprednjakom. To se mora pribiti. — Glavni klerikalni agitator je bil kaplan Rabuza, ki si je cel mesec brusil pete od hiše do hiše. Glavno sredstvo za agitacijo je bilo žganje in vino, katero je pridno razdeljeval svojim pristašem; eden, ki je pod kuratorjem, je dobil škaf vina. Rabuza si zna tudi dobiti sodelovale«. Pri „Lovcu" je ustanovil „Samski klub", v katerem se zbirajo vsi žejni samci s konzulom vred, poglavar samcev pa daje za pijačo. Ker Rabuza v vsako stvar vtika svoj nos, bodemo tudi naprednjaki pazili ua častitljivo duhovno posodo. Gornjigrad. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile 22. svečana, so bili izvoljeni za odbornike v I. razredu: dr. Maks Konečnik, Jože Krajnc, Franc Podbrežnik in Ignac Rup, namestnika: Frano Ramšak iu Matija Krajnc — v II. razredu: Avg. Drukar, Franc Krajnc, Franc Mermal in Ivan Presečnik, namestnika: Franc Remše in Franc Spende — v III. razredu: Josip Prislaa in klerikalci: Franc Hren, Jakob Rešler in Janez Trepel, namestnika: Jakob Ogradi in Jakob Kolenc. Naprednjaki so z izidom volitve prav zadovoljni. Bodočim županom bode izvoljen gosp. notar A. Drukar. Nova Štifta. Dopisnika „SIov. Gosp." vljudno pozovemo, naj pride z resnico na dan, kateri dopisnik „Nar. Lista" je bil v Kamniku oklofutan, da svet izve njegovo ime. Gotovo Vam je znano, gospodje klerikalci, da je resnica hčerka božja. Poslužite se je in pojasnite zadevo. Sicer vam bomo povedali nekaj, kar vam bo dolgo zvenelo po ušesih. Y Megojnicah pri Grižah je umrla dne 30. januarja t. 1. Jera Dolinar, po domače Ma-tevščekova, v starosti 82 let. Leta 1907. je s svojim možem Francem Dolinarjem obhajala v domačem krogu zlato poroko. Na pogrebšcini je bilo 40 sorodnikov; mnogo sorodnikov pa ni pra- voeasno zvedelo za pogreb. Franc Dolinar sam je star nad 80 let, z navdušenjem čita razen dragik časopisov tndi „Naiodni List" ter je zvest ia$ pristaš! I® Ponikve ob j. ž. poroča „Slov. Narod": Čudno in za slovenskega župana velike slovenske obJine nečastno navado imajo naš oče župan: odgovarjajo ali dado odgovarjati na nemške dopise nemški. Zatrjuje se nam, da je tako tudi na bližnji Sladki eori. Ali ne čutita oba možaka toliko narodnega ponosa v sebi, da bi vpeljala čisto slo-veisko uradovanje ? Saj stojita oba v taboru tiste stranke, v katerem po slovesni zatrditvi „Slov. Gosp." visoko plapola slovenska trobojnica! Ali pa velja za te ljudi pregovor: lastna hvala, cena mala? Iz Dramelj obreknje „Straža" tamošnje na-prednjake tako-le: »Nikjer menda ne delajo liberalci toliko z drznimi lažmi in sleparijami, Kakor v Dramljah. In »Stražin" urednik je bil še pred par dnevi obsojen, ker je pisala „Straža" da kopije vodja drameljskih naprednjakov g. trgovec Jarnovič od kmetov mleko po 6 vinarjev. Ali ni potem tako pisarenje mariborskega lističa brez* mejna drznost? Imen in dejstev si sedaj ne upa več navajati, zato pa obreknje splošno. Ni čuda, i naj izvedel rajoniranje vseh podružničnih okolišev ter naj glavni občni zbor sklene, da mora vsakdo biti član podružnice okoliša, v katerem stanuje ali kjer ima posestvo. 3. Kmetijska družba naj kolikor najbolj mogoče podpira akcijo za izpeljavo železnice Ljutomer—Ormož. — Pot!em je sledila volitev načelnika ter odbora za prihodnjo triletno dobo. Načelnikom je bil ednoglasno spet izvoljen g. Lovru Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih, odbornikom deloma zopet deloma na novo izvoljeni pa so gg.. Bogša Alojz, posestnik v Mihalovcih, Kosi Alojz, posestnik v Stanovnem, Kosi Ivan, posestnik v Žerovincih, Pučko Ivan, posestnik in obč. predst. v Ivanjkovcih, Rajh Alojz, posestnik v Veličanah, Rajh Tomaž, posestnik v Veličanah, Simonič Franc, veleposestnik v Ivanjkovcih, Šijanec Ludovik, nadučitelj v Svetinjah. Izžrebalo se je potem med navzoče člane 19 kosov raznega orodja in sicer dre- Vaše zdravje si hranite! Slabost in bolečine izginejo, vaše oči, živci, mišice, kite se jačijo. Vaše Fellerjev fluid z zn. „Elsafluid". Sledite našemu nasveta! Skusite naročiti za 5 kron franko pri lekarnaju E spanje je zdravo, splošno zdravje se vam vrne. če rabite pitni . V. Fellerju v Stubici, Elzin trg 264 (Hrvaško). 142 c 6-1 vesne žage in škarje ter trsne škarje. Pri slučajnostih se je vnel zelo živahen razgovor o raznih krajevnih zadevah, posebej še se je dognalo, za kaj naj podružnica to leto prosi pri osrednjem odboru. Z zahvalo g. predavatelju ter vsem navzočim je končal načelnik ta lepo uspeli občni zbor. Zadnji dopisi. Strelska tekma planinskih polkov v letu 1912 se bo vršila meseca maja na vojaškem strelišču v Ljubljani. V Belokrajini so kmetje postavili za nadomestne deželnozborske volitve posestnika g. Jul. Mazelleta. Narodna-napr.-dna stranka bo kandidaturo z vso silo podpirala. Na Angleškem se je pričela splošna stavka (štrajk) rudarjev, ker lastniki mdnikov nočejo privoliti v delavske zahteve glede mezd. Danes stavka že nad pol miljoua rudarjev. Iz gozdarske službe. Gozdarski nadkomisar. Oton Paul je iz Ljubljane premeščen v Celje. Posredovanje v italijansko-turški vojni. Iz Pariza poročajo, da nameravajo začeti Angleška, Francoska in Rusija s posredovalno akcijo med Italijo in Turčijo, toda le, če se tej akciji pridružita tudi Avstrija in Nemčija. Temelj pogajanj naj tvori, do odpokliče turška vlada svoje vojaštvo iz Tripolitanije ter počne neposredna pogajanja z Italijo. Za politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaški -kozjanski okraj je nabral g. Anton Malgaj v gorici gosp. Florjana Goleša pri Sv. Štefanu 2 K. Tudi drugim v posnemanje! Hvala! Klerikalni ljubljanski dnevnik „Slovenec" je svoj čas na najpodlejši način žalil naše vrle narodnjake gg. Robleka, Širca, Kukeca in Cven-kelna. Dne 28. febr. bi se imela vsled tega vršiti proti odgovornemu uredniku znanemu Štefetu porotna obravnava. A Štefe je ponižno zlezel pod kbp, na kolenih prosil odpuščanja, in žaljenci so mil velikodušno odpustili, samo pasje ponižno častno izjavo je moral prinesti „Slovenec". To so Vam ti katoliški resnicoljubi! — Pred kratkim ie bil pa urednik mariborske „Straže" obsojen zaradi grdega razžaljenja vrlega naprednjaka g. Jarnoviča v Dramljah. Za take klerikalne tinto-m ;ze bo res najboljše zdravilo ričet. laziti mMl zdravilo, lahko dobivajo Felleijev -laid z znamko „Elza" za K 5 franco, če se obrnejo pismeno, naravnost na dvor. lekarnarja E. V. Feller v Stubici Elzin trg št. 264, Hrvatska, _ LISTNICA UREDNIŠTVA. Šoštanj: Smo z veseljem na razpolago! — Sv. Bolfenk p. S.: Hvala! Vsem podpisanim prijateljem iskrene pozdrave! Upam, da se v kratkem zopet vidimo! — Št. Pavel p. P.: Zal, danes ni več šlo! — Povdarjamo ponovno: kar pride daljših dopisov šele v sredo, absolutno ne morejo priti v dotični številki na vrsto! — Teharje: Ravnotako! Pride! Pozdrav! — Gomilsko: Preveč osebno — in premalo političnega ozadja! — Sv. Bolfenk pri Sred.: »Gerici iz Koga« le privoščite njeno zabavo, četudi ima pri tem blaten hrbet. Za političen list pa kaj takega ni. Jezičeka, če ima strupenega, pa ji tudi b tem ne moremo zavezati. Kaj drugega! — Sv. Bol-fenk pri Sred.: »Otroško radovednost« in »povest o hudiču« porabimo, ko nam bo dopuščal prostor. Zdravo! — Ponikva ob j. ž.: Tudi same osebnosti, ki so povrh še tožljive! — Verače, Vičanci, Sv. Bolfenk (župljan): Po možnosti pride vse na vrsto! — Žetale: Šele danes sprejel, torej danes ni več mogoče. Zaradi drugih zadev Vam pišem pismo! Zdravi! __ Vsaka mati ve v koliki meri dojenje pospešuje napredovanje nje otročička. Čut utrujenosti", ki še v tem napornem času pojavlja tako rad, se z rabo Seottove emulzije lahko odvrne. Občinski svet v Pulju je vlada razpustila, k< r je vsled slabega wiiaii|a večine odstopilo 19 odbornikov (zasfo^niki mosnarice, državnega uradništva in Hrvaa) iu ker je postal zastop vsled tesra nesklepčen. Za vladnega komisarja je imenovan okrajni glavar baron Gorizzutti. Sluti se, da j« laški večini v puljskem občinskem Zrtstopu odklenkalo. V Pulju, kjer je vlada razpustila občinski zastop, je vladni komisar dal zapreti več mestnih uradnikov, ker se je pri pregledu blagajne izkazalo, da so poneverili velike svote. Lepe razmere! V Trstu namerava vlada podržaviti vse italjan-ske srednje šole. Italjani se temu upirajo, češ da hoče vlada s tem pripraviti pot za ustanovitev slovenskih paralelk na teh zavodih. Seveda, Italjani nam ne privoščijo niti drobtinice pravice. Dijamantno poroko je slavil te dni avstrijsk. nadvojvoda Rainer. Lakota na Ruskem. Iz Petrograda poročajo: V vzhodnih ruskih guberhi ah vlada že dalj časa lekota. Notranje miuisterstvo razglaša, da je iz-dnlo do 14. januarja že 84 miljonov 400 tisoč rubljev za od lakote prizadeto prebivalstvo. Sedaj hoče ustanoviti v v?eh večjih ruskih mestih in inozemstva posebne pomožne odbore. Uboj na Sveto jutro. Poročali smo svoj čas, da je v Gorici pri Krškem 27 letni Meke ubil dva brata Zarna na božično jutro po jutranji maši. — Meke je bil obsojen na 6 let težke ječe. Najdražjo pipo na svetu ima perzijski šah. Pipa je pokrita z dragocenimi kamni iu je vredna 200.000 K. Poseben uradnik, ki nosi naslov »čuvaja kraljeve pipe", čuva in straži to pipo. Migljaj za naše bralce naj bi bilo sledeče pismo, katero je pisalu: Nj. Presvitlost Josip princ Rohan v Schittwienu presenetljiv učinek Elza-fluida prekaša resnično vsa pričakovanja, ter lahko objavite, da so Fellerjev Elza-flaid in Elza-pilule meni in mojim znancem izvrstno služile pri mnogih boleznih, n. pr. pri glavo- in zobobolu, zbadanju, trganju, pri bolečinah v ledju, nahodu, želodčnih bolečinah, slabostih itd. Posebno pa krepi Elza-fluid oslabljen vid. Zaradi tega priporočam Elza-fluid kot domače zdravilo, ki naj se nahaja v vsaki hiši." Ako hočejo naši bralci poskušati to SCOTTOVA EMULZIJA obsega vrsto krvotvornih krepilnih se- ^t^samo stavin, ki jako ugodno uplivajo na materino mleko ter oživljajo in osve- ga postopanja, žujejo. Scottova emulzija je lahko prebavna in se torej lahko uživa. ri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scott", ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za 8 izborno kakovost in učinek. 56-1 Cena originalni steklenici 2 K 50 h. Dobi se v vseh lekarnah. Vsem, ki so mi v dolgotrajni bo lezni iu ob smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda Antona Žiekar-ja s sočustvovanjem in tolažbo' izkazali prijateljstvo, izrekam najsrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujem veleč, duhovščini, gg. učiteljem, požarni brambi, orožnikom, uradnikom, sploh vsem, ki so spremljali dragega rajnkega do groba. SEVNICA, dae 21. svečana 1912. v 212 'i A ms si Zičkair. ■ »rin j mešane stroke, želi v kratkem ali takoj premeniti dosedanjo službo. Cenjena vprašanja naj se blagovolijo poslati pod naslovom „pošten in priden" na upravništvo tega lista". 213 1 Veteranske bluze 13Ei* 3-Fl»|!> C £ še skoro nove, 4 komadi, in klobuki zraven se po ceni prodajo. — Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista". 205 1 bi imel dosti posla v eni župniji na deželi. Zraven dobi stransko službo oskrbnika na malem posestvu s prostim stanovanjem, vrt in nekaj sadja. Ponudbe pod »Poštenost 29" na uredništvo tega lista. 191 3-1 Otuoritei) hotela „Dirant" u Žalcu -i rfl o Josip Kuntara, gostilničar v Žalcu, vljudno naznanja, da je OtVOril S I. SUŠcem hotel „Virant" v Žalcu. — Toči vedno sveže pivo, pristna vina ter priporoča posebno svojo izborno, toplo in mrzlo kuhinjo. — Na razpolago so tudi krasne sobe za tujce, posebno gg. trgovske potnike. — Tudi prostorni hlevi so na razpolago. „ "0< ■; m..: Za mnogoštevilni obisk se priporoča 214 3-1 ifjVMjvob !ontc Kuntara. !0>1 .UteflHKIHJ JČICJ- 1 i 1 < i; i. priredi že-mali dtfd&tcfk „pravega rFMncka" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti hraSel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospfodin, Ivu. ' 1 «* 1-3 SOBA za 1 ali 2 gospoda (eventualno s hraao) se odda v »Sokoiskem domu" v Gaberjih. Natančneje se izve v gostilni „Sokolski dom". Zahvala. Vsem onim, ki so nam ob bolezni in smrti našega prisrčno ljubljenega sina oziroma brata, gospoda Ivana Žunkoviča cand. iur. izrazili bodisi z besedo, bodisi z dejanjem svoje sočutje in sožalje, izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. V prvi vrsti se prav iskreno zahvaljujemo 18terim gospodom Triglavanom, ki so ga z zastavo spremili na njegovi zadnji poti, gospodom pevcem iz Maribora in Ptujske gore za prelepe in pretresljive žalostinke, darovateljem vencev, domačemu cenj. učiteljstvu ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika počastili s svojo udeležbo pri pogrebu. Še enkrat vsem skupaj: Prisrčna hvala! Sv. Lovrenc na Orav. polju, 25. febr. 1912. 203 i Žalujoči ostali. Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, kateri so našega srčno ljubljenega Franca Schweiger c. kr. žandarmerijskega straž, mojstra dne 22. svečana 1912 spremili k večnemu počitku na pokopališče v Krškem, izrekamo s tem žalujoči ostali: vdova, otroci in sorodniki: srčna hval^. Za mnoge podarjene vence pa sprejmite blage duše srčni Bog plačaj! V Krškem, dne 25. svečana 1912. » . Bodbine: Schweiger, Judnič, ionke, Zennaro, Ljudmila Judnič omožena Schweiger. Davorin Judnič, šolo vodja. 200 Prodam 307 1 posestvo iz proste roke. Meri 4 johe 6 klafter. Cena 2400 kron. Vknjiženih ostane lahko 800 kron. Posestvo leži en četrt ure od Sevnice. Zasajeno je tudi mnogo vrst sadnega drevja. — "Vinograd. Redi se po dvoje govedi in svinje. Franc Tošker, Sevnica št. 133. Novosti 206 Novost! ,PERALIA'. Praktična, v vseh državah patentirana iznajdba velikanskega pomena. Kaj je „Peralla"? Peralia je kemična zmes t trdi obliki, ki nadomestuje deloma plin in slično razsvetljavo. S pridatkom te zmesi petroleju, doseže se pri petrolejskih svetilkah krasna bela luč, svetilka se ne kadi več In ]e vsaka eksplozija petroleja Izključena. Prihranek na petroleju do 30°/0. Zavoj s 24 kosi — porabni za malo svetilko jedno leto — stane samo I K 20 v. Razpošilja se vsak dan. Navodilo se priloži. Za istinitast predmeta, kojega promet dosegel je v inozemstvu v kratkem času nad 20 milijonov zavojev, se jamči. Glavni zastop in zalogo za slovenske pokrajine Štajerske, Koroške in Kranjske ima: /PERALIA" Eksport »i i v Slovenski Bistrici. Zastopniki in prodajalci se iščejo proti dobremu plačilu, oziroma proti visoki proviziji. Novost! 43-1 Novost! Srednje posestvo (ob cesti) na Slancih se takoj proda pod ugodnimi pogoji. Vpraša se pri 209 1 gospodu Valentiniču na Teharjih št. 5. na Proseniškem pri Št. Jurjn s hišo, dvemi gospodarskimi poslopji, 5 oralov zemlje irt nekaj zemlje se ppoda. Vpraša se pri Jožefu Mastnak, Proseniško, p. Št. Jur ob juž. žel. 199 i Učenca II najem se da ali tudi proda (zavoljo družinskih razmer) zelo dobro idoča pekarija z vsemi potrebščinami, zraven tudi gostilna ** ^ z vsem gospodarskim orodjem, vozmi, konji itd. tudi nekaj njiv. Leži blizu Pragerskega. — Natančneje pogoje daje, ako se priloži znamka, Franc Agrež, Rajhenburg (Štajersko). Prodam svoje posestvo pod roko; vse v dobrem stanu, na lepem kraju, poslopja so zidana in z opeko pokrita, marof še nov. Okrog hiše brajde. Oez 3 orale dobre zemlje. — Več pove lastnik Martin Zupanek, okolica Vojnik it. 97. zdravega in pridnega sprejme takoj Mihael Dobrave, slikarski mojster v Celju, Gosposka ulica št. 5. 202 a-i- Dober zaslužek Kdor bi hotel sodelovati pri važnem narodno-gospodarskem podjetju ter si ob svojem prostem času kaj zaslužiti, obrne naj se do upravništva tega lista v zaprtem pismu, katero naj ima nad-pis: ..Narodno-gospodarsko delo*'. 197 3-1 Za prodajo kmetijskih strojev in orodja, mlečnih centrifug in motorjev se iščejo dobri, solidni agenti. Ponudbe pod „Maschine 60899'' na anončno pisarno 188 5-2 Henrik Schalek, Dunaj I., Wollzeile H. Adolf Bursik Čevljar V Celju, p°lel fcapnoinsfcega mosta se priporoča za izgotovljenje jesenskih in zimskih čevljev iz raznovrstnega usnja v modernih oblikah in primernih cenah. ———————————— 195 3-1 Zimsko blago t. j. zaostala zimska obuvala, čevlji iz ko-žuhovine, galoše ter sploh vse zimsko blago se do 10. marca prodaja po najnižjih cenah. Štefan Slrašek, trgovina s čevlji, Celje, Kovaška ulica. 184 2 [ Naznanilo. ] P. N. [ [tonilo. ] —T & Slavnemu občinstva vljudno naznanjam, da Settl OtVOrll V Celju, Ring št. 2 atelja, ceno lu varstveno znamko. Pristno Je po 70 v. Glavna zaloga B. Fragner, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna rPri črnem orlu" Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice Si. 230, V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oto Sjhwarzl itd. Zaloge v lekarnah Av.-OgrBke. Kdor hoče imeti od gnojenja z umetnimi gnojili povoljne uspehe, ne sme gnojiti samo s fosforovo kislinojin dušikom, ampak tudi s kalij Za gnojenje v spomladi je izmed kalijevih gnojil najboljša °|o 201 3-1 katero imajo v zalogah tvrdka »Merkur" V Celju, „Zveza gosp. društev v Gradcu", „C. kr. kmet. družba v Ljubljani", nekatere kmetijske podružnice in še razni drugi trgovci. Vsakovrstna pojasnila o vseh gnojilih in o gnojenju daje brezplačno potovalni učitelj kalijevega sindikata: FR. MULEC v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje št 14. Iz Trsta v Pulj, Dubrovnik, Krf, Malta, Tunis, (Kartago), Ajaccio, Villefranche (Nizza in Monte Karlo), Taormina, Kartakolon (01ympia), Kotor, Split, Zader, Trst od 8 do 22. maja 1912. Vozne cene od 310 K višje, za člane mornarU- Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! S ic M C M C m q M C M C H C M cs ■ Ic !§ ■ C M Ic s m C ffiEiESilaliSE ,Titania6 brzoparilniki za živinsko krmo iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma zopet porabna. Največja špecijalna tovarna za brzo-parilnike na Avstro-Ogrskem. „Titania" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti in natančnosti posnemanja ~ --------n«prekosljivi, 196 26-1 Senskl obračalniki, senske grablje, sejalni stroji v priznano najboljši kakovosti. „Titania-Werke", Wels 173 (» ^ Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Mariengasse 22. Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se iščejo. 3] bi Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim, ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prehlajenjem ali s preoblo-ženjem želodca, z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z nezmernim življenjem kakor: želodčni katar, krče v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebava ali zasliženje, se priporoča tem potom dobro domače sredstvo, čegar blagodejni vpliv se je preiskusil že več let. In to je PF* Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavne orga/ie človeka. Zeliščno vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se udušijo želodčne bolezni že v kali. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, žganje, napihnjenost, bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina, Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah, v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čreves s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krvi, slabost so po navadi posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in ozlovoljene. trpijo na glavobolu, so brez sna. hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Muoga priznavanja in zalivale spričujejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah v Celju. Dobrni, Podčetrtku. Slovenski Bistrici, Konjicah, Rogatcu. Slov. Gradcu, Mariboru, Litiji. Krškem, Brežicah, Ljubljani itd. ter v vseh večjih in manjših krajih Štajerske in cele Avstro-Ogr ■ «••> •!•'• ■■ i.; ■*> j •• 4-*J st iah- Ui«t> *a al' . ~ „ . s Ivvmm VImIkaIv stavbeni in umetni kljucavm ar, lVall l|6D6Kf vodovodni instalater se priporoča za napravo i za vsa konšlrnkcflska dela, nlake, kopališča. Izdelujem moč wagen). — Vzamem v p< »ravllo Celje. Vse po dnevnih cenah. in 105 48-5 prevzame-vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne Cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svojiksvojim! . SU .It.H Viktor Bevc, Celje 90 Graška cesta št. 8. Pozor, tartburaška mpevsEa društva ! - ' .....- -• • • Naročite za razne zabave novo izišle šaljive igrokaze, šaljive skladbe (knplete) s spremljevanjem tamburic ali glaso-virja in nove tamburaške partiture od Stahuljaka, Hruze,Farkaša, Machača itd. pri prvi sisački rokotvornici tamburic Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Stoji k sTojim! v Ljubljani Svoji k SVOjim! priporoča svoje izborno marčno, dvojhomarčno, termalno in granatno pivo is« v sodčkih in steklenicah. 47-4 3BT i lUu ■ 88 6-6 J. Stjepušin, Slsak S. Rastlinska 99 ADAM « Vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerja in žganja. Specialilete: Adam grenki ali sladki in Pelmkovac, najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin proti jamstvu K 25.000. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec iz 99 48-5 lastne žganjarne. (V Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. -m w 1 eee truu ©©© ©©© i Snperfosfati ® mineralični in animalični, najpreizkuše-nejša, najzanesljivejša in najcenejša fosforna gnojila za vse vrste zemlje 'P Vsebina strogo zajamčena. Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 na fosfornokislih soleh. 30-8 W Superfosfat povzroči pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tudi pri krompirju, repi itd. amonijakove, kalijeve in soliterne W superfosfate "Vi prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi 17. Davilo! Da se vsakdo lahko prepriča, da Z - hrana za perutnino ki je najbolj priljubljena krepka perutninska hrana perutninarjev za vzrejo in spitanje, povzroči, da nesejo kure = dvakrat več Jajc, = damo prvo poskušnjo cd 50 do 250 kg za 16 K za 50 kg z vrečo vred voznine prosto na vsako postajo (sicer K 18'— iz tovarne ven). 5 kg poštni zavoj franko K 2*70. ja i» t l o! ' •: • L . -i /i) . . . , ,„) Da se lahko vsakdo prepriča, da Z-krma za svinje 1. povzroči h i t r o in dobro vzrejo, 2. nenavadno hitro spitanje in fino meso, pošljemo prvo poskušnjo v množini 50 .do. 500 ke za K 11'50 za 50 kg z vrečo vred voznine prosto na vsako poetaje.--------—_ _ _ /ion ©©© aAAA ©©© glavno zastopstvo združenih tovarn za - močno krmo d. d. - Dunaj II. Praterstr. 15/63. Prospekt (zlata jama) zastonj. 125 —3 glavno zastopstvo združenih tovarn za ' močno krmo d. d. —— Dunaj II. Praterstr. 15/63. Prospekt (zlata jama) zastonj in fTanko. eee©© ooooo©©©©©© ©ooo©oooooo©©©©©© i Če hočeš Kal zanimivega čitati, SmSplS D oy lovi h detektivskih povesti II! IH! !J fljl ter se naroči na nadaline 0% Prt tvrdKi Kleinmayr & Bamberg v LJubljani ali pa v 7 vseh drugih knjigarnah »sasaRgsag^^ »vA y i^olaS Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. Odgovorni urednik Vekoslav Spindlei. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. Prilega )?Narodnemu Listu" št. 9. LISTEK Rusalka. JVvest, ruski spisal Nikolaj Ježov. Posl. Podravski. (Konec.) V koči je nastala tišina. Gospodar je sedel oprt ob steno. Nutka je dvignila glavo in vsa bleda gledala očeta. Anton je znovič oživel ter krepko stisnil ogromni pesti. Po kratkem molku je Pehter dejal: »Tako, batuška-barin. Moja hčerka mi ne uide. čemu bi mi ušla? Ona ljubi svojega očeta, ljubi pa tudi tega-le«. Pri teh besedah Savelij pokaže Antona. Ta odpre pesti in pogleda Nutko. Deklica je zardela in pobesila oči. »Midva, gospodar, sva si že dala roke«, nadaljuje Pehter. »Crez pet dni bomo praznovali svatbo. Blagovolite, Aleksander Matvejič, priti na našo kmečko gostijo.« Logar je vstal ter se priklonil. »Tu ga imaš!« spregovori Zajcev, »nu, kaj, zala stvar! Jaz rad, jaz ...« Savelijevo pripovedovanje, kakor smo videli, je napravilo dober vtis. »Dobro, starec! Pridem na svatbo tvoje hčerke. Tebi pa za zvesto službo in za to, ker si zvest človek — darujem petdeset rubljev. Vzemi jih v pisarni, če hočeš, že jutri.« »Prikloni se. norica, gospodarju!« zakliče Pehter kčerki. »Poljubi mu roko...« »Ni treba, ni treba...« se jame braniti gospodar, toda Pehter posiloma pripelje Nutko in Zajcev je — ne brez zadovoljnosti — začutil na svoji roki sveže ustnice deklice. Potrkal jo je po rami in jo vprašal: »A čemu vedno le molčiš? Povej mi, ali hočeš, da pridem na tvojo svatbo?« Nutka se je zapeljivo nasmejala in odgovorila s tankim glasom: »Prosim vašo milost, Aleksander Matvejič.« »K roki, stopi k roki!« zakliče Savelij. »Ne, ne ... pusti!« Zajcev izvleče iz žepa trirubljev bankovec in ga da Nutki. »To imaš za torto... In ti, Savelij, pridi iz pisarne k meni, pokloni se barinji in ona ti da nekaj za hčerko... Sedaj ti ni treba se priklanjati! Ostanite zdravi!« Gospodar pomigne Nutki. »Z Bogom, rusalka! Čakaj me na svatbi.. Sedaj moramo iti domu.« »A za Pitugino močvirje ne pojdete?« ga iz-prašuje Savelij. ->Ne, tjakaj pojdemo črez dva tedna; sedaj imamo tega dovolj.« Savelij je potuhneno pomežikal hčerki in Antonu; medved je bil rešen. Zajcev je še enkrat po-kimal z glavo Nutki, nato je šel iz koče, vsrkal vase svežega zraka, zasedel konja in odjezdil skokoma, spremljan od svojih kmetov V daljavi so glasovi roga klicali lovce. Razglas prostovoljne dražbe Krajni šolski svet pri Sv. Barbari v Halozah proda staro enonadstropno šolsko poslopje tik cerkve na prostovoljni javni dražbi, ki se vrši v četrtek, 7. marca t. 1. ob 1. uri popoldne na licu mesta. Poslopje je dočela obnovljeno. Pritličje je kaj primerno za kakega trgovca. Tu je nekaj let nastanjeua trgovina, ki prav dobro uspeva. Prvo nadstropje bi pa dalo zdravniku, ki je tukaj tako nujno potreben, primerno in prostorno stanovanje. Potrebna pojasnila daje krajni šolski svet Sv. Barbara v Halozah. 138 3 3 Načelnik: Anton Rakuš =11= TOMASOVA ŽLINDRA zvezdne mm SternMs&Marke znamke je po mnogoletnih preizkušnjah priznano zanesljivo učinkujoče in najcenejše iosforovo kislo umetno gnojilo. Ta je letos posebno vsled znižane voznine izdatno cenejša kakor lansko Isto. — Kdor hoče po lanski hudi suši svoja polja in travnike okrepčati in osvežiti, naj rabi le Tomasovo žlindro zvezdne znamke. Tozadevna pojasnila in spise daje brezplačno ter sprejema naročila na cele vagone in na drobno MT> veletrgovina z železnino Ibe Merkur, Veter Majdič, Celje, kjer je glavno zastopstvo in zalotra tvrdke Thomasphosphatfabriken Berlin. 89 10-2 136 12-3 Vse vrste 151: ssEa i! 11 (miatiinice, siamoreznice, vodovodi, kamno- drobilci, kotli, Vitli) in vse druge priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovo postavijo in dajo vsakomur na poskušnjo od tvrdke K. & R. JEŽEK. Pismena naročila, zastopstvo in zaloga v Celju: v Sarlah Jernej, Gaberje 124. Plačilo na obroke. Kupujem tudi deželne pridelke. olneno za ženske in sukno za moške obleke zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Naprodaj so kokoši stare štajerske pasme, zelo dobre za nesenje, po 5 — 6 K, jajca za valjenje po 16 v. — Kje, pove upravništvo Narodnega lista. 176 3-2 Priporočamo našo zalogo najboljših beiih in črnih :: na debelo in y steklenicah. :: Posebno priporočamo za slabokrvne in prebolele dalmatinsko vino glavač", 3 steklenico 5 kg franko4K Razpošiljalna tvrdka dalmatinskih vin, Celje, Bogen-ul ca št. 3. 85 12-6 HH ■■ Južnostajerska hranilnica v Celju ■■ v Narodnem domu. Oprejema hranilne v!oge vsak delavnik od 8. do 12. nre ^ dopoldne in jih obrestuje po 19** 4 '/s °/o "TJ®! ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sr.ma ter ga ne odteguje vlsgateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-5 E3S "Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 -L' za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodi K, zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne o?, za varovance izključno le v južooštajersko hranilnico. LISTEK Pisma Komarovega Mihaleka s Hude liikje, Lubi gospodi tan pr narodnen listi! Bok Van praf lepo plati za koline pa godilo, gi ste mi hi poslali v Tripolitancijo! Malo je že fse fkiip smrdilo gda sen ta doba, da je afrikajnarski poštmajster ravnotaki škrtač kak ti lotmerški, ka ma samo enega priftrogara. za tega drugega pa pe-neze v svoj žep ftekne te pa se fse en tjeden dni pozne dobi. No jas nesen tak zbirlif kak so naši polski kmetje, ki nečejo več v dodlhof hoditi, da majo pre jihove svije duma bojšo menažo, kak je dodlhofski gulaš, pa sen fse tiste smrdlive koline pa godilo poia. Tristo zelenih, bija sen že pr gledaliških igrah lotmerškega katolškega bralnega driištva, pa na Roškarovih shodih sen že bija, pa lotmerške Nemce sen že peti čiija, pa še nikdar mi je ne želcdca obrnolo, gda pa sen meja vaše koline pot strehoj, te pa je bilo habidiere. Tri tjedne sen Van leža, pa skeka, pa jafka tak'kak kamenski ficko, gda v lotmerškoj posojilnici intereš fkiip računi, pa fse je ne nič pomagalo. Te pa si je zmisla turški regimencarct, gi je skoro tak viičeni kak hausgaški Smodiš, pa je reka ka man kolero, te pa so me zanesli na en šinakl, ga prvezali za enu ladjo, te pa hajt domu. Par dni sen Van leža tak f tisten šinakli kak to etari Henikmanof Maksi pret Hercogovin voglon v lotmerki. gda je priša pijan z neke jagerske jiižine, no, te pa se mi je pomalen na bole obrnolo, gda sen se pela s cugon prti lotmerki, pa sen bija že fčista zdraf. Pripela sen st v lotmerk ravno tisti večer, gda so meli lotmerški Nemci v dodlhofi svoj šmuckrenchen, liišten sen že ot negda, zasukati se tudi znan, pa hajt notri. Kak sen Van notri stopa, te pa je grata takši halo, policaj je moga zdignoti rihtara na rame ka mi Je drža en veki pozdravni guč, pre, zaj pa se le nede šramlof Pepi veselija, ki je da na gnešji večei fsen nemškin čehon ceho pa piti zabadaf, samo ka bi nebi meli v dodlhofi plesalcof, zaj pa smo rešeni, te pa hajl sen, pa hajl ta, stara nemčofka me je štela celo kiišnoti, pa sen se še je le op praven cajti reša, te pa sen Van plesa celo noč. Oda sen jas priša, te je Ulm hitro Katleka pa Cizeriča viin natira, pre, zaj mamo bojšega plesalca. Lina pa le prišla k meni, pa me fšeknola ot zadi, pre, dozdaj sc bile karmine pa ne ples, da se toti stari dedje nič več nemrejo sukati, zaj še de le liištno ka si ti tfi! Te pa sen jo zasuka pa zahuška, ka se je Vau-potičof Ksandl tak sprestraša, ka je s stola opu. Znate, siromaki je ti drugi krst tak škoda, ka je ot te napre, kaj je za grobjajnskega jiinca kršeni, ves medel pa sprestrašeni. Oda sen se z Linoj znaplesa, te pa sen se po-sada v en kot, pa sen nič več nešta plesati. Pa Van je bija taki primeni rihtar Turen pre, Hibi Mihalek, kaj ti fali, zake ne plešeš? Jas sen jemi reka ka sen Slovenec, pa ka ne spravin kres svojo srce, ka bi z nemškimi babami plesa, te pa me je driiča rihtar met rebra, pre: Tele hempasto, sai so fse fkiip rojene Slovenke. Če najdeš med fsemi lotmerškimi Nemkami eno pravo Nemko, pt. me taki za ti prvi klin obesi! Še z mojoj staroj lehko plešeš, ona pa .ie rojena čehinja. Le poslušaj jin malo gda Ti nemški gučijo, paš taki veda, op ke-kih je!« To me je spotroštalo, te pa sen jih eno za ovoi guna pa suka tak, ka je moga Maksi kite pa zobe, pa ka še majo driiga fse znaretega pa kiiplenegn za jimi pobirati, da so fse spozgiibile. Siromak Je skoro diiško zgiiba, gda se je tak za jimi drja. »Go—gos—gospa, t—to m—ma—mate vaš—še zob—zobe, fr—fr—frajln, tto mama—mate ba—bato za ba—badle.« Kak sen si tan v enen koti oddihava, te pa je priša k meni notarof Erjavec, pa mi je prnesa liter vina, mi stisna v roko petjak pa mi reka: »Lubi Mihalek han, ot fseh tih bojših Nemcof pišeš v Narodni list, od rihtara, Maksla, Švorca, ja še celo ot opčinskega šribara, pa fsi fkiip so ne vekši norci kak jas, zake nečeš nigdar od me kaj pisati, ka bi tlidi od me liidje neke zvedli pa šteli!« Jas sen skt-mava pa reka, ka bi že ge kaj znapisa, če bi le veda kaj! Te pa me je popecka po rami pa si zguča: »To še je najleži! Piši kak man staro Arnošofko rat, kak hodima prti babjemi ložiči na šprancer, kak sta Nemčofka pa Kolerca v mene zalublem, ka se celo tožita pa rest dobita zavolo mene, piši ka sen prsmojeni, ali ka že češ, samo, ka de le od me neke v časnikih.« Gda sen vida jegof nemili ksiht, pa petjak v roki, te sen jemi reka, ka mo še prle Vas pita, če je sploh vredno ot enega Erjafca kaj pisati ali ne, on pa je grata ves veseli, pa !e pograba staro Šitlkopfovico, ki je bila balkenigin pa ša plesat, jas pa sen reka fsen fkiip španiš lehko jioč, pa ša domu. Da pa so me meli tisto večer tak v časteh, pa sen ša tjeden dni pozne, na fašensko nedelo, gda so pa meli Nemci v dodlhofi Vardof bal, še ednok gledat. Gospod Varda neso zabadaf doktor, oni se strašno kšajt človik pa znajo, ka majo lotmerški Nemci fsi fpoprek zverižjene ksihte, te pa so rekli tak, ka morejo priti na toti bal fsi z larfami, pVe, če do mele nemške puce larfe, še do le tak hajt hajt fest, pa še se le kaki lučki nore znajde, da de se f kero zagleda. Kak so Van prišli ti maškori eden za driigin v dodlhof, te je fsaki neke driiga pretstavla. Naš rihtar je že v petek pa v soboto pret balon sati fižol ja, te pa je predstavla lotmerški elekttiš sau-gasmotor, Ulm se je obleka za kokota, ka do pre fsi vidli, kak ma piceke rad, Uršič je meja oblečeno belo siikjo, plavi pruslik pa erdeče hlače, ka bi ja vsakši taki vida ka je rojeni Slovenec, dohtai Švarc je pretstavla večno divištvo, Čatarič apsti-nenta, Erjavec šribar poštnfrogara, Maksi pa je bija turne August. Ot žensk pa sta bile najlepši stara Arnošofka, ki je pretstavlala boginjo liibezni, pa Ulmovica, ki je bila oblečena za boginjo ne-dužnosti. Gda sen si tote ksihte fse natenko spogledna, te pa sen odiša lepo na tihen domu,' da sen plesati nešta, ge bi te pa Maksi meja preveč za pobirati. Tak je meni fašenk mina, kak pa' Van? Pište mi kaj! Vas pozdravla Komarof Mihalek f Hiidoj liikji. Najboljši sejalni stroj naše dobe ————- je brez dvoma- * MeliGiiarov suctounozani univerzalni sejalni stroj -znamka ,Unikum'.- Kmetje, zahtevajte cenike od tvrdke: Fr. Mchar v Brandys nad Labo( Češko), največja češka tovarna sejalnih strojev. ::: 55.000 strojev v porabi. 97 12-5 (topotali paberKi. Kako je postalo mesto Žatec središče avstrijskega hnieijskega obrata? Predlanskim je Isklenil" občinski svet kakih 17.000 duš broječega mesta žateškega, da je nemško ime Saaz nepčevedliivo. Seveda je češki deželni odbor dotično vlogo brez opombe vrnil. Vsa krajevna imena v okolici, kakor tudi imena nekaterih delov mesta sameea kažejo, da je ona varijanta edino pravilna, ki izvaja besedo Saaz iz češkega „ZatočK; reka Eger se vije namreč v podobi kolena na eni strani okoli starodavnega mesta. Pečati se s tem neprijaznim nemškožidovskim gnezdom bi ne bilo povoda, ako bi ne imelo z našo Savinjsko dolino toliko odnošajev. Razvoj žateškega mesta vsebuje tudi veliki del zgodovine naše hmeljske kupčije. V Žatcu moremo predvsem opažati, kako je prišlo do današnjih razmer; kajti mi smo se seznanili s hmeljem v času, ko je dosegla ta rastlina na Češkem višek popolnosti i v pridelovanju i v trgovini! V Žatcn imajo hmeljarski delavci društvo, ki se imenuje Weinerverein (viničarsko društvo). Izšlo je iz zadruge, kakor so jih imeli nekdaj po mestih rukodelci. Še ohranjena praviia in privilegiji nas navajajo k sklepu, da so okoli Žatca svoje dni poskušali z vinorejo ter jo pozneje vsled nepovoljnih uspehov nadomestili s hmeljarstvom. Čeravno nas skušnja uči, da je težki rajolni plug racijonelnejši, se žateški kmet pri naprav-ljanju hmeljnika vendar ne more ločiti od lopate, ki igra tudi pri vinogradništvu glavno nlogo. Ker skraja niso sadili hmelja v vrste, se še do danes niso naučili kmetje od soseda veleposestnika obdelovati hmelj s plugi, kultivatorji in branami ter opravijo vsa dela vkljub dragim delavuim silam z ročnimi orodji. Svoje dni Žatčani pri prodaji hmelja niso tehtali, temveč posluževali so se naši rehti podobnih mernikov. Rudeča prst okoli Žatca — zlasti v dolini Goldbachtlial ter v postranskih dolinicah — hmelju nedvomno dobro prija in ni se čuditi, da so češki in saksonski pivovarnarji že od nekdaj radi segali po žateškem blagn. Podjetni Žatčani so ta zelo ugodni položaj seveda v polni meri izkoristili; karkoli so imeli zemljišč na razpolago, so zasadili s hmeljem, ki je večal od leta do leta njih blagostanje. Kakor pri nas Kras, tako tudi gorati del zahodne Češke severno od žateškega okoliša ne nndi prebivalcem živeža dovolj; že od mladih nog so navezani na trgovino. Svoje dni so prevažali poljske pridelke in obrtne izdelke iz kraja v kraj ter se pečali — kakor še tudi danes — mnogo z živinsko barantijo. Ker So ti vozniki-trgovci prišli daleč naokrog, so se jih posloževali oddaljeni manjši pivovarji za nakup žateškega hmelja; vozili so ga celo v daljno Belgijo. Da se je krog prijateljev žateškega hmelja tako zeift"' razširil, je gotovo tudi pripisovati gladki zgovornosti onih primitivnih preknpcev, kojih potomiS^nas še leto za letom obiščejo kot uslužbenci velikih žateških hmeljskih tvrdk. Tudi Žatčani so z denarjem, ki so ga iztržili za hmelj, začeli trgovati tuistam ua lastno roko. Dragi pa so za visoke odškodnine posredovali ter pomagali pivovarjem, ki so vedno v več em številu prihajali, pri nakupu. Ko se je zgradila Buštehradska železnica, so prišli vozniki-baran-tavci glede hmelja večinoma ob kruh, le nekateri so spoznali ugodno priliko, se nastanili v Žatci ter se posvetili popolnoma hmeljski trgovini ter postali tako ustanovitelji krščanskih ljmeljskih trgovin v Žatcu. Veliko bogastva je bilo nakupičenega v žateškem mestu pa tudi dosti ošabnosti. Ponosni Žatčani so živeli udobno življenje ter niti slutili niso, od katere strani jim preti konkurenca. Toli zatirano izraelsko ljudstvo je zaaobilo prostost. S svojimi umazanimi bisagami je privandralo počasi iz okolice v mesto ter pričelo, svojemu trgovskemu^ inštinktu sledeč, živahno hmeljsko trgovino. Židje so pričeli čisto po malem,-— po funtih so kupovali ma"j vreden hmelj, — a danes poseda peščica židov, med katerimi je cel ducat milijonarjev, boljšo polovico mesta z najlepšimi poslopji. Na jezo žateških hmeljarjev se hmelj vsled zvišanega konzuma pive ni le razširil po češko govorečem delu žateškega okoliša! ampak tudi Ustje in Dub in pozneje deli Moravske, Gornje Avstrijske, Galicije, Štajerske in 'Ogrske so sa pričeli z veliko vnemo pečati s to novq ,tedaj zelo dobičkanosno stroko. Žateški kmetje so to hudo konkurenco bridko občutili. Ker* se vsled razširjenja hmeljske kulture cene niso . piogle zdržati na stari višini, so produceuti jeli "hirati, dočirn je napočil za trgovce zlati čas,:. ŽjSje in njih krščanski posnemalci so izkoriščali, dober glas žateškega ter nižje cene tujega hmelja na ta način, da so mešanico obeh vrst prodajali za pristnega „Žatčana". Ondotni hmeljarji soj&i hoteli opomoči s tem, da so nadomestili1 svoj!«staro renomiran žateški hmelj (Altsaazer) z' itfeovit-nejšim rudečim hmeljem iz Ustja (Auschauer Rot-hopfen). Tako so se sami oropali opravičene prednosti svojega hmelja. Kot, lajik v pi vovarski stroki ne morem dati odgovora na vprašanje, zakaj plačujejo pivovarji še zdaj za žateški hmelj višjo cene nego za druzega. Toda ne bom se motil, če pravim, da igra v tem oziru konservatizem glavno vlogo. Tudi dejstvo, da vporabljajo pizenske pivovarne le žateški hmelj in da je večina pivovarn žateškim židom zadolžona. vzdržne renomf (dober glas) ondotnega hmelja. Žatec je postal v prvi vrsti pač vsled spretnih židovskih manipulacij središče avstrijskega hmeljskega obrata, kakor so splezali htneljski trgovci po hrbtih žilavih in razumuih žateških kmetov do svoje današnje gospodarske moči, tako se imajo žateški hmeljarji baš zvitosti ondotuih trgovcev zahvaliti, da njihov hmelj glede cene še prevladuje vse ostale provenijence. Zategadelj ne verujem, da je bila provenijenčna postava* prava pot do zopetne okrepitve žateškega ^ineljarstra. Agrarci so Žide precej oškodovali, če'rso pa koristili tudi sebi, bo pokazala šele bodočnost. Razlika v ceni žateškega in tujega hmel^se še ni povečala, pač pa se je zmanjšalo žatesk& prebivalstvo v zadnjem desetletju za več sto duš. J. S. ml. Dijaška kuhinja v Ptuju. V prvem tečaju tekočega šolskega leta so darovali tej knhrnjki 800 K deželni odbor štajerski; 400 K okrajni zastop ptujski; 75 K Klub naprednih slovenskih akadeniikov v Celju iz Narodne zbirke; 30 K Posojilnica v Ma-kolah; 29 K kot polovico vsote, katero so zložili ob smrti dr. Jos. Vošnjaka dr. Brumen, dr. Fei-mevc, dr. Horvat, dr. Jurtela, dr. Sagadin, dr. Stu-hec in Fr. Toplak; po 20 K: Jos. Fleck, inf. prošt, dr. T. Horvat in dr. Fr. Jurtela, odvetnika, Qkrajna posojilnica v Ormožu; 12 K prof. Ant. Kolarič; po 10 K: M. Brenčič iz Rogoznice, odvetniška pisarna dr. J. Klasinc v Gradcu, Okrajna posojilnica v Ljutomeru in Al. Senčar, trgovec; po 8 K: dr. Ant. Brumen in dr. Ivan Fermevc, odvetnika, prof. dr. Jos. Komljanec in Fr. Toplak, c. kr. davčiii upravitelj v p.; 7 K Val. Kajnih, učitelj; po 5 K ^.Kazimir Bratkovič, c. kr. notar, Janez Možina, nadučitelj v p., Ferd. Pšunder, mestni vikar, Fr. Šegula, župnik pri Sv. Roku ob Sotli in Janez Toman, župnik na Hajdinu; po 4 K: Al. Brenčič, trg. pomočmk, Laa. Jerše, c. kr. davčni oficijal, Ant. Jurca, c. kr. kom. svetnik, Martin Kojc, c. kr. davčni upravitelj, Fr. Lenart, trgovec, dr. Sagadin, c. kr. sodnik, dr. Bela Stuhec, zdravnik, Lucij Selinšek, Pij Vakselj In Mansvet Zohrer, duhovniki minoritskega reda; po 3 K: Ksaver Meško, župnik pri Mariji ob Žili ia Avg. Jager, mestni kaplan; 2 K Fr. Koser, poštar v Juršincih; po 1 K: Fr. Germ, oskrbnik v^Podleh-niku, gospodična Zalika Muršec in Iv. Zinahar, sodni uradnik. .— Odbor izreka vsem p. t„ darova-teljem iskreno zahvalo in prosi daljnih prefpevkov.