v GO' JVINI '^iv iz. O LA Oi >i vxxw v NAZORJEVA 13, 66310 IZOLA MAMI ”Samo, da bo zdravje, pa bo tudi vse drugo", sc tolažimo te dni in vemo, da si lažemo v obraz, kajti z zdravjem nam še nekako gre. Vsega drugega pa ni iti ni. Ni obzorja, kamor bi lahko usmerili pogled. Vsi sicer gledamo v isto smer, a videti ni kaj dosti. Eni vidijo varno službo v kakšni družbeni firmi, drugi se vidijo v zaseb-ni trgovini, tretji v domu upokojencev, četrti pa kar tako, nekje na oblakih. In prav z obeti in prihodnostjo imamo Izolani največ težav. Namesto z. novimi izzivi se srečujemo z ideologijo preživetja. Ta pa se je dobro prijela na vseh ravneh. Na občini pravijo: porabili bomo toliko, kot imamo, trgovci pravijo: zakaj bi zapravljali denar za okrasitev ulice pred trgovino, društva in klubi životarijo iz rok v usta... Medtem ko pišem te vrstice je pred staro občinsko stavbo tovornjak, ki je delavkam pripeljal sadje po sindikalni ceni. Pred kakšnim mesecem je bil tam tovornjak s sindikalnimi rjuhami in trenerkami. Kot da v neposredni bližini ni trgovin, kjer bi za isti ali podoben denar dobili isto blago. In tista redka uspešna izolska podjetja, ki drago plačujejo reklamne agencije iz drugih koncev Slovenije, domači avtorji pa se borijo za preživetje. Ali je mogoče, da nas bosta ponovno pokopala naša škodoželjnost in zavist. Je mogoče, da bomo ustavili ravno konja, ki vleče? Ali si upamo voščiti tudi tako-le: Vse najboljše sosed in upam, da ti krava ne ho poginila. Mef Uredništvo Mt vidraca vosa vsem WsypYimWarqa ■iihomjhrfrrdlcem H fpaiudif^nm ^^ftolišanoim U ligini holonont veseleprazni fiel in I i V drevoredu 1. maja je gostinski lokal, ki sodi med najstarejše v Izoli in je doslej zamenjal že ničkoliko lastnikov. Izolani ga seveda poznamo, vprašanje pa je, če bi ga prepoznali zgolj po razglednici iz leta 1909. Za "furaste” povejmo, daje to sedanja pizzeria Palma. NAROČNIŠKO LETO 1994 Pred Vami je zadnja letošnja, dvojna številka Mandraia. Skupaj jih je bilo 50, naročniki pa so jih prejeli za nekaj vec kol tisočaka. In prav njim gre zasluga, da smo finančno sploh preživeli. Upamo, da boste ostali z nami ali postali naš novi naročnik v letu 1994. Ncfeij kratkih informacij: 1. Mandrač bo še naprej tednik, naročniki ga bodo prejemali po pošti, še vedno pa bodo tu di brezplačni izvodi za tiste, ki si naročnine ne morejo privoščiti. 2. Na Mandrač se lahko naročite tako, da iz polnete položnico, ki ste jo morda dobili v ča sopisti ali pa jo dobite na banki ali pošti. Vaše je le, da vpišete vaš naslov, naročniško obdobje (pol leta 800 SIT, eno leto 1.500 SIT) in pripišete naš naslov: Graffit d.o.o., Izola, številka žiro računa: 51430-601-18701. Naročnina za pravne osebe znaša 3.000 Sit. 3. Med tiste, ki sc boste naročili do 31.12. bomo izžrebali trideset vstopnic za turistično potovanje v neznano. 4. Mandrač ni nikoli dobil nikakršne podpore, razen tiste, ki mu jo dajete vi, braici in posebej naročniki. Zato si tudi želimo, da bi nam ostali zvesti tudi v letu 1994. Zimski navdihi C BOŽIČNO PRAZNOVANJE V IZOLI Vsak izmed nas bo letošnjim božičnim praznikom dal svojo vsebino, ki bo narejena po prepričanju, okusu in možnostih posameznika in seveda okolja ter navad v katerih živi. Bilo bi pa škoda, če bi pozabili, da je to dan Jezusovega rojstva. Na svet je prišel Bog naproti človeku, da mu ponudi roko. Kdor torej hoče, lahko z božjo pomočjo postaja vedno bolj božji; brez njega pa. na žalost, vedno bolj zverinski. Dovolite, da vas seznanimo, kako bomo praznovali v naših cerkvah in kje bo priložnost za duhovno poglobitev: Petek, 24.12.1993 -16.00 sv. Maver - božična priprava za otroke Sobota, 25.12.1995 - Božič - 00.00 sv. Maver - polnočna sv. maša - 8.00 sv. Maver - sv. maša v italij. jeziku - 9.00 sv. Rok - božična sv. maša -10.00 sv. Maver - slovesna, praznična sv. maša -16.30 Bolnica Izola - sv. maša za bolnike -18.00 sv. Maver - večerna sv. maša Nedelja, 26.12.1993 - sv. Družina, sv. Štefan - redne nedeljske sv. maše (ob 8.00,9.00, 10.00, 18.00) - 15.00 Dom upokojencev - sv. maša za oskrbovance -19.00 sv. Maver - koncert božičnih pesmi - kvartet "7+" Naj vsem, ki so "Bogu po volji", voščim blagoslovljen Božič, v novem letu pa, da bi nekaj svetlobe prenesli z ulic v naša srca in bi bili vse leto boljši - zato, ker se nas je v teh dneh dotaknilo nekaj božjega. Andrej Sedej, župnik PTT’s NOT Rubrika PTT’S NOT DKAI) je namenjena pisanim odgovorom na posamezne članke v Mandraču, ter izražan ju mnen j in stališč bralcev Mandrača do posameznih dogod kov v naši občini in širše. Po sklepu časopisnega sveta lahko objavljamo le podpisana pisma, dolga največ 40 vrstic. Po sklepu uredništva lahko objavljamo tudi daljša pisma, vendar s posebnim nadnaslovom ali pripisom. Dragi prijatelj, Gianfranco Silian! Šele sedaj se mi je odkrilo, oko spregledalo, v kako globoki zmoti sem živel! Vse do tvojega pisanja v zadnjem Mandraču. Kako krhko je bilo najino pri jatcljstvo! Z ramo ob rami sva takorekoč sedela v isti stranki, se borila za iste stvari. Pascmi nisi izpovedal, da ti je na skrito prišlo, da bi me vsaj kdaj prijateljsko pod mizo dregnil z nogo in mi s pogledom dal vedeti, da sem v tvojem lepem romanskem jeziku čisto navadna mona. Ne! Svoja razkritja si mi ljubosumno prikrival in me puščal kot popolnega tepea. Oh, kako si mogel moj dragi, nekdaj vsega zaupanja vredni prijatelj, Gianfranco! Zakaj nisi svojega globokega spoznanja najprej podelil z mano, da bi ga lahko skupaj razkrila v Mandraču nc-rečnim, revnim in žalostnim Izolanom. Ma perche? V obraz sem zaripel od razočaranja nad seboj, da nisem v vseh teh letih vsaj za en hip, droben hipec, pred teboj spregledal, koko brezmejno človeško in ustvarjalno je za moje drage someščane početje plemenite gospe Marinke Božič . Ta čas, ko sem si jaz prizadeval z vso močjo za marino, kanalizacijo, obrtne in druge cone, kjer bi dobili delo moji soobčani, se nisem zavedal, da jim prinašam samo neskončno žalost. Nekaj lučk za novo leto namreč zadošča, da se jim razjasni obraz in od zretja vanje so osrečeni tudi izolski otroci. Od očaranja celo povsem pozabijo, da bi ob tem polizali tudi kakšen bonbon. Kaj bonboni! Papirčki v katere so zaviti, tako onesnažujejo okolje. Zdaj to vem, Marinka Božič pa je to vedela že veliko pred menoj in tudi ti, dragi Gianfranco. Odkritje je tako silovito, greh tako velik, da bi sc najraje odplazil pred prvo spovednico. Kako sem mogel prezreti tako veliko delo moje someščanke, njeno inventivnost in imaginacijo! Travestitstvo. Komaj bi si ga utegnil spomniti kateri izmed revnih in žalostnih Izolanov. Marinka pa sc gaje domislila kot strela z jasnega. Ko ji je bil moški spol pretesen, si je izbrala ženskega. Kon-vertitstvo. Večina izolskih strankarskih članov živi še vedno v prepričanju, da se mora stanovitno in načelno držati svoje stranke. Popolna neumnost! Človeški cilji so višje, nad strankami. Marinka love. V prizadevanjeih za lepo življenje svojih someščanov je nič ne more ustaviti. Zanje se je pripravljena nekaj krat letno konvertirati. Marinka živi za Izolanc in z Lzolani. Koliko krat jo je mogoče srečati na izolski tržnici, kamor hodi tolažit nesrečne branjevke, ki jih izolska občinska oblast neusmiljeno zatira. Da, Marinka Božič postaja simbol, takorekoč ideja nesebičnega žrtvovanja za druge. Vidiš, Gianfranco, moja zmota je bila tako velika, da bi se najraje razjokal. Ti pa mi nisi pomagal. v Se vedno tvoj Aleš. Aleš Bohinec Pripis urednika: Glede na že znano dejstvo, da se v zvezi z različnimi izolskimi aferami večkrat pojavljajo različna imena za iste avtorje, in da je med temi tudi Marinka Božič, ki je živa oseba in edina s tem imenom v Izoli, vemlar pa z vsem tem nima nobene povezave, v bodoče ne bomo objavljali pisem, ki bodo zlorabljala njeno ime v kakršnikoli obliki. Zaenkrat se ji v imenu tistih, ki bi to morali storiti, pa tega niso storili, opravičujemo. >. NAŠI STARŠI Sedmega decembra sem bila na prireditvi v glasbeni šoli.Nastopalo je veliko gojencev, veliko je bilo gledalcev, otrok, staršev, starih staršev. Vsi smo se veselili uspeha nastopajočih in tistih, ki so stali za njimi. Spomnila sem se izjave neke matere izrečene ob enaki priliki lansko leto: Sedaj se naši otroci iz Izole,izven Sole ne udejstvujejo več. In mati je tudi povedala, zakaj. Ko sem med predstavo opazovala svetle oči poslušalcev in toplino,ki je vladala v dvorani,mi je silila v ospredje ta druga plat življenja, manj lepa in prijazna: otroci brez prave starševske skrbi in ljubezni zan je, otroci, ki si zato sami iščejo vzgojne projekte in vzorce ali pa trpijo. Nada Morato VLADA i'IA 'jMAH VLADA EXPRESS Še službena stanovanja Izvršni svet je ob vlogi za nakup ene izmed enot službenih stanovanj, sprejel splošen sklep po katerem bo mogoča prodaja vseh službenih stanovanj občine. Omenjena stanovanja se seveda ne bodo prodajala po stanovanjskem zakonu, temveč po tržni vrednosti. Izvršni svet je menil, da bo pridobil sredstva in jih namenil za obnovo stanovanjskih enot v starem delu mesta. Tako bodo obnovili marsikatero stanovanje v starem delu mesta, ki ga bodo vključili v fond službenih stano-vanj. Nov poslovnik Izolska vladaje doslej poslovala še po starem poslovniku, ki seje verjeli ali ne, skliceval na starinske še jugoslovanske zakone in celo na ustavo iz 74. leta. Na zasednjem zasedanju so člani vlade končno le sprejeli nov poslovnik ki, po njihovem mnenju, bolj ustreza duhu sedanjega časa. Še en pravilnik Pripravlja se nov pravilnik o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem. S pravilnikom se bodo urejali način, pogoji in postopek oddajanja poslovnih prostorov v najem. Istočasno se bo s pravilnikom določala višina in rast najemnin. Glede na pomembnost tematike so na zasedanju vlade pravilnik obravnavali in obravnavo še nekoliko podaljšali. Dva milijona za bistro vino Izvršni svet seje odločil dodeliti dva milijona tolarjev nepovratnih sredstev Društvu vinogradnikov in vinarjev iz Izole. Vinogradniško in vinarsko društvo Izola je namreč kupilo filter za filtriranje vina. To je eden najkvalitetnejših filtrov za vino in edini te vrste na obali. Filter je že bil praktično preizkušen pri nekaterih proizvajalcih vina v občini in je postregel z odličnimi rezultati, saj iz vina odstrani vse delce v velikosti nad dva mikrona (2/1000mm). Člani omenjenega društva so sami zbrali dva milijona tolarjev in pol, za zaprtje finančne konstrukcije pa so se obrnili na vlado, ki jim je sredstva tudi odobrila. Po mnenju izvršnega sveta, občinski proračun ne bo obremenjen, saj so denar namenili iz kmetijskih sredstev. V Izoli si bomo torej končno le nalili čistega vina!? Prodaja zemljišč 2. Kdor bolj skrbno bere slovenske dnevnike je lahko opazil, da seje razpis za prodajo zemljišč ob izolski obvoznici pojavil že drugič. Izvedeli smo, da so sc na prvega prijavila dva interesenta, ki pa se na sami dražbi nista strinjala s ceno (dva milijona DEM). Izolska via da pa pri ceni ne misli popustiti in je razpis ponovila in baje naj bi v drugo zemljišča vendarle prodala. (TF) m URAC 'š—Z R E P U B L I H Številka Mi Ljubljana, petek to. decembra 1W3 24411. Nii podlagi druge «line« prvega ndxtavkn 1117. člena in prvega odstavka VI členu uxtuvc Krpuhlilic Slovenije UKA/. o r>i/glniltvl /nkonu « k|>reiitt-i»l>ah in dopolnil»«!» /nkonn o prekrških Razglašam /»Lon n spremembah in tlopolnitvnh zn-knmt •> prekrških. ki v < K' sprejel UiV.ivo. /bor Kcpublikc Slovenije na seji dne ’? ni»embrii l*i*M Sl OIUM.UW l.pihljnnii. line I decembru l'W.V Predsednik Kcpublikc Slovenije Mllun kučmi I. r / V K O N n sprcint-uilnili in dopolnilnih /nkon» o prekrških V /..komi o prekrških (Uradni lisi SRS. št 7VKT •I.VNV 47/X7 in V JO lei Uradni lisi KS. šl. HVVt in I Vl.t) s. i drugem odstavku člena v I in t ločki tlevilka •tu INKI’ nad. unesli • številko I.'II miti ' . ’ ločki sc številka hM iNNi' n.iil.unesli s številko I.^IDMDDI V treiieni odstnvki. s, številka " I Simi (DNI ' nadomesti V . etru tu odstavku se številka ' VI INDI ' nadomesti V zakonih uredbah m odlokih Vlade Republike Slovenite ... » odlokih ol» inskih skupščin m skupščin k a/ni /a prekršek, /višajo /a 'l-kml V člen V /vernih /ukonih ure.ll.al. o/iromn iNlloklh /.veznega i/MsneiM sveta m v ptavilmkih oziroma odredbah sl. m i kot republiški predpis, ss' denarni zneski, s katerimi ie določena /gonita meta predpisane demone ka/ni /a prekršek. TV LIVADE (NZ) Preden zapišemo novo letnico, želi odbor za sanacijo kabelskega sistema v Livadah stanovalce tega naselja obvestiti, da je sanacija, kakršno so predvideli, z iztekom tega leta končana. Strokovnjak je pregledal vse vode in opravil meritve na vhodih v vse stanovanjske bloke. Odpravi jene so vse pomanjkljivosti v glavni mreži in na razdclilcih na vodnih točkah. Meritve kažejo tako dobro moč signala, da bi morala biti vidljivost povsod dobra (vsaj 15 programov, nekoliko manj le pri nekaterih zasebnih italijanskih postajah). Odbor seje tudi odločil, da bi že pred prazniki in še mesec dni potem, za pokušino stanovalcem posredovali nekaj satelitskih programov. Videli jih boste po 18. uri na že obstoječih programskih kanalih. Ponekod sc bo verjetno še izkazala manjša vidljivost, ki pa ni stvar osnovne kabelske napeljave, temveč bo treba napake iskati drugje. Prav zaradi takšnih pomanjkljivosti se bomo srečali s posameznimi predstavni ki blokov po praznikih in se dogovorili, kako jih odpraviti. 0 potrebah in željah v zvezi z razširitvijo programov pa se bodo stanovalci lahko izrekli v anketi, ki jo bodo prek predstavnikov dobili po novem letu. Pa srečno in veliko dobrih programov v 1994. V prejšnji številki smo opozorili, danes pa prilagamo še dokaz: Gre za uradni list z dne 10.12.1993 s katerim se vse denarne kazni za kršitelje republiških zakonov in občinskih odlokov povečajo za štirikrat. C e ste že kdaj plačali kakšno kazen, potem veste, kaj to pomeni, če še niste pa vam povemo, da je kazen za vožnjo motorja brez varnostne čelade 6.000 tolarjev. j Stanovalci območja Morove, Dantejeve, Leninove, Prešernove ceste POZOR! Na podlagi statuta Sklada stavbnih zemljišč občine Izola je upravni odbor Sklada stavbnili zemljišč v zvezi z obravnavo zadeve: POBUDA STANOVALCEV ZA IZDELAVO PUP ZA OBMOČJE S3/1 V IZOLI PUP (prostorsko ureditveni pogoji) OB MOROVI ULICI na svoji 63. redni seji dne, 11.10.1993 sprejel naslednji S K L E P Za izdelavo PUP ob Morovi ulici v Izoli, se izvede zbiranje ponudb. KS Izola II se pooblasti, da preko sredstev javnega obveščanja oziroma s sklicom interesnega zbora krajanov seznani stanovalce omenjenega območja o predvideni izdelavi prostorske dokumentacije za to območje. Strokovne službe Zavoda za planiranje, urbanizem, gradbene in stanovanjske zadeve izvedejo postopek zbiranja ponudb za izvedbo PUP ob Morovi ulici, posebna strokovna komisija pa določi naj ugod nejšega ponud nika. Na podlagi javnega obvestila o pristopu k izdelavi PUP ob Morovi ulici prijavijo občani KS nameravan gradbeni poseg na obstoječem objektu-dozidavo ali nadzidavo objekta ter ob tem vplačajo določena finančna sredstva - akontacijo. Vplačana sredstva se investitorjem poračunajo ob določitvi višine komunalnega prispevka, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za predviden poseg. Vplačilo akontacije ni zagotovilo, da bo poseg na objektu možno izvesti. V kolikor se izkaže, da poseg ni možen, se investitorju povrne vplačani z/iesek v revalorizirani vrednosti v skladu z K. Pa še to: Komisija je včeraj (sreda) že odpirala ponudbe za izdelavo PUP-a. kako in kaj pa v naslednji, ponovoletni številki. Da bi srečno prevozili praznike in veselo zapeljali s novo leto. Da ne bi nikdar zavozili v težave in uspešno izpeljali vse načrte, želi vsem, tudi bodočim voznikom /ššL}, StS&iZÙ p V TOVARNI MORSKEGA PRŠUTA V Izolo se vrača izdelek, ki gaje nekdanji Delamaris že dolgo tega opustil, čeprav mnogi pravijo, da je bil edina stvar, na katero so bili z vso pravico ponosni. Slane sardone ali morski pršut, kot jim pravi- jo, smo v naših trgovinah sicer lahko kupovali tudi do sedaj, vendar uvožene. Vse kaže, da bo s to izolsko sramoto, upajmo da za vedno, opravila obrt. Salladia, katera je trenutno na ramenih Pušpan Elizabc te že prerašča v dobro vpeljano družinsko podjetje saj so že vsi družinski člani moč no aktivni na svojih področjih, kijih zasedajo. Mladi kolektiv seje odločil za proizvodnjo slanih rib ravno iz že zgoraj omenjenih razlogov, saj so na tem področju trenutno edini v Sloveniji. Začetne težave, ki so nastopile v začetku njihovega delovanja, uspešno premagujejo in že razmišljajo o razširitvi svoje ponudbe. Posebnost njihovih izdelkov je predvsem v tem, da vsa obdelava ribe poteka ročno, tako da ohrani vse kvalitete, kar pri strojni obdelavi ne velja. Pri strojni obdelavi se namreč riba izpostavlja različnim temperaturam, tako da izgubi na kvaliteti okusa in tudi riba izgubi svojo voljnost in mehkobo. Kot že rečeno so se pri Salladii ravno zaradi tega odločili za celotno ročno obdelavo. Tako so njihovi izdelki polnega okusa in se v ustih kar topijo. Trenutno so v njihovem programu trije izdelki, s katerimi pa jih na trgu zastopa Delrnar. To so, slani še ne očiščeni sardoni, delno očiščeni in končni izdelek, to je slani fileti, z kaprami ali brez. Za kvaliteto izdelkov skrbijo tudi tako, da jih redno pošiljajo na analizo, kajti po njihovem mnenju sc lahko samo z kvaliteto uveljavijo na tržišču. Tako! Izola ima zopet nekaj, kar se je zdelo že izgubljeno. Sicer pa se vam bodo predstavili sami, saj bodo z svojimi izdelki sodelovali na Novoletnem sejmu v Izoli. »šii IH;!0 SfHAN No. 4 23 XII 1993 '?ayli& della comunità italiana di *]àola Buon Natale, Isolalc tradizioni festive Ouant’era bella Isola. Per le strade solo gente sorridente. La disoccupazione tutti t'avevano dimenticata. I/ “Marina” pullulava di natanti bene attraccati. L’ospedale era già’ completato. / giovani entravano in edifici scolastici accoglienti. / nostri connazionali si godevano gli ambienti di Casa ManzioH Le strade e le calli erano lastricate. Pioveva e i viali non erano allagati. Era illuminata a festa. “San Mauro" era intonacata. In “S. Maria dAlieto" si ufficiava una Santa Messa. Madonna! Mi sono svegliato. Ero completamente sudato. Gianfranco Si/jan Per farne un quadro più’ completo facciamo un salto ancora più’ indietro nel tempo. La signora Carolina Krampf di Isola, che ha ben 98 anni, ma e’ pur sempre molto arzilla, ci ha parlato come venivano vissute le feste natalizie durante i suoi anni giovanili. Anche allora molte famiglie, nonostante le ristrettezze economiche, si dedicavano all’arte culinaria preparando le frittelle, lo “strucolo” (il famoso strudel con le noci), i “crostoli” e il baccala’. Le famiglie benestanti e privilegiate potevano permettersi anche il tacchino. Non si usavano fare i regali o inviare gli auguri. I ragazzini andavano di porta in porta a chiedere la “bona man”. I più’ generosi davano loro qualche spicciolo, caramelle o frutta. Tradi- zione, questa, che attualmente si usa ripetere solo nel periodo di Carnevale. E gli alberi di Natale? Anche negli anni più’ duri di crisi economica, esisteva l’abitudine di addobbare l’albero, ma non con le palline colorate o i lumi. Si appendevano invece le caramelle, i biscotti, i nastrini fatti a mano o qualche frutto. Gli abeti non si comperavano, ma si andava nei boschi, a procurarseli da se’. Nei giorni 24 dicembre (la vigilia) e il 25 dicembre non esisteva l’abitudine di uscire a festeggiare: lc famiglie si riunivano attorno al focolare a discorrere o a pregare, aspettando la mezzanotte (del 24 dicembre) per andare a messa. Il Duomo di Isola, in questi giorni festivi, era - oltre al più’ importante centro religioso della nostra cittadina - Nei vari periodi storici le feste c lc tradizioni natalizie sono spesso state segnate dalla situazione politica, economica c sociale. Dalla fine della seconda guerra mondiale sino a pochi anni fa - ad esempio - il Natale nella nostra regione c’ passato quasi in sordina, ma numerose famiglie hanno comunque mantenuto vive lc usanze legate a questa ricorrenza religiosa. anche un luogo di raccolta per sentire la messa. Pure la più’ antica chiesa di isola, Santa Maria d’Alieto celebrava il Natale, prima che diventasse un edificio in totale degrado (quale e’ adesso) e del tutto impraticabile. Molti facevano anche parecchi chilometri a piedi, pur di celebrare in chiesa questa importante ricorrenza ed ammirare il presepe che i parroci ogni anno preparavano scrupolosamente. Gli anziani ricordano quegli anni con molta nostalgia, nonostante tutte le manchevolezze dovute al disagio economico. Ora il Natale viene nuovamente festeggiato da una larga fascia di persone, ma un tempo - ci assicura la nostra interlocutrice - tutto era molto più’ genuino. Claudia Raspolič Riceta par le trifole (... de marna Chicco) Par far bone fritolc ala isolana, per una compagnia de 10 de lori, glie voi: - 1 chilo de farina bianca, - 3 giali de ovo, - 1/4 de chilo de suca santa, - 10 deca de lievito, - 15 deca de suchero, - 1/4 de late, - 10-15 deca de uva suta, - / limon grata’, - 1 naranso gratà e struca’, - un poco de polvere de vamiia, - 1 bicerin de rum e - un pisigheto de sai Gavendo duta ’sta roba, se comincia col sbater ben i ovi. Quando che i xe ben sbatui, se H svoda in una pignata bastansa grande dove se meti dentro anche duta l’altra roba, fora che la farina che se la meti pian pian, man man che se misia duto. Bisogna misiar sai tempo, anca meza ora, fina che ven un bel paston sensa gropi, no masa fiso, ma gnanca masa ciaro - questo se regola con la farina. Ghe voi controlar anca che no manchi do grani de sai Quando che el paston xe ben misia', se lo meti a levar. Per questo la pignata devi ese grande. Intanto che et paston se leva, se meti a scaldar l’oio. Quando che l’oio xe de boio e el paston xe ben leva’, se comincia a cior el paston fora de pignata con un cuciar - che sarìa la misura dela tritola - e a metelo in te ’ l’oio de boio per farlo diventar frito!e. Le frito!e xe fate quando che in oio le diventa bete , color oro. Pero’ ghe voi star atenti a regolar el fogo che i tegni ben la temperatura de l’oio. Una volta che 'ste frito/e xe fate, se le xe bone se le magna, ma no magnarle masa calde perche le fa molar el corpo. E bon apetito. El vecio Cuco / miei primi novant’anni A Rovigno: el porto, a Isola: el mandracio. Niente di meglio per uno che come me e’ venuto quassù’ proprio da Rovigno. Ma non e' di me che voglio parlarvi bensì’ di un signore che forse e’ il simbolo vivente del mandracio isolano. Si tratta di Concetto Marchesan, detto anche “el Cuco” ed ora, affettuosamente, pure “el vecio”. Già’, “el vecio”. E non a torto. Concetto Marchesan, infatti, e’ nato (“A Isola, beninteso”, sottolinea lui) nel 1902. E de Isola non me son gnanche mai sposta’ - aggiunge pronto e lucidissimo nonostante l’invidiabile età’. Quindi ne avra’ viste..... De cotte e de crude, fio mio, anche se go fato sempre e soltanto ei pescador. Mi dica, mi dica, com’era ai suoi tempi? chiedo io. E lui ridendo: Ouai tempi? Mi go vissu’ duti i tempi, ostia! Partiamo da quelli più’ lontani..... Ti voi dir de soto l'Austria? ie rimo giovani, poveri, ma sempre ai egri. Ogi sta gioventù’ non ia vedo miga tanto ai egra. E sotto l’Italia? in principio gavevimo anche fame, ma dopo xe anda ’ meio. "Una calda ai di”’ iera ia gameia de Mussolini. E si mette a ridere. E dopo? gli chiedo io. E dopo... chi da avu' ga avu’. E adesso? Mah..., oramai semo cagadi. Mi son vecio. Pero’, ciò’, quando che lavoravo, sempre in barca, sa, che aiegria! Se bevevimo anche una brenta ai giorno. Sempre aiegri. Andavimo a pesca’ fino a Rovigno. Ah, bravi i rovignesi. Anche lori, sa... una brenta ai giorno e se ghe ne iera... anche due. (e ride “el vecio”, ride con gusto e con lui rido pure io) Ti ti son rovignese, no?! Si, rispondo, “ma oramai anche Isola la sento come la fossi Rovigno" Coi piranesi, invese, se sbaravimo coi canon de fighera, ti ia sa questa storia? E continua a ridere divertito come un bambino. La so, la so, rispondo divertito pure io. Ci guardiamo negli occhi. Si fa serio. Mah, i veci xe andadi duti. Son resta’ solo mi. Adesso vado de mia fia a Muia. Porsi passo ia’ ’ste feste. Abbasso lo sguardo. L’emozione mi si annoda in gola. “Auguri” gli dico e gli stringo la mano tremante. Lui se ne va. Dritto, anche se aiutato dal bastone; piccolo, minuto, esile, ma grande, grandissimo. (Vorrei augurargli di vivere altri cent’anni.) Pino Trani Piccole grandi voci Lii Comunità’ ci riprova Sport organizzato Dopo anni di letargo la Comunità’ degli italiani di Isola ritoma a fare sport. Qualcuno avra’ da obiettare su questa affermazione poiché’ qua’ e la’ qualche calcio al pallone o qualche colpo di racchetta venivano dati. Ora tutto questo verrà’ fatto in maniera organizzata o almeno si cercherà’ di farla divenire tale. All’interno della già’ esistente Associazione culturale, sportiva e sociale “Pasquale Besenghi degli Ughi” sta iniziando a riattivarsi proprio la sezione sportiva. I programmi sono alquanto ambiziosi, la partecipazione nelle varie “Trim leghe” costiere, infatti, e’ quasi indispensabile per la promozione della nostra Comunità’ nazionale in ambito sportivo. Inoltre, nel corso dell’anno, si cercherà’ di organizzare e aderire ai vari tornei in calendario. Il tutto, speriamo, verrà’ reso possibile anche con l’aiuto di sponsor volenterosi di dare una mano sul piano finanziario. Roberto Siljan ATTIVITÀ’ COMUNITARIA GIOVEDÌ’ 23 D1C. con inizio alle ore Ih.00, alla Comunità’ degli Italiani di Isola, SERATA SOCIALE DI FINE D’ANNO, con canti, balli, giochi (tombola con ricchi premi) e tanta allegria. Verrà’ premiato il miglior dolce fatto in casa. Animatore: Guido Merlot! Sono aperte le candidature per il rinnovo della dirigenza della Comunità’ degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola. Informazioni presso la Segreteria. OqNi vi in fA AlequiA s'eI SE bEVE Ìl\l COIVipAqNiA Auguri de!hi CI ni soci... 24-12 Claudia Raspolič 25-12 Vally Kocjančič, Nerina Medizza, 28-12 Paolina Felluga, Erlene Trani 29-12 Franc Mavrič, Gabrijel Nedoh 31-12 Selene Kolarec 01-01 Primano Lonzarič, Giovanni Tomažič 02-01 Tiberio Chelleri, Bojan Petvar 04-01 Vittorio Depase, Marisa Lakošeljac 05-01 Elena Pugliese, Mariella Radojkovič, Bruno Zaro ii Mindncchio, foglio della comunità’ italiana di Isola Rcàttorc responsabile: Claudio Moscanla b redazione: C, (Iliča), M. Maurel, C. Moscardo, S. Sau, G. Siljan K Šumenjak (impag. elettmn), P. Trani indiriw: via S. Gregorčič 76, 66310 Isola, Slovenia lei-fax: +386 66 / 65031 / 65853 Lea Škerlič, Ana Chersicola, Manuela Trani, Mateja Vašič xCfct tre[SUIOqO OAOU IA)l|OAZl od )I1U[U1 )Of| Med vladanjem stare občinske vlade ZA RAZODETJE PREŠTEJTE TOČKE: Od 11 do 17 točk Vi že niste pravi Izolan. Z lokal-patriotizmom nimate nič skupnega. Bivanje v Izoli jemljete kot naključje ali pa kot nujno zlo. Take kot ste vi potrebuje mlada slovenska država. Čestitamo! od 18 do 28 Do Izole sicer gojite veliko simpatij, vendar s tem v javnosti ne izpostavljate. V nerodnih situacijah se izmažete: ’ ’ saj ni pomembno kaj si ’ ’ od 29 do 32 Totalen lokal-patriot. Vam ne bi zadostovala meja na Črnem Kalu, temveč bi postavili še eno na Rexu. Za izolsko stvar ste se pripravljeni tudi tepsti. Z vami bo imela slovenska oblast še hude težave! Vaš Šemso - Izolan Kaj po vašem mnenju manjka Izoli, da bi lahko bila glavno mesto države? 1. Drama 2. Casino’ 3. Nič Član katere stranke je Tihomir Stepanov? 1. ne vem 2. Demokratske 3. Liberalne Kje boste kupili prve češnje? 1. v zelenjavi 2. tam, kjer bodo najbolj poceni 3. pri Celestini Koliko marin bomo imeli leta 2000? 1. nobene 2. eno 3. dve Kaj bi priporočili tujcu željnemu zabave? 1. Rusinje ne Belvederju 2. nogometno tekmo domačega moštva 3. zasedanje občinske skupščine Kdo je bolj Izolan? 1. Breda Pečan 2. Zvonko Grahek 3. jaz Kateri Chardonay vam je bolj všeč? 1. Labor 2. Rikorvo v Sanpjero je... 1. ne vem 2. riba 3. del Izole Nelti Ilepangher je... 1. zamejski Slovenec 2. Izolan 3. Faraon Tujca, ki bi rad vedel vse o Izoli boste poslali... 1. v knjižnico 2. na policijo 3. na sončno upravo Koliko šankov je v Izoli? 1. 29 2. precej 3. čez 60 Da vam ne bo dolgčas brez nas, da se boste lahko jezili tudi čez da boste rešili vsaj kakšno stvar v tem da se malo hecamo... da, da, da... bla, bla, bla... a-ha, ha jelka je nakičena. 3f:J0ilQjŠ0 il07 O političnem vplivu in oblasti imamo nasploh slabo mnenje, včasih pa vi a” le ni tako črn kot se zdi. Dokaz je tudi ta posnetek, ki kaže zelenico pred hotelom Delfin in pridnega vrtnarja na njej. Medlem ko je vse naokrog vlažna zima je pred tem hotelom že pomlad, kar je menda uspel urediti direktor hotela, Branko Simonovič, odkar je minister za turizem v novi občinski vladi. Hotelirji Belvederja in Simonovega zaliva upajo, da bo zdaj podobno poskrbel tudi zapje. O f/ jg o pu /<-&. ffi-o PA p U <7___________ HITRA POLITIČNA IGRICA 1 P Adler • L Igor • 2 G Grahek K Branko . 3 M Lozej • O Tihomir • 4 E Stepanov * J Aleksander * 5 D Kramberger 0 Janez , 6 I Andrcjašič U Zvonko • 7 A Dom io H Dunja 8 R Jug ; L Vinko • 9 P Kern A Vladimir * 10 D Maraž 0 Davorin • 11 I Komljanec • P Marino Zgoraj navedenim priimkom morate poiskati imena, potem pa zložiti črke po vrsti, da dobite geslo. Znanega izolskega bonvivana so vprašali kaj si misli o nesrečnih številkah. Odgovoril je takole: Moja trinajsta ljubezen je moja žena. Že davno so me poučili, daje številka 13 nesrečna, nisem pa vedel, da velja to tudi v ljubezni. Ko bi se tega zavedal, bi trinajsto ljubezen preskočil in se takoj štirinajstič zaljubil ali pa bi se začel ukvarjati s politiko. d loto IOTI ! Glede na število, s pajkom odpeljanih avtomobilov predvidevamo, da se na občini Izola ne zadovoljujejo le s 13-to plačo (dobili naj bi jo 10. januarja) ampak bi radi dobili celo regres (ali vsaj K-15). Glavni šef izolskega pajka, Franc Rozman (Uomo ragno), je imel pred dnevi rojstni dan. Glede na to, da ima imenovani menda v žepu kobro, so bili vsi presenečeni, ko je povabil delavce občine na ribe. V sejni sobi so dobili porcijo slanih sardonov. Na pripombo Braneta Andrejašiča, da je samo liste, pa je slavljenec ponudil še liste papirja z napisom: list. Ideologija ni luč. V to smo se lahko prepričali ob letošnjem priž-ganju zvezde na zvoniku stolne cerkve. Lani so jo tisti bliže cerkvi skužali prižgati s podtaknjenim ideološkim obrekovanjem, letos pa so se obrnili na Elektro, kije za te stvari bolj usposobljeno. Rezultat: zvezda sveti. Trontelj in še bolj vplivni so se očitno spravili nad lz.olo. Dokler smo poskušali organizirati Mandračevo fešto je deževalo in stiskal je mraz. Zdaj ko čakamo na mraz, da bi z umetnim topom zasnežili enega od izolskih parkov, pa temperatura kar noče pod 10 stopinj Celzija. Morda bo za sneg pomagalo, če napovemo silvestrovanje na prostem. V tem primeru bi lahko pričakovali Sibirski mraz. Seje občinske vlade so vse krajše in vse bolj formalne, tako da bi člani vlade lahko dogovorili kar za dopisne seje z anketnimi lističi na katerih bi le obdrožili: DA ali NE. Na fotografiji je najnovejši, domači model podvodne jadrnice oziroma podmornice na jadra, ki bo menda postala sestavni del oborožitve naše mornarice. Plovilo so izdelali v izolski komunalni marini, kjer je na ogled že priblično 10 dni. Opazovanja nevešče oko ga seveda ne bo videlo, ribiči in drugi morski mački pa ga opazujejo že dlje časa. Podvodna jadrnica je menda najbolj primerna za diverzants ke akcije, saj se premika neslišno, pod vodo pa lahko zdrži tako dolgo, kolikor zdrži boja za katero je privezana. V tej marini že nekaj let preizkušajo podobne modele, le da so bi li dosedanji poizkusi v glavnem neuspešni in so končali na parkirišču, tokrat pa jim je le uspelo izdelati prototip, kije vzdržal vse preizkuse. Lastniku plovila za tako uspešno opravljeno raziskovalno delo lahko le čestitamo. j PRVO POVEJTE, POTEM POMISLITE Poskusite odgovoriti kar se, da hitro. a) Kdaj se na semaforiziranem križišču prikaže modra luč? b) Kaj je bilo najbolj usodno pri neizkušenem lopovu, ki so ga ujeli in postavili pred sodišče ? c) Katero ime se najbolj pogosto pojavlja v časopisu Mandrač? d) Kdo bi vas videl raje, kot lastna mati? e) Kaj boste prav gotovo dobili ob naslednjem rojstnem dnevu? f) Koliko prstov imate na levi roki? g) Kdo ima največ zaslug, za gradnjo Marine v Izoli? - Ovdje Marinko Pletikosič iz Buja. Mogu li dobiti na telefon direktora Janeza Vodopiveca? - Ne razumi zlovensko, rai že la šjora delle pulizie, chiamate domani! - Asti gospe i ovi Slovenci, svaki put kad zovem u Izolu kažu mi da je direktor na policiji! Pred vami je fotografija, ki je nastala v nemogočih razmerah, sredi popolne teme ene od osrednjih izolskih ulic in med izmikanjem osebe na fotografiji, za katero je bilo naknadno ugotovljena, da je pravzaprav republiški poslanec, ki si upa domov le ponoči in še takrat (kot je videti) dobro maskiran. LOGIKA NI LOKNIGA ! Logika je osnova za normalno preživetje. Poskusite se! a) Dodajte številko po logičnem zaporedju: 6 1 1 3 ? Odhodi iz NK Izola so postali že vsakdanja zabava vseh mogočih novinarjov in novinarčkov, v Mandraču pa si nismo privoščili govorjenja kar v tri dni ampak smo poiskali dokaze. Kot znano se najbolj glasno govori o odhodu Kudon je, ki da je z eno nogo že v enem od hrvaških klu bov. Naš fotoreporter je posnel drugo nogo, ki je še v Izoli. b) Nadaljujte začeto: A B C ? N/ c) Ce greste v trgovino in imate s seboj enega jurja, koliko lahko zapravite? ■ofuedn o[ uiba oueiso Toqas s iuies r[EfjEAqn jaideu os niO| n3o3rup op oisoq os Ed ‘ou oo ‘OAtiqnz a oaoioS AEid OfUOljAI? of HIRA ‘EfUBSCjdA USA t!U I[UOAo3pO OUJIABjd 0}S 03 TlBJIIipOjq IUOf[ABjdud sua os o? ‘BAp ipm oqqeq (o E3ifuq of oPeIueais 3gy (q BOBJpuBjAj oqpAois • [01 ipqop oisoq oqei 0| nfnq ‘6 (b (£ otqBf (3 iusop bu ioq ‘oqqot ‘ijiqnSzi BSousqnq oisiu 03 (j '}0j qisBA opaojs OAOfq (o -iuz|op Inq niu o]s ìq ‘ijsix (p BŠjiupoin b3ouae|3 ouq (0 qofn b3 os np ‘o]; (q iuiba bz ohpodBZ ofon] oun3zud s ifBoqod os ui qosjqojd o]ipojiui o>[ (b (z qqpEdojd Bqqpo of um3oq (| :oApso>| m Na fotografiji je zahteven in delikaten postopek ravnanja hrbtenice. Gre za dejanje, ki ima fiziološke a tudi globoke psihološke motive, saj človek z vzravnano hrbtenico lažje stopa po cesti in pozdravlja mimoidoče ali pa jim pove kakšno mastno v obraz. Na fotografiji je menda ena od obalnih poslank med zahtevno operacijo (zaradi zdravniške etike je podatek tajen in ga imamo samo na uredništvu), posnetek pa je nastal po enem od glasovanj v repnbliškem parlamentu, ki so regijo spet postavila klečati v kot. KULTURNIŠKE ISKRICE VIDA GORJUP—POSINKOVIC, televizijska primadona bivša profesorica, stewardesa in bibliotekarka, alfa in omega ženskega spola v koprskem TV—uredništvu za kulturo bo nehala kuhati možu, ker je postal privatnik; vpisala se bo v malo pasjo šolo (agility) in bo končno eno osebo spravila v položaj sedi—lezi—prostor, kar ji je doslej z ostalimi družinskimi člani moškega spola bolj slabo uspevalo. EDELMAN JURINČIČ, v.d. ravnatelj SGTPŠ Izola pesnik, malo tudi pisatelj in publicist (pisma bralcev) se bo kot Tomšičev duhovni sin v naslednjih letih potegoval za Prešernovo nagrado, ki mu verjetno ne more uiti iz denarnice, ker je zaenkrat edini ta pravi istrski pesnik. MENIII KRISTINA—TINA, skoraj diplomirana arheologinja, pisateljica, ex modna kreatorka in šivilja, plesna voditeljica pri ZKO Izola in boljša polovica najbolj znanega izolskega oporečnika bo še naprej vneto ustvarjala, morda celo v kompaniji z Borisom Benčičem. v v BORIS BENCIC, akademski slikar, slikar in ex bohem, ustanovil bo privatno slikarsko šolo za nadpovprečno bogate otroke prav takih staršev (pogoj za vpis: vsak tečajnik mora s seboj pripeljati svojo porno muzo in gajbo piva), vse ostale informacije dobite v Krogu. v v DEJA MUSIČ, honorarna radijska primadona, pevka in DJ, lepotica z naslovne strani svojega CD-ja v nastajanju bo še naprej odkrivala lepote obalnih krajev in iskala dvosobno stanovanje za 300 DEM, organizirala bo žure od mature do mature, ker ne more ven iz svoje glasbene nature. GORAN FILIPI, doktor jezikoslovja, pesnik, gurman, lingvist, šahist, ribič, fotograf, prevajalec, publicist, raziskovalec, tičjeslovec, urednik, Tudjmanov prijatelj in občasno hrvaški domobran se še ni odločil za katero nagrado se bo potegoval...samo da ni v hrdih. NEVA ZAJC, siva eminenca obalne kulture, ob tem pa še novinarka, prevajalka, globtroterca, ekologinja itd pripravlja nova zanimiva srečanja s svojimi gosti. Glede na to, da se pogovarja samo še z ministri je vprašanje, koliko časa bo še lahko letala tako visoko nad Izolo. JASNA CEBRON, učiteljica slovenščine, slavistka, literarni kritik, mama itd. se boji dneva, ko bo Marjan Tomšič spet napisal kakšen roman in ga bo morala ona oceniti. Za oba bo najbolje, da se pogrezne v kulturniški molk. MAJDA BOŽEGLAV—JAPELJ, prof.umetnostne zgodovine ex baletka in študentka zgodovine, sexy voice in belle gambe bo še naprej pridno pisala za Primorske novice in Primorska srečanja, ker j i Džepcl noče kupiti nove minice in mrežastih najlonk. LUCIANO KLEVA, akad.slikar in fotograf občasni folk glasbenik, umetniški fotograf in oblikovalec si bo nabavil samohodni fotoaparat in robota-oblikovalca, da se bo lahko končno posvetil kmetovanju na ranchu v strunjanski dolini. ENZO HRVATIN, kitarist, Faraon, je posnel glasbo za sprostitveno kaseto Tine Menih in prijateljice. Tisti ki so jo slišali pravijo, da je Enzo postal pravi Serge Gains-bourg (Je t’aime, moi non plus) DRAGO MISLEJ, novinar v svobodnem poklicu, glasbeno usmerjeni rocker, kantavtor, pisec šlagerjev, mefisto, urednik...bo v prihodnjem letu prejel Slcjkovo nagrado za novinarstvo in prepustil vodenje uredniške politike v Mandraču mlajšim kadrom, seveda če bodo dokazali da so ta pravi k(v)adri z dlako na jeziku. 70 let Janeta Kavčiča s Izola je moj San Francisco Jane Kavčič je tipični slovenski režiser, kar pomeni, da je posnel manj kot 100 jilmov... A brez panike: ko je posnel zadnjega, so jih vsi slovenski režiserji skupaj premogli komaj dobrih 100. Tipičen pa je še v nečem: vsekakor v tem, da je snemal tako mladinske kot resne filme. Kot pač vsak dober filmar. (M.Stefančič jr.) Jane je zdaj v penziji in živi v Izoli. Ne recite, da ga še nikoli niste srečali nekje na poti med Jagodjem in Punto. Ali na tržnici. Če ga niste, ga pač še boste. Nekaj primorskega je že v njem, saj se po stari mediteranski navadi zelo rad ustavi in kakšno reče, tako mimogrede... Ne bi ga rada preveč spominjala na leta, a to že moram povedati, da jih je prav v tem letu zaokrožil sedemdeset. Leta pač pridejo in treba jih je vzeti na grbo. Zdaj pa niti besede več o tej številki. Govoriva o drugem, na primer o Izoli, izbranem mestu. Kaj vas je zaneslo semkaj, vas, ki ste po rodu iz Logatca in ste večji del življenja preživeli v Ljubljani? Ja, morda se zdi nekoliko čudno, ampak ko sem se prvič peljal tod, bilo jc v času cone B... spomnim sc, da smo šli mimo Belvedcrja ...in sem zagledal tale polotok, Izolo, ki mi je bila neznansko všeč, in tedaj sem si rekel: Če se bom nekoč kam selil, bo to semkaj, v Izolo. Zame je to San Francisco. Povedati moram, da meje podzavestno vedno vleklo na morje. Moja rodbina izvira iz Trsta, stari oče je živel v Postojni, moji so zbežali v nekdanjo Jugoslavijo... Bolj podzavestno kot zavestno me vleče k morju, ta pokrajina, Kras... tudi rojen sem bolj na Notranjskem, kjer je pokrajina precej podobna... Na Izolo sc navezuje tudi vaš zadnji film Maja in vesoljček. Kar lep kos ste ga posneli v našem mestu. Je bil izbor kraja za snemanje pogojen z vašo naklonjenostjo temu mestu? Prav gotovo. Vsak človek želi svoje mesto, kraj, v katerem živi, pokazati tudi drugim. S ponosom in s pomislijo, da mi bodo ta kraj kar nekoliko zavidali... Od snemanja lega filma je minilo že kar pet let. Se vam ne zdi, da bi morali narediti nov film? Za slovenske cineaste namreč velja, da morajo na nov film čakati kar nekaj let. Ja, saj sem napisal scenarij, celo dva, vendar je v tem trenutku položaj v filmski produkciji in v kulturi nasploh tako težaven, daje težko pričakovati takšno možnost. Viba film je v postopku likvidacije in v teh časih je težko delati. Z velikimi težavami delajo mlajši kolegi, ki so morali prosjačiti za denar. Zelo nerad klečeplazim, se prerivam in prosjačim, nimam ne komolcev ne povešenih ramen... V vaši monografiji je Marcel Stefančič zapisal, da ste tipični slovenski režiser, saj ste posneli manj kot sto filmov. Kaj pravzaprav pomeni biti filmski režiser na Slovenskem? Veste, to je žalostno vprašanje. Filmski režiserje deklica za vse. Jaz nisem hotel delati dokumentarnih filmov. Veliko mojih kolegov je delalo zgolj dokumentarce, jaz pa sem si rekel, da bom delal samo igrane filme, saj sem za to čutil več talenta in veliko več veselja. Zato sem veliko asistiral, povsod so me porinili za svetovalca, odgovornega za slovenski del programa, ko je šlo za koprodukcije, in delal sem z mnogimi uglednimi režiserji. Vse to je bila moja šola, pa užitek, številna srečanja na svetovnem nivoju in prav zaradi vsega tega mi ni ničesar žal. Delal sem tudi na Radiu, radijske igre namreč, in zanje dobil tudi nagrade, porabili pa so me tudi za turistične filme in mnoge druge stvari. Ce pogledate mojo filmografijo, boste videli, daje po metraži kar obsežna, vendar tega, kar bi bil najraje delal, nisem. Otroški film ni bil moja ambicija. Vanj sem bil nekako porinjen. Moja ambicija je bila psihološka drama, satira, komedija, vendar so me razmere pripeljale do skušnje z mladinskim filmom. Prvi takšen film je bil Nevidni bataljon, ki je uspel, potem so rekli, da zna Jane delati z otroki in ko je korito, iz katerega smo se hranili slovenski filmarji, postalo preskromno, sem se odločil, da bom ostal pri mladinski problematiki, v kateri sem imel nekakšen primat. Seveda sem delal tudi drugačne stvari, film Begunec, na primer, a tako je življenje šlo naprej in jaz sem vsega skupaj posnel le deset igranih filmov, kar je za režiserja zelo malo. Fassbinderje v teh letih posnel dvakrat toliko filmov. Sami ste izjavili, da ste bili režiser filmov B kategorije, kar pomeni, da so bili to predvsem nizkoproračunski filmi. Kljub temu d:* i stcd delali velikih tem, je bilo v vsem skupaj vendarle nekaj dobrega. Kaj? Pri nas seje nekoč mislilo, da moramo narediti film, ki bo stal veliko denarja, ki nas bo predstavljal v Cannesu... Zato je bilo treba dobiti najboljše igralce, najboljši dekor, najdražje stvari in sploh. Pri teh filmih nisem nikoli sodeloval, ker se mi scenariji niso zdeli posebno dobri. V resnici nihče ni naredil velikega filma, s katerim bi prodrli v svet. Jaz sem ves čas ostal pri skromnih filmih, za katere sem želel, da bi jih ljudje radi gledali. Prav pri mladinskih filmih ste dosegli zelo veliko gledanost. Kaj vam pomeni več: dobra kritika ali polne dvorane? Prav gotovo je zame pomembnejše občinstvo. Občinstvo je zame kritika, saj delam film zanje. Če so zadovoljni ljudje sem zadovoljen tudi jaz. Prave kritike pri nas tako ali tako ni. Zanimivo je tudi, da ste pred svojim prvim filmom, leta 1955, že delali za filmski Obzornik, ki smo ga v kinu gledali pred celovečernim filmom in je nadomeščal TV informacije. Povejte nam kaj zanimivega s teh snemanj. Gre za čas kmalu po vojni. Takrat ni bilo televizije, dnevne novice v časopisju so bile skope, mi pa smo iskali teme, ki naj bi pokazale življenje na različnih koncih Slovenije. Jaz sem iskal teme, ki so mi dale možnost, da sem se izpovedal tako epsko kot poetsko. Prvi prispevek je bil o granitu na Pohorju, ki sem ga posnel kot bi šlo za ne vem kako zahteven film, s popolno snemalno knjigo, zelo natančno sem ga posnel in potem zmontiral. Ta prispevek mi je odprl pot naprej. Ti prispevki so bili zanimivi in aktualni, dokler se obzornik ni centraliziral. Potlej smo vrteli beograjski dnevnik in z našimi zgodbami je bilo konec. Danes to počne televizija, v feljtonskih oddajah ne v poročilih. Ste se srečali s hudo cenzuro? Ste sploh lahko delali, kar ste hoteli? Seveda je bila cenzura. Nerodno je bilo, če si posnel kakšno cerkev... Pomembno je bilo, da nisi rekel ničesar, kar bi zvenelo dvoumno, ali pa kaj ideološko nespodobnega. Če si znal povedati med vrsticami, je seveda marsikaj šlo skozi. Jaz nisem imel težav. Kaj pa kasneje, ko ste delali celovečerce? Ko ste sodelovali z Rožancem, na primer? Ja, takrat je bilo grozljivo. Delal sem film Akcija. Snemalno knjigo je vzel v roke dramaturg Bojan Štih in za vsakega od 350 kadrov je udaril pečat s pripisom: dovolim, ne dovolim, na lastno odgovornost. Slednjih je bil v knjigi kakšnih 15 ali 20, ne dovolim pa eden...Jaz sem se tega držal, kolikor se je pač dalo. Na premieri v Pulju je bila kopija temna in se k sreči ni videlo ničesar... aje Rankovič, takrat je sedel v loži pred menoj, zavpil: Kdo je dovolil to svinjarijo? Kakšen heroizem pa je to? Zaradi tega incidenta smo morali ponavljati konec filma (jetniki v filmu bežijo in le eden zbere pogum in vzame puško v roke, kar je bilo treba spremeniti v neprimerno večje število...) pa ni šlo, skratka razen novega konca filma so se vse verzije izgubile in še danes ne vem, kam so izginile. Zanimivo je, da ste pri mladinskih filmih scenarij pisali sami ali pa van j vsaj temel jito posegli. Ali ni bilo pravih zgodb? Najprej bi bil moral delati film Ne joči Peter... Potem je prišel Štiglic in gaje delal on. Ker ni bilo drugega scenarija, sem Srečo na vrvici napisal sam. Kasneje sem sodeloval s Kozincem, zdaj pa imam v rokah scenarij za film, namenjen mlajšim tja do šestega leta (to obdobje mi še manjka), ki sem ga že dvakrat predložil, pa še ni šel skozi. Delal sem tudi s Filipčičem v zadnjem filmi Maja in vesoljček. Z njim sem imel veliko težav. Zamisel je ostala nedokončana predvsem zato, ker nismo imeli ustrezne tehnologije. Pričakovali smo posebno kamero, ki naj bi nam jo posodili Nemci, a denarja ni bilo in potem tudi kamere ne. Film je tako siromašnejši. Želel sem pokazati drugačno podobo vesolja, ne zgolj nasilja, ki gaje v ameriških filmih več kot preveč. VRATA ODPIRA KINO "ODEON” V petek 24. decembra ob 18. uri bomo v Izoli odprli prenovljeno kinodvorano, ki nosi svoje staro ime: Odeon Na slovesni otvoritvi bo častni gost naš Izolan, Jane Kavčič, eden najuspešnješih slovenskih režiserjev, ki ga poznajo predvsem najmlajši gledalci. Jane je pred kratkim praznoval 70-letnico in prav je, da mu nazdravimo prav v trenutku, ko ponovno odpiramo enega od kulturnih hramov Najmlajšim pa še božično darilo ! v soboto ob 16. uri si bodo lahko brezplačno ogledali film Janeta Kavčiča: SREČA NA VRVICI. Radi imate Spielberga in zdi se mi, da bi bila Izola v času nastajanja tega fdma precej drugačna, če bi imeli denar, kakršnega ima ta ugledni režiser. Katerega od svojih filmov pa imate na jraje? Vsakega po svoje, še najraje pa tistega, ki ga še nisem naredil. Kar zadeva mladinske filme še to: priznavajo vam, da imate izjemen smisel za delo z otroki. V čem je uspeh takšnega dela? Najpomembnejši je izbor: včasih sem za glavno vlogo pregledal po dvesto že odbranih otrok. Otroka moraš začutiti. Od otrok pričakujem iskrenost, ne igro, temveč pravo doživljanje. Kadar kar tako na pamet igrajo znani tekst, se potrudim, da jim ga spremenim, da postanejo bolj pristni. Veliko trikov je, s katerimi pripraviš otroka, da zaigra tako, kot želiš. Ponavadi naredim več vaj in sem že s prvim posnetkom zadovoljen. Se dobro razumete z otroki? Imenitno! Zelo se imamo radi. Včasih se malce razhudim, potem jih obdarim, kasneje se pogovarjamo, posedimo ... Vam je žal, da ste živl jenje posvetili filmu, pa čeprav niste posneli toliko kot Fassbinder? Ne, ni mi žal, žal mi je, da sem zdaj brez dela. Zdi se mi, da sem ravno prav dozorel, ko bi lahko delal bolj jasne in bolj čiste stvari. A se mi ne da več pisati scenarijev. Veliko sem jih napisal, pa so obtičali v predalih, zdaj jih tehtajo neke komisije, ki se odločajo kdove kako. Kinematografijo bo pač treba tudi pri nas urediti tako, da se bo za film boril producent in ne komisije. Sicer pa mislim, da bi bilo treba v slovenski kinematografiji storiti še veliko, da bi seji enkrat obrnilo na bolje. Janetu seveda želimo še tisti film o fantku, ki ga že ima v glavi, in potem še kakšnega... In veliko veselja z vsem, kar bo počel tam gori v rdeči hiši v Jagodju ali okoli nje. Pa srečno! ■e kakšno fri bilo življenje brez prijatelje1 in Jana: Tudi v zakonu je smeh želo pomemben ■ÌSllSMO, OLIVAMO, rJ vJ i" ! r? r-jr-TAt-'r-'r? r-1 r-1 c4 r-'r-1 r-'r-.1 r Mi INA A (GOSTOLI DIN LA SiritiSìytì r-1 r-'r-1 ryr-'r-T-1 p' rJ r-'r-1/^ èrpì M.. / Naslov: Veliki trg 1. Izola/ tel.: 61 -139 Odgovorni urednik: D. Mislej / Uredniški odbor: Neva Zajc, Vlado Ostrouška, Gianfranco Siljan, Nataša Benčič Jelačin, Andrej isumettjak, Danilo Markočič Uredništvo: latra Domio, Rontan l-apajne, Tomaž Ferloga, Iran Blaško, Orlando Hrandck (fotoreporter), Davorin Marc (oblikovanje) Prcds. čas. sveta: Zorka Sosič Elektronska obdelava: GRAFFIT Izola / lisk: TiskarnaPIGRAF Cena: 0 SIT, poštnina za 6 mesecev 600 SIT, za 12 mesecev 1.100 SIT Naklada 6000 izvodov /ž IZOLA V POLFINALU Izolski prvoligaši so se uvrstili v polfinale malonogometnega prvenstva, ki ga je organizirala Nogometna zveza Slovenije, potem ko je na zadnjem turnirju v Kranju prišlo do nepričakovanega razpleta. Izolani so namreč v odločilnem srečanju z Dekančani, ki bi jih morali premagati s štirimi goli razlike, igrali neodločeno, dokler ni gostujoči vratar storil nekaj neverjetnih napak in omogočil zmago izolskemu moštvu. Za še večje presenečenje pa so poskrbela Živila Naklo, ki so premagala Olimpijo in tako sta se v polfinale z Zahoda uvrstili ekipi Izole in Primorja. Njihova nasprotnika bosta Publikum oziroma Maribor Branik. NOVOSTI IZ IZOLSKEGA TABORA Pravzaprav jih ni veliko. V zadnjih dneh se spet začenjajo govorice o odhodih igralcev in trenerja, vendar nam je slednji zagotovil, da še ni padla nobena odločitev in da z upravo še iščejo ustrezne rešitve za obdržanje moštva in uspešne nastope v spomladanskem delu. To so potrdili tudi igralci, ki pa seveda še najbolj nestrpno čakajo na konkretne, finančne poteze uprave. SMUČANJE SPORTMAESTRAL CLUB VAM ZA TO ZIMSKO SEZONO PONUJA VESELE POČITNICE NA SNEGU v naslednjih terminih SMUČANJE V ČASU BOŽIČNIH PRAZNIKOV Od 24. • 30.12.1993 na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Namenjeno je osnovnošolcem in srednješolcem Cena 240 DEM vključuje prevoz, smučarsko karto, 6 polnih penzionov, vaditelje in organizacijo SMUČANJE NA LISCI V JANUARJU Od 13. -17. januarja 1994 na Lisci nad Sevnico (948 m) Namenjeno je predšolskim otrokom Cena je 210 DEM in vključuje prevoz, smučarsko karto, 4 polne penzione, vaditelje, organizacijo SMUČANJE MED ZIMSKIMI POČITNICAMI Od 26.2 do 4.3.1994, Stari Vrh nad Škofjo Loko Namenjeno je osnovnočolcem in srednješolcem Cena je 240 DEM in vključuje: prevoz, smučarska karta, 6 polnih penzionov, vaditelji, organizcija Prijave in informacije: Sportmaestral club d.o.a Izola, Kraška I, tel. 61-013 Uradne ure: vsak dan razen srede od 18. do 20 ure ATLETIKA Končala se je tudi at letska sezona in tekaška atletska sekcija pri ŠD Piran, ki jo vodi Izo-lan Ivo Lazar in v kateri nastopajo tudi številni izolski mladi tekači, je pripravila obračun dela v tem letu, ki je zavidanja vreden: Osvojili so 5 naslovov državnih prvakov v različnih tekaških disciplinah . Do IO let sta najboljša slovenska krosista- Teo Kolarič in Amela Kaltak, Gordana Brajko je državna prvakinja v kratkem gorskem teku, Miriam Monika je mladinska državna prvakinja v krosu in članska državna prvakinja v dolgem gorskem teku. Kar štirje tekači so v državni reprezentanci (Monika, Brajko, Fuks, Jovič) in bodo drugo leto nastopili na svetovnem prvenstvu v gorskem teku v Nemčiji. Pod vodstvom Iva Lazarja trenirajo vsak dan, skozi celo leto, med sezono pa se udeležujejo tudi po šest tekmovanj mesečno. In denar: V glavnem iz lastnega žepa. Tako je to. In memoriam Dejan Mahne (1963-1993) Izolski šport je ostat ■ brez enega svojih vzor- nih delavcev. V tridese- % jkjJ namreč nepričakovano odšel Dejan Mahne, predsednik izolskega l|B| veslaškega kluba Argo ■nwrtLv JBfc.l. Galeb. Bil je član kluba od leta 1975, najprej kot tekmovalec, potem pa kot član klubske uprave, da bi pred slabim letom prevzel predsednikovanje klubu, ki v tem obdobju beleži najboljše rezultate v zadnjih 20-tih letih. V veslaškem klubu so pripravili žalno sejo na kateri so se spomnili svojega predsednika in vsega dobrega, kar je storil za klub in veslanje nasploh, včeraj (sreda) pa smo se od njega poslovili na izolskem pokopališču. «MHJCUIO ATLETIKA ŽIVI JE ZNANJE? V ZDRAVSTVU JE (ali pa ne) 2 tedna akcije, JE sreča! V zdravju JE! sta za nami. Med pripravljanjem prvih rezultatov akcije, nas je v sobotni prilogi Dela, presenetila izjava samega generalnega sekretarja slovenske zdravniške zbornice, da je Izola ena izmed treh slovenskih občin, v kateri so vsi zdravniki zaprosili za opravljanje zasebne zdravniške prakse. Med občani je ta izjava pretekli vikend, povzročila občutek negotovosti in s tem povzročila veliko škodo naši akciji. Ker je izjava generalnega sekretarja popolnoma neresnična, smo takoj zahtevali demanti izjave, kar smo še isti dan tudi dobili. Glede na izjavo v časopisu in kasnejšem demantiju, lahko sklepamo dvoje: 1. Da smo za našo metropolo še vedno nekakšen konglomerat treh obalnih občin, katere si v bistvu ne zaslužijo posamezne pozornosti ali identitete, razen na poletnem turističnem tekmovanju v stilu, kje se da na naši obali najceneje namakati ali pa, ko si je potrebno omisliti še kakšno državno komisijo. 2. Da z dajanjem izjav, kar na pamet s strani eminentnih zastopnikov in oblikovalcev zdravstvene politike na državnem nivoju, nam je jasno, da država ni še izoblikovala zdravstvene politike, čeprav sta od sprejetja osnovnih zdravstvenih zakonov minili že dve leti. S tem prepušča tako pomemben segment kot je zdravstvo stihiji in s pretiranim forsiranjem zasebništva, dopušča eno največjih nevarnosti, ki v tem trenutku preti slovenskemu zdravstvu, to je razgradnji zdravstvenega doma, kot nosilca primarnega zdravstvenega varstva. Zdravstveni dom, kot pojem za zaokroženo preventivno in kurativno zdravstveno dejavnost, je ena naših največjih pridobitev, ki je omogočila visok zdravstveni standard vsem ljudem. /, odločitvijo, da zdravniki izolskega zdravstvenega doma ohranimo naše poslanstvo in organiziranost v obliki javnega zavoda Zdravstveni dom Izola in ne v pol ducata razdrobljenih zasebnih ambulant po celi občini, katere po vsej verjetnosti ne bodo sposobne celovite diagnostične obdelave na enem mestu, da o drugih nepredvidljivih problemih, ki se bodo pojavili sploh ne govorimo, smo pokazali popolno dojemanje stanja, oziroma vseh možnih posledic neobstoja jasne zdravstvene politike v občini za prihodnje. Upamo in želimo, da bodo upravni organi v naši občini, ki so za to zadolženi znali uporabiti. Pričeli smo se opremljati z kvalitetno diagnostično opremo, širiti spekter naše ponudbe. Odločili smo se za hitrost in še višjo kvaliteto storitev. Opazovali smo izgradnjo zdravstvenih domov v sosednjih občinah, ( v Luciji tudi za naš denar) gradili smo našo bolnišnico, katera je postala državna. Čas je da si tudi izolani uredimo človeka vreden zdravstveni dom in prepustimo stavbo iz leta 1890, v kateri sedaj delamo, drugim namenom. V projektu zazidalnega načrta Ulica oktobrske revolucije vidimo prostor tudi za naš izolski zdravstveni dom, kateri je naši občini nujno potreben. Zato apeliramo na vseh 15 000 Izolanov, oziroma 15 000 potencijalnih pacientov, da se zavedo pomena odločitve njihovih poslancev, ko se bodo odločali o zazidalnem načrtu in s tem neposredno tudi o novem zdravstvenem domu. Kajti...! LE ZDRAV IN IZOBRAŽEN ČLOVEK, BO LAHKO NOSILEC RAZVOJA NAŠE DRUŽBE IN NAŠE OBČINE, KAR BO V PRIHODNOSTI PRIPELJALO DO TEGA, DA NAS V METROPOLI NE BODO JEMALI KOT NEK KONGLOMERAT OBALNIH OBČIN . S to vizijo, bo odločitev poslancev, upam lažja. DR. Marino Ferfolja MARIJO POPRAVLJAJO Zadnji vdor dobrega dela strehe in strah pred tem, da bi izgubili republiško sofinanciranje, sta pognala kolesje obnove cerkve Marije Alietske. Ob cerkvi že stoji gradbeni oder, delavci pa so iz cerkve že odnesli ves inventar, kar gaje tam še ostalo. Dela bodo trajala vse dokler ne bodo porabili tistih 4.milijone tolarjev, kolikor sta jih zbrali država in občina. Potem pa ... Ste že vplačali poštnino za leto 1994. Celoletna naročnina je 1.500 Sit, polletna pa 800 Sit. Za pravne osebe je celoletna naročnina 3.000 Sit. NašŠ.R. 51430-601-18701 za Mandrač. Koni Steinbaher, vsem znan izolski in slovenski filmski delavec, avtor številnih animiranih filmov in mentor mnogih znanih in neznanih izolskih mladih filmarjev, je spet poprijel za delo. Pred dnevi so v koprodukciji TV Slovenija in Ministrstva za kulturo padle prve klapc bodoče animirano filmane otroške nadaljevanke z delovnim naslovom Briši - Piši v kateri nastopajo: svinčnik, radirka in šilček. Koni se pogovarja tudi z enim od izolskih obrtnikov o proizvodnji teh šolskih potrebščin z liki iz nadaljevanke, glede na to, da bodo nadaljevanke posneli v glavnem v Izoli upa tudi na podporo iz občinske kulturniške vreče. Pri filmu sodeluje snemalec Radovan Čok, v prvi nadaljevanki igrata Igor Kosmina in Guido Merlot, statisti pa so izolski osnovnošolci. Filmski del za prvo nadaljevanko je dokončan, zdaj je na vrsti risanje. ALOTTA FEANCESCA, ALMOND MARC. ARCHER TASMIN, ABBA, ARMSTRONG LUIS. ARMATRADING JOAN, ARRESTED DEVELOPMENT, ALICE IN CHAINS, AEROSMIT, A-HA, BENSON GEORGE, BLACK FRANK BELLY, B0WIE DAVID, BATISTI LUCIO, BERTOLI PIERANGELO, BIG COUNTRY, BREL JACQUES, BELOVED, BACCINI FRANCESCO, BATTIATO FRANCO, BEE GEES, BUSH KATE, BEST OF THE BLUES BROTHER, BROOKS GARTH, BROWN JAMES, BODY COUNT, BROWN JACKSON, BIORK, BLACK CR0WES, BOLTON MICHAEL, CARTER U.S.M. CHEAP TRICK, COCKER JOE, CARLISLE BELINDA, CURE, CABARET VOLTAIRE, CHIMES, COWBOY JUNKIES, CLAYDERMAN RICHARD. CHAKA KHAN, CHAPMAN TRACY, COSTELLO ELVIS & THE BRODSKY QARTET, CLOUSEAU, COODER RY, COLE NATALIE, CONTE PAOLO , COCCIANTE RICCARDO, CARBONI LUCA, CRAWFORD RANDY, COLLINS PHIL, COHEN LÉONARD, DRIFTERS, DEAD-CAN-DANCE, DEF LEPPARD, DE ANDRE FABRIZIO, DEEP PURPLE, DIRE STRAITS, DOORS, DUBLINERS, DALLA LUCIO, DURAN DURAN, DE GREGORI FRANCESCO, DINOSAUR, DANIELE PINO, DE PISCOPO TUGU, DEAD KENNEDYS, EMERSON, LAKE a PALMER, EAGLES, ENO BRIAN. EDDY a CHARLES, FLEETWOD MAC, FAITH NO MORE, FEAR FACTORY, FELICIANO JOSE, FISHBONE, — FAGEN DONALD, FRANKIE GOES TO HOOLYWOOD, FIORDALISO, FAITH FULL MARIANNE, GELDOF BOB, GIBSY KINGS, GALLUS GUN, GENESIS. GALAS DIAMANDA, W GAYE MARVIN, GRUNGE, GUNS N' ROSES, HAZA OFRA, HALEY BILL, HAPPY MONDAYS, HOOKER LEE YOHN, ISSAK CHRIS, IRON MAIDEN, INXS, JAMES, JARE MICHEL JEAN, JESUS a MARY CHAYN, JONES TOM, JANE'S ADDICTION, KROSS, KRIS, KRAVITZ LENNY, KINKS, KNOPFLER MARK. UVING COLOUR, LOS INCAS, LENON JULIAN, LENNOX ANNIE, LYNCH GEORGE, LAUPER CINDY , McCARTNEY PAUL, MASON DAVE, MEAT PUPPERS, MAKEBA MIRIAM, MADNESS, MILES DAVIS a QUINCY JONES, MOORE GARY , MICHAEL GEORGE a QUEEN WITH LISA STANSFIELD, MELLENCAMP JOHN, MASINI MARCO, MORANDI GIANNI, MODUGNO DOMENICO, MERCURY FREDDIE, NAKED SUN, NOVA MOB, NIRVANA, NO MEANS NO, O'CONNER SINE'D, OLDFIELD MIKE, PLANT ROBERT, POP IGGY, PRESLEY ELVIS, PLATTERS, PEARL JAM, PRONG, PITURA FRESCA, PARSON ALAN, PAVAROTTI, PRINCE, ROLLING STONES, R.E.M., RITCHIE LIONEL, REA CHRIS, RAF, RAMAZZOTTI EROS, ROSSI VASCO, ROSS DIANA," RED.HOT.CHILY.PAPPER., STEVENS CAT, SCORPIONS, STRELNIKOFF, SMOKIE, STING, SIMPLY RED, SPIN DOCTORS, STEWART ROD, SMITHS, SEPULTURA, SCREAMING TREES, SYLVIAN DAVID a ROBERT FRIPP , SPRINGSTEEN BRUCE, SINATRA FRANK, SCALPI, STIVENS CAT, Tl KARAM TANITA, TIN MACHINE, THIN LIZZI, TAYLOR JAMES, TEN YEARS AFTER, TRESOR, THE THE, TURNER TINA, U2, VAN MORRISON, VANGELIS, VEGA SUZANNE, VAI STEVE a RELIGION, VELVET UNDERGROUND, ZZ TOP, ZUCCHERO, QUEEN, YOUNG PAUL , WILDEKIM, WILSON PHILIPS, WELLER PAUL, SOKOLI, VLADO KRESLIN, PETER «IHtFFlT NAJNOVEJŠE: GUNS'N'ROSES, VASCO ROSSI, LUCIO DALLA, ADELMO & SORAPIS (Zucchero itd.), MICHAEL BOLTON, MEAT LOAF, BRIAN ADAMS, VLADO KRESLIN, ŠANK ROCK... Dobra glasba na CD plošči je najlepše praznično darilo. GRAFFIT je na Trgu 22. julija (pri Manziolijevi palači) ODPRTO NON STOP od 7.30 do 20.00 ure O TLAKOVANJU ULIC STAREGA MESTA Mandračev poziv bralcem, naj le-ti posredujejo svoja mnenja in pripombe na projekt Tlakovanje Ljubljanske, Koprske in Alietove ulice je zgleda vredno dejanje. Navadno se časopisi razpišejo, radio razkriči, televizija zaslepomiši šele takrat, ko so stvari že tako daleč, da jih noben Bog več ne premakne. Tokrat je drugače, zdaj smo vsi seznanjeni, da bo prišlo do tlakovanja treh pomembnih Izolskih ulic in zdaj ima vsak (preden se pričnejo dela) možnost povedati kaj o začrtanem projektu misli. In kar prav je tako, kajti o tem, po kakšnih ulicah bomo naslednja desetletja (stoletja) hodili, o tem res ne more odločati samo nekaj ljudi, čeprav načelno (in kar tako povprek) ne moremo dvomiti o njihovi strokovnosti ali čutu za estetiko. Toda več ljudi več ve, zato velja zdaj, ko je še čas, prisluhniti vsaki pobudi, mnenju ali nasvetu. Kdor je v prejšnji številki Mandrača pozorno prebral celotno Lokacijsko dovoljenje za ta projekt je lahko z zadovoljstvom zaključil, da bodo stanovalci vseh treh ulic s tem projektom pridobili novo življensko kvaliteto: urejena bo preskrba z vodo, povečalo se bo število telefonov, speljan bo ekološko čist plin in še kabelska in satelitska televizija bo prišla v hiše. Vse te napeljave, vse te življenske kapilare, brez katerih si skoraj ne moremo več zamisliti sodobnega vsakdana, pa bodo lepo skrite pod zemljo, varno spravljene pod uličnim tlakom. In tu smo zdaj: pred kamnitim starodavnim tlakom, po katerem so skozi desetletja, stoletja hodile generacije Izolanov. Da bi srečno prevozili praznike in veselo zapeljali v novo leto. Da ne bi nikdar zavozili v težave, in uspešno izpeljali vse načrte, želi vsem, tudi bodočim voznikom J0S3P (Roko na srce: v zadnjih 2-3 desetlejih je prav naša generacija ta kamniti tlak s svojimi modernimi prevoznimi sredstvi pošteno razrukala in polomila) No, kljub tej naši sodobni agresiji so kamnite plošče ostale prav tam, kamor jih je kdo ve kdaj položila kdo ve katera roka. In to je dobro, da so ostale, kajti to je velika vrednost! Ker dan za dnem hodimo po teh kamnitih ploščah, se morda niti ne zavedamo njih vrednost. Tega pa se dobro zavedajo tujci, turisti, ki prihajajo k nam s sodobnega asfaltiranega in zabetoniranega sveta. Za njih je ta isti kamniti tlak, (ki ga mi največkrat še opazimo ne), prava zgodovinska znamenitost in sprehod po naših ozkih in kamnitih ulicah jim je v posebno doživetje. Samo poglejte jih poleti, kako vsevprek fotografirajo vse te naše ovinkaste ulice, vsak njihov vogal ali obok v mestu. Vse skupaj se jim zdi ta- ko zanimivo, da bi to, kar vidijo radi ohranili, ne samo v svojem spominu, ampak tudi ovekovečeno na fotografijah, filmih. Nič mi ni znano kakšne načrte ima investitor z omenjenim kamnitim tlakom (v objavi ni o tem nič pisalo), tudi ne poznam želje stanovalcev teh ulic glede kamnitih plošč, kijih imajo na samem pragu svojih domov. Le upam lahko, da bodo načrtovalci in izvajalci ohranili Izoli te originalne kamnite ploče (zamenjali polomljene z enakimi ali vsaj podobnimi) ter tako obdržali videz ulic tak, kot priliči našemu mediteranskemu mestu. Napredek pri tem ne bo prav nič ogrožen, še več, z ohranitvijo avtohtonega uličnega karakterja . bo naše mesto lahko samo pridobilo in bolj ko bo čas tekel, bolj bodo te naše ozke in z naravnim kamnom tlakovane ulice cenjene. Dimitrij Kralj December je morda čas, da kupite ali podarite tudi tiskalnik, računalnik, ... Tiskalniki: Fujitsu DL 1 150, 24 igl, 240 z/s, A4 (A3) 48.300 sit Fujitsu DL 1150, BARVNI 54.600 sit Fujitsu B 100, inkjet, 48 šob, 150 z/s, A4 39.900 sit Epson Stylus 800, 300 dpi, A4 54.600 sit Miške: Genius Mouse One 2.520 sit Dexxa Logitech Mouse 3.150 sit Računalnik: 486-40, 4Mb ram, 170 HD, 1.44 FD, tipk. SLO, Barvni 14" zaslon 179.550 sit Računalniška literatura za popolne začetnike in napredne uporabnike. Izola, Gregorčičeva 11 tel.: 65 096 in 62 781 (med 10-12 in med 15-17) ■ ■ A-,, Servis, tel.: 65 840 'ti, ki j> pmd nami us^šnOi , g /O splošna banka koper 1993 m izteka ----S,*5‘SI kre-zskiikni! ii IS ivjir - u;l\ ICih\ML\LIJE GALERIJE <30 ÌNSULA OAU RIM • OAII I RIA BOŽIČNA AVKCIJA UMETNIŠKIH DEL četrtek, 23. decembra ob 20.30 v hotelu Delfin v Izoli V četrtek 23. decembra ob 20.30 v Hotelu Delfin BOŽIČNA AVKCIJA LIKOVNIH DEL V avli hotela Delfin ho držba umetniških del priznanih slovenskih akademskih slikarjev, grafikov in kiparjev. Na avkciji bo nekaj nad 30 del po 40% nižjih cenah. Nakup slike lahko uveljavljate kot davčno olajšavo za leto 1993. Dela, ki bodo na držabi, bodo na ogled v galeriji INSULA od torka, 21. decembra od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. ALGA - Prodajna razstava mladih perspektivnih likovnih ustvarjalcev ter članov skupine LIK iz Izole. Poleg slik, grafik, tnale plastike, voščilnic, lahko izbirate tudi med unikatno poslikanimi rutami in kravatami. GLEDALIŠČE Četrtek, 23.12. ob 17.00 lutkovna predstava za otroke - ŽOGICA MAROGICA (lutkovni atelje Kranj) petek, 24.12. ob 17.00 Novoletni program gojencev Glasbene šole Izola nedelja, 26.12. ob 17.00 Didcl didcl daja Dedek Mraz prihaja-Lutkovno gledališče Ježek, Izola /pozdrav Dedka Mraza/ torek, 28.12. ob 17.00 Mr. Ix'e — čarovnija, magija, glasba, nastop plesne skupine sreda, 29.12. ob 17.00 nastop pevke Sanje Mlinarec s plesalkami četrtek, 30.12. ob 17.00 Klarisa in Veno, božične, novoletne pesmi, ritmična tolkala, animacija otrok, slovo Dedka Mraza Pravl jica o Soncu, ki je izgubilo svojo Moč je glasbeno - scenska prireditev za otroke in njihove prijatelje, ki jo ob izteku Starega leta učenci in učitelji Glasbene šole Izola prirejamo v dvorani Kulturnega doma v Izoli, dne 24.12.1993 ob 17 uri. Vabljeni! Znana JAZZ gostilna Belvedur Vas vabi, da preživite najdaljšo noč v letu v prijetnem domačem ambientu. Brez oddiha Vas bo zabaval pristen Istrski harmonikar Srečko Bubola s svojo druščino. Najbolj utrujeni pa bodo lahko na Belvedurju tudi zastonj prespali. Cena silvesterske večerje je zelo ugodna!!! Pohitite z rezervacijami.Informacije na tel.57-498 in 22-219.VABLJENI Kaže, da smo se policajem nekaj zamerili, saj smo tokrat prejeli dokaj suhoparno poročilo o dogodkih v prejšn jem tednu, čeprav veselja, takšnega in drugačnega, ni manjkalo. Miren ponedeljek Bilje dokaj običajen dan. Na parkirišču je bilo poškodovano eno vozilo, zgodila seje manjša prometna nesreča, policaji so intervenirali zaradi spora v družini, občani pa so protestirali zaradi pokanja petard. V torek topleje Naslednji dan je spet nekdo obdeloval avtomobile na parkirišču, še bolj vroči pa so bili družinski odnosi, saj so morali policaji posredovati kar štirikrat. Z dvorišča so T.F. ukradli motorno kolo a so policaji novega lastnika prijelivše isto noč. Dva mladeniča pa sta razbila steklo na SGTS, eden pa je bil pridržan, saj s storjenim še ni bil potešen. V sredo tatvine Kradli so v bolnišnici in okrasne pokrove na avtomobilih, policaji pa so šli dvakrat v gostilno (ne po svoji potrebi) in zapisali dve manjši prometni. Četrtek raznovrsten Spet so morali policaji miriti razgrete družinske duhove, ena oseba je končala na prisilnem treznjenju, bila je še ena man jša prometna, v banki pa so odkrili tri bankovce po 500 francoskih frankov. V petek smrtna nesreča Zgodilo seje na nadvozu pri Rudi, kjer je voznik motornega kolesa Z.M. iz Kopra zapeljal pod tovorno vozilo in podlegel poškodbam. Sobotni protesti občanov Izolani so se pritoževali zaradi glasne glasbe v lokalih (3x) in zaradi pokanja petard (tudi 3x). Bili sta tudi dve manjši prometki, ena poškodba vozila na parkirišču, in spet je bilo treba enkrat v gostilno. Nedeljski počitek? Na kiosku na plaži hotela Delfin je nekdo razbil steklo, spet je bilo treba posredovati v gostilni in zabeležiti tri manjše prometne nezgode. Za nameček pa so spet tolažili tri razgrete družinske skupnosti. V torek so neznanci vdrli v trgovino Jonatjan sport Line na Velikem trgu in jo na pol izpraznili. Kriminalisti so na delu, vest pa objavljamo vsem trgovcem v opomin. Vsem ni le do božičnega razpoloženja. V četrtek 23,decembra ob 19.00 uri ste vljudno vabljeni v galerijo Alga, kjer bo prodajno razstavo z glasbeni program popestril ŽARKO ŽIVKOVIČ. Naslednji četrtek 30.decembra, prav tako ob 19.00 uri, pa se bo v galeriji predstavil znani, slovenski mojster tolkal Zlatko Kavčič, s katerim bomo nazdravili na srečno in uspešno Novo Leto! Vljudno Vabljeni! Galerija Alga in ZKO IZOLA želita vsem občanom Srečno in uspešno Novo Leto! VERJETNO NE VESTE... ...daje leta 1847 izolski podestat dobil noto, da je iz mesta izginil Luigi Pechiar, kije bil obsojen na prisilno delo v Gorici. Rojen je v Kopru in je star 17 let.. ...daje leta 1839 bil Francesco Bonifacio kaznovan z 48 urnim zaporom zaradi pijančevanja,. ...da je leta 1834 izolana Giovannija Menija aretirala beneška policija in ga zastračenega prepeljala v Izolo,od koder se ni smel oddaljevati,. ...daje leta 1823 Rovinjski zapor zahteval plačilo stroškov ob izpustu Catterine Zaro,. Ureja G.C. Izolski 3 Big Band Oreh c* fr h vaivi dne, 23.12.1993 ob 20 uri nn Božično novoletni koncert v veliki dvorani koprskega glcdaliičft. Orkctflcr bo go*til pri/nuno slovensko pevko jazza in zabavne gl tub e, Alenko Godec. Program bo vseboval skladbe i/. obdobja «winga in priredbe znanih jazzovskih skladb za big bunde. Ljubitelji dobro glasbe vljudno vabljeni. IÓ