Dolenjske \ovicc izhajajo vsak iietcilv ; uko : ; je ta dan praznik, dan poprej. ; : Cena jim je celo leto (oti aprila do aprila) 'i K, za pol leta 1'5() K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in tiruge evropske države znaša H-Sfi li, za Ameriko -i'âO K, List ill se plHČiiJoJo iiaiii'oj. Yne (li)iiise, iiuročiiiiio in oziiaiiilii sprejeiiia tiskarna ,7. Krajec nasi. Lvov zopet avstrijski ! LVOV JE ZOPET V NAŠIH ROKAH! — Po več kot devetmesečnem tujem gospodstvu plapolajo nad glavnim mestom Galicije zmagoslavne cesarske zastave. Radostno navdušenje navdaja srca vseh zvestih Avstrijcev. Dunaj, 22. junija. Nasa, druga armada je danes po težkili bojili zasedla Lvuv. Namestnik Šefa generalnega štaba pl. Hořci', l'ml. Dnigî avstrijski armadi v Galidji poveljuje general Biilini-Krinoili. lierlin, 23. junija. Avstrijske čete so po težkem boju zavzele Ijvov. O. iii kr. pešpolk št. :-i4, katerega inicjitclj jo nemški ccsar, sc jc odlikoval, ko jc zavzel v, naskokom Lyso ÍToro. Zmagoviti boji proti Rusom. Dunaj, 22. junija ob 3. uri 21 minut popoldne. (K. u.) Zveznim četam se je posrečilo, da so vzele sovražnikove prednje postojanke zahodno in severozahodno od Ijvova. Praznovaiije Ivovske zmage na Dunaju. Dunaj, 22. junija. (K. u.) 1'oročilo o zavzetju Lvova je jiovzročilo v celem mestu živahno vrvenje in veselo navdušenje. Še prej, preden so o dogodku poročali listi s posebnimi izdajami, je občinstvo na Ringu izvedelo, da je padci Lvov, ker so razobesili na posloi)ju vojnega ministrstva zastave. Bliskovito hitro se je razširilo po celem Dunaju veselo poročilo. 1'red vojnim ministrstvom so se od pol 8. zvučcr naprej zbii'ale vedno vuČje množice, ki so navdušeno manifestirale in prepevale cesarsko in druge domoljubne pesmi. Do poznih noiniii îir so korakale ])0 mestu velike množice z laiiipijoni. V meslu so še ponoči razobesili zastave, Veliko okenj je bilo razsvetljenih, zvonili so zvonovi. Veliko veselje in ginjenost jo vesela novica povzročila med gališkimi begunci. Ttidi z dežele in iz liiulimpešte dohajajo |»oročila o manifestacijah in o domoljubnih ovacijah. Pred padcem. Dunaj, 22. junija. Iz vojnega poročevalskega stana so poroča: roraženi Rusi heže i)o vseh cestah okoli Lvova, med tem ko se zasledujoči zavezniki na obeh straneh ceste Janov-Lvov in ob grodeški cesti, kakor tudi v jugovzhodni smeri na cesti Luliiewicka-ljvov vedno bolj bližajo Lvovii. rjeti Knsi slikajo raz-|)oloženjo v svoji armadi v najbolj žalostnili iiarvah. Izgui)a lavova in nc))restani porazi zelo učinknjejo na moštvo. Pač so prihajale v Lvov vedno nove pomožne čete, ali vse te Čete in I'czervc so bile bi'cz orožja. Ti iz Rusijo došli vojaki so pripovedovali, da se med ruskim prebivalstvom opaža vedno večje razburjenje. V višjih ruskih vojaških krogih vlada poi>olna desorijcntacija. Krivdo ruskih porazov seveda pripisujejo vohunstvu in nepi'cstano dolže ruske častnike, da so izdali ruske vojne operacije. Kmetovalci pozor! Akcija, ki jo je započel deželni odbor s C. ki', kmetijsko družbo, da bi pridobil goi'iške begunce za košnjo na Kranjskem, sc žal Iti posrečila, četudi je c. kr. iiolje-delsko ministrstvo to namero intenzivno l»odpiralo, V zadnjem trenutku so se namreč pokazale take tehnične ovire, da bi utegnilo vsaj za košnjo biti prepozno, če bi se čakalo na odstranitev ovir. Kmetovalci pa se opozarjajo, da sta c. in kr. vojno ministj-stvo in e. kr, domobransko mijiistrstvo dogovoj-no s c. kr. poljedelskim ministrstvom dovolila, (Ja se smejo dovoljevati samostojnim kmetovaicern, ozii'oma njihovim družinskim članom in kmečkim delavcem žetveni dopusti, če so dotičin" vojaki še iii'i dopolnilnih čctali za bojiščem. Dalje sta omenjeni ministrstvi dopustili, da se smejo dati za košnjo, žetev in mlačvo občinam, jia tudi po.-;arneznim posestnikom vojaški oddelki po 20 mož z enim pod-častiiikoui na razpolaganje. Prošnje za dopuste naj javijo dolični vojaki osebno pi'i svojem poveljstvu ali pa njihovi domači pismeno potom političnega okrajnega oblastva. Delavci, ki so bili vpoklicani na podlagi zakona o vojnih dajatvah, imajo glede žetvenih dopustov iste i)['avice kot vojaki. Samostojni i)0.se.st-niki se smejo odpustiti le za lastno po- sestvo. IMed dopustom uživajo vojaki vse pristojbino ter se jim pred nastojmin dopusta izplačajo na roke. Čas dopusta je določen na 14 dni. V kolikor službene razmere dopuste, se potovanje ne vračuni v dopustno dobo. l)opii3tna doba za ono vojaštvo, ki z ozirom na uvrstitveni rok služi že dalj nego 4 tedne pri nadomestnili bataljonih (kompa-nijah), dalje za ozdravljeno vojaštvo, in za vojaštvo, ki ni sposobno za bojišče in ki je pri nadomestnih Četah ali zavodih, se 1)0 razmci'i vojaške dopustnosti lahko določi z JiajveČ 3 tedni. Za delavske oddelke do 2() mož lahko jirosijo občine, pa tudi ]iosamczni posestniki potom okrajnega političnega oblastva. Stanovanje in hrano za delavske oddelke mora i)oskrbeti dotična občina oziroma posamezni posestniki. Zato pa dobi občina jdačano k večjemu toliko, kolikor bi znesla pristojbitia v stalni ganiizijî dotičnoga moštva. Vsakemu vojaku pa se mora od delodajalca plačati doklado, ki odgovarja v kraju navadni mezdi. (ilede vjiorabne dobe za take delavske oddelke veljajo tista določila, kakor za dopuste, V posebno ozira vrednih slučajih dovoljuje končno c, in kr. vojno ministi'stvo ozii'oma C. ki', domobransko ministrstvo oprostitev samostojnih kmetovalcev, gospodarskih uradnikov, kmetijskih zadrug za časovno omejeno dobo. Tozadevne prošnje se morajo vlagati vedno pri okrajnem političnem ohlastvu, ki jih jio izvršeniii l)oizvedbah predloži neposredno c. kr. poljedelskemu ministrstvu. Na prošnje, ki se liošljejo naravnost na ministrstvo, se ne bo oziralo. Končno se Se omenja, da dopusti, od-l)oslanje delavskih oddelkov in začasne oprostitve za politične okraje Radovljica, Kranj, Logatec in Postojna po sedanji odredbi niso dopustne. Gospodarstvo. Kaj bo z novim žitnim pridelkom ? Zaloge našega žita so večinoma pri kraju. Sem in tja se dobi Še kaj malega žita, ki ga pa kaže Čimpreje prodati, ker bo cena novega pridelka, kakor vse kaže, padla. Cena žita je namreč danes tako visoka, da kupujoče občinstvo komaj čaka, da se zniža. Kakor je bilo opravičeno, da se je cena vsleil nastalega povpraševanja zvišala, tako je danes neopravičeno, da se tako l)rczvestno pretirava, kakor se to godi, in da niso imele uradno postavljene najvišje cene dosedaj nobene resnične vrednosti, Zadnji čas je, da se te liretirane cene potisnejo nazaj na tisto mejo,, na katero spadajo in ki jc v sedanjih razmerah opravičena. Naši odjemalci zro s strahoni v pri-hodnjost in se poprašujejo, kake cene jim prinese nova letina V Ali bodo cene kaj padle ali bodo tudi šc dalje tako neznosno visoke, kakor so sedaj, ko ni nikjer še nič videti, da bi svetovna vojska kaj odnehala. Kar se nove letine tiče, je danes skoraj gotovo, da se bode cena žitu znižala. Sklepati se da to deloma iz ugodnega stanja nove letine, poglavitno pa iz tega dejstva, ker bo država vso letino zasegla in prosto jtrodajo žita sploh prepovedala. 'J'o je v takem času tudi potrebno. Resnica jc, da jemo danes v Avstriji najdražji kruh, da-si pridelamo dosti žita, v ogrski državni polovici toliko, da ga izvaža. Na Nemškem, ki mora žito vpe-Ijavati, je danes ceneje moka kakor pri nas, in Še ceneja se doi)i v Švici, od katere je znano, da mora skoro vse žito iz drugili držav uvažati. Človek bi mislil, da je kaj tacega nemogoče, da moramo po žitorodnih krajih dražji kruh jesti kakor po travnatih in planinskih krajih Švice, in vendar je tako. Vse te nezdrave razmere moramo pripisati p]'os t i kupčiji in močno razviti p r e k u p č i j i in veletrgovini, ki deluje z vsemi sredstvi, da odira malega odjemalca. Prvi korak, ki ga je napravila vlada, da se prepreči pomanjkanje žita za vojaštvo, in za prebivalstvo in ž njim združena žitna draginja, je ta, da je zasegla vso novo letino in prepovedala vsako proilajo novega žita. Danes nesme nobeden prodajati svoje nove letine, tudi na stoječem ne. Sedaj se jireM'esuje le še vprašanje, ali naj država vpelje žitni monopol (žitno samo-prodajo), tako kakor jo je vpeljala ňvica takoj ol) pričetku vojne, iiami'eČ, da bi edinolo država pokupila in jirodajala vse žito, podolino kakor prodaja danes sol ali tabak, aH pa, da l)i prepustila nakup in prodajo jiosebnim organizacijam, ki naj hi se ustanovile ))o ])osa-meznih deželah. Pa tudi to vprašanje je v načelnih točkah že rešeno. Dne 8. junija t. 1. je bilo na Dunaju posvetovanje, katerega so se udeležili zastopniki vseh avstrijskih dežel. Tukaj se je soglasno sprejelo, da se prosta prodaja žita prepove in vso žitno kupčijo izroči okrajnim in deželnim organizacijam, ki naj so združene v osrednji organizaciji na Dunaju. Podrobno delo nakupa in prodaje naj pa izvršujejo v posameznih deželah gospodarske zadruge in sicer po ceni, ki jo določi vlada na podlagi sedanjih stroškov pridelovanja. Kmetovalci bodo smeli le tisto žito obdržati, ki ga rabijo za svojo prehrano in za svoje gospodarske jiotrebe (krmo, seme). Vse drugo se bode pa smelo oddati le omenjenim gospodarskim zadrugam, ki ga bodo kupovale po naprej določeni ceni. Vsaka druga kupčija in prekupčija bo prepovedana in se bode strogo kaznovala. Tudi za živino se bo morala potrebna množina žita pustiti gospodarjem, ker je vendarle prodrlo prepričanje, da je treba eni in in drugi vi'sti domače živine zobanja, ako naj reja uspeva in ako naj kmetovalec prideluje potrebno meso in mleko, mast in jajca. Tudi v Budimpešti se je vršilo tozadevno posvetovanje in so se udeležniki v istem smislu izrekli, da sc prepove z ozirom na nedogledni čas svetovne vojne prosta prodaja žita in da se vsa prodaja in razdelitev žita izroči v to pozvanim organizacijam in sicer za ceno, ki jo država naprej določi. V ta namen sc je prejiove-dala tamkaj tudi vsaka predprodaja žita na stoječem, ki je bila dosedaj običajna, da so na ta način jirišU ondotni gospodarji do potrebnega denarja. Posebej se je govorilo pri tem posvetovanju tudi o prodaji žita v inozemstvo in so se vsi poklicani udeleženci zedinili v tem, da se brez državnega dovoljenja ne sme nobenega žita iz-peljavati črez mejo. Vsi žitni pridelki in mlinski izdelki morajo imeti trdno določene cene. Zaraditega se ima naprej določiti tudi ceno za moko in otrobi. Kakor vidimo, imamo žitno zaprtijo tudi za naše nove žitne jiridelke, katere bomo smeli oddajati le v to postavljenim okrajnim in deželnim organizacijam in lo za tisto ceno. ki bo postavilo in naprej določena. 1'j'i tem se bodo varovali interesi kmetijstva kakor tudi kupujočega občinstva. Vse druge podrobnosti bomo izvedeli, ko izidejo dotične vladno odredbe, prav gotovo pa jc že danes, da bo kruh iz novega žita ceiieji kakor je danes. Staro žito, ki je še tu in tam v zalogi, naj se pa pravočasno proda. R. Gospodarske drobtine. Letošnja košnja gre srečno od rok. Ugodno vreme nam tako pomaga, da jo bomo vzlic pomanjkanju delavnih sil opravili. Marsikdo je že spravil svoj pridelek, dj'ugi ga bodo pa te dni. Le večji posestniki so v zaslanku in se bodo še nekaj časa mudili s košnjo. Žetev ječmena se je pričela. Tudi drugo žito bo letos nekaj prej zrelo ko druga lela, ker je sedanje vreme zelo ugodno za zorenje. Skoda le, da je žito vsleajejo sc na dopust lia le vojaki iz ozadja. Iz bojne frte ne pride nobeden na dojiust. Kdoi' je v pravem Času prosil za dopust in bo uslišan, bo lahko pomagal pri dontačcm delu. Nekaj vojakov je že doŠlo na dopust. Za jesensko setev sc moramo žc sedaj pripraviti in slccr s tem, da nc bomo ])o nepotrebnem prodajali delavne živine, da ne bonio ž njo tako dolgo barantali, da pridemo na zadnje ob njo. liodimo previdni ! Brez delavne živine ne moremo obdelovati kmetije. Zapeljivost za prodajo volov je lia danes tako velika, kakor še nikoli, in iitegne še rasti, ic pojde tako naprej. Lclos bomo pridelali dosti živeža, ski'beti pa je, da ga bomo pridelali tudi za drugo leto. Ce iiomislimo, da bo moralo veliko našega moštva pod orožje, jiotem lahko vidimo, koliko rok bo manjkalo za jesensko setev in kako težko nam bo obdelati kmetijo za prihodnjo leto. Zato pa glejmo, da ne pridemo po nepotrebnem tudi šc ob svojo delavno živino! Vojska z Italijo. Kaj zahteva Anglija od Italije. Italijansko javno mnenje sledi v. veliko napetostjo angicško-italijanskim íinančním pogajanjem v Nizzi, Angleži so stavili sledeče /aliteve: 1. Dohodke italijanske carine nadzoruje Anglija, ali naj se pa uvede direkten državen davek, ki naj se da v najem. 2. Primerno število vojakov sc določi za tlandďsko in dardanclsko bojišče. 3. Italijanska mornarica otvori odločno ofenzivo na Jadranskem morju. 4. Italija zniža svoje zahteve na Jadranskem morju, da pomiri balkanske države. Italija je stavila sledeče protipogojc : Direktni davki se ne uvedejo, ker bi jio-vzročili notranje nemire. S tem odjiade tudi zahteva, da se dajo v najem. Italija ponuja jamstvo italijanskih bank z velikimi hranilnimi vlogami. Cet z bojišča nc morejo odtegniti, ker se opaža na bojišču jtremoč Avstrije. Zahtev glede na Adrijo ni mogoče znižati, ker bi se bile delne narodne zahteve lahko dosegle mirnim })otom. Pritrdi se ofenzivi na morju, ki so jo tudi izvedli, a dosedanje izgube italijanske mornarice so take, da se tudi ta obljuba nc bo mogla držati. Nevarnost šrapnelov v gorovju. Boji v gorovju so zelo nevarni, posebno nevarni so pa šrapneli. V t-íaliciji, kjer so ruski šrajmeli zelo pogosto udarili na mehka tla, če niso bile čete ravno blizu, niso najD'avile nobene znatne škode, Jii bilo tako kakor je na našem goratem ozemlju ob laški meji. Tu zadenejo šrapneli zelo pogosto skale in učinek je potem dvojno nevaren. Mnogo vojakov je ranjenih od drobcev skal ; ali naši vrli fantje in možje, ki za.s]užijo podporo in dobrohotnost od vseh strani, so vzdržali. Naša ljubezen, naša hvaležnost in naše radodarne roke naj veljajo njim. Laški Črnovojniki se tolažijo, da jih še ne bodo takoj odposlali v bojno črto. I^'rankoldod. „ í'"rankfurter Zeitung" poroča iz Italije: Večino čet so začetkom tedna (poročilo z 1 i), t. m.) odposlali na mejo. Vojaško življenje je zato v mestih skoraj ])opolnoma izginilo. Tretji poziv je z in do letnika 1S7() vpoklican 15. junija. Bodoče dni bomo zato zopet okusili nekoliko vojaškega življenja. Vpoklicani črno- vojniki se tolažijo, da, kei' niso še vojaško izurjeni, jih ne bodo še tako hitro poslali proti strašnemu sovražniku, ki ga zdaj več ne omalovažujejo, kakor ob časih hujskanja na vojsko. Italija ustavila poštni in brzojavni promet z Nemč^o. liim, li^. junija (K. ii.j Italijansko poštno ministrstvo naznanja, da se do nadaijtie odredbe pisma in brzojavke iz Nemčije in v Nemčijo ne odpravljajo, Italija in Turčija. Hotterdaiii, „Daily Telegraph" jioroča iz Rima; Tukajšnji politični krogi se posvetujejo, če nc kaže, da sc napove Turčiji vojska, da se konča nevzdržno stanje. „Idea nazionalc" zahteva, naj se Italija udeleži vojske proti liardanelam. Vojska z Rusi. Nevtralci cenijo ruske izgube na 800.000. „Ueichspost" ima iz Kodanja 17. junija: Kakor poroča „Tidendes", ceni nevtralno dansko časopisje, da imajo Uusi od začetka avstrijske ofenzive v začetku maja, vštevši ujetnike, SOO.OOO izgub. Rusi zbirajo vojake ob švedski mejt. Hamburg, 18. junija, „Fremdciiblatt" poroča iz Stoekliolma: Potniki iz Kinskc poročajo, da zbira Rusija velike čete na Finskem in na švedski meji. Moskva gorela. Stoekliolm. (K. urad,) „Socialdemokrat" poroča: Pogromi v Jloskvi so bili resnejši, kakor se je poročalo, in so bili podobni nemirom v revo-lucijskem letu v Rusiji, ko so vojaki in liolieisti s prekrižanimi i'okami prisostvovali izgredom. Opustošili so tudi neko Švedsko tvornico. Mesto so zažgali na veČ krajih. Boje se novih izgredov. V Moskvi proglašen preki sod. 1'ctro-gi'ad. V Moskvi so radi zadnjili izgredov proglasili prcki sod. Štirje ruski generali mrtvi. Curili. „Novo Vreme" poroča : Umrli so ruski generali vSabarov, Zajccv, Krat in Lopubin. Škoda zadnjih nemirov v Moskvi. Stockholm, 18, junija, Škodo, ki jo je I'az-sajajoča množica zadnjič najU'avila v Moskvi, cenijo na 305 milijonov rubljev. Vodilni ruski krogi sedaj obsojajo pasivno obnašanje ruske policije in vojaštva, in so strogo ukazali, da se v kali zaduši vsak poizkus pogrome nadaljevati. Slaba letina v Rusiji, Kijev. „Dziennik Kijovski" poroča: Na Podolském in v Vol-hiniji, žitnici Rusije, jc letina nezadovoljiva. t'ene žitu se hitro dvigajo. Ruska prostovoljka ujeta. Beilin, 20. junija. Ko je skupina generala Jlackcn-sena pred kratkim zopet njela 40.000 Rnsov, sc je naliajala med temi zelo lepa deklica v popolni vojaški opravi. Prostovoljka je hči nekega ruskega polkovnika in je bila na bojišču od začetka vojske. Na južnem bojišču. Italijani izkrcavajo vojake v Albaniji. Berlin. „Nationalzeitung" poročA z ruske meje: Dopisnik „Ruskega Invalida" poroča: Velike pri])ravc delajo na neki točki italijanskega obrežja, da prepeljejo večje množine italijanskili Čet v Albanijo, ki so deloma določene za to, da zasedejo Allia-nijo in za prodiranje Italijanov z Balkana proti Avstriji, Nemško-fpancosko-belgijsko bojišče. Francozi spoznavajo moč Nemčije. (îenf. Francoski vojaški kritiki vedno bolj pregledujejo pravi jioložaj. „Matin" izjavlja: Popolnoma napačno jc mnenje, da so Nemci že izčrpani, ker dokazuje velikanski sunek v (nlaliciji neukrotljivo voljo zmagati. „Da France" izvaja: Izkazale so se sledeče zmote: 1. Uuska napadalna sila ne zadošča. Si, Nemčija ni izčrpana in izstradana. 3. Rusija Je za dolgo dobo obsojeiïa na oljrambo. V Berlinu uživajo bel kruh in nemško aiiiiado vedno obnavljajo. Padle vojake v Franciji sežigajo. Pariz. (Kor. urad.) „Petit Parisien" poroča, da je zdravstveni odsek zbornice sklenil predlagati zakon, |)o katerem liodo padle vojake na bojišču sežigali. Bolgarija. Kaj vse zahteva Bolgarija od sporazuma štirih. Budimpešta. „Az Est" poroča iz Soiijc: Radoslavov je izročil *lne 18. t. m, odgovor bolgarske vlade poslanikom Rusije, Anglije, Fi'ancije in Itaiijc, Ministi-ski predsednik je obiskal sam di-lilomate in jc izročil vsakemu poslaniku odgovor, ki ponavlja, da zahteva korist Jiolgarije ostati nevtralna in da nevtralnost opusti Ic v slučaju, če bi Uumunija, Srbija, OrŠka in Turčija Bolgariji takoj prepustile poinidena ozemlja : Kumunija Dobrndžo, Srbija Macedonijo, (lirška tudi Maccdonijo in še Kavalo in Solun, Turčija pa črto Enos-Midia, Sofijiski krogi sodijo, da je odgovorom odklonjena najnovejša ponudba sporazuma štirih Bolgariji, Ruski poslanik je izjavil, da je sporazum štirih nedavno Bolgariji predlagal, da bi, če pomaga Bolgarija pri Dardanelah, niČ veČ ne ugovarjal, čc vzame Bolgai'ija tudi z orožjem svojim sosedom tiste dele Macedonije, kjer jireliivajo Bolgari, Na morju. Boj nemškega podmorskega čolna z oboroženimi ribiškimi ladjami, (!C. u.) „Dokalanzciger" objavlja z Nizozemskega poročilo o boju nekega nemškega iiodmor-skega čolna z oboroženimi ribiškimi par-niki, Bojeval se je najlirže „U 14". Podmorski čoln, ki se jc nepričakovano pojavil, je dvakrat ustrelil na angleški, s topovi oboroženi ribiški parnik. Ribiški parník je s parno piščalko klical na jiomoč; naenkrat so prihiteli na iioiuoC štirje nborožtiiii parniki, ki so sh'eljali na ])ortniorski čoln. Sprednji del čolna je bil poškodovan. Ribiški parnik je zavozil v Čoln, nakar se je Čoln potopil, a sc zopet dvignil, nakar je skočilo 44 mož posadke na krov, ki so jih ribiški parniki rešili. Podmorski čoln se je |)otopil. 1,6(0.000 vojnih ujetnikov. Monakovo. Po 14. jnnija sklenjeiiili računih so ujele avstrijske in nemške čete 1,240.()0() Rusov, 25r..000 Francozov, 24.000 Angležev, 41.000 Belgijcev, 50.000 Srbov; skupaj torej l,(îl0.00() ujetnikov. Dopisi. tz Mirne. Oglasil se je iz ruskega ujetništva iz Skabelaw v Turkestanu Ignacij Urbančič, doma iz Spodnje ňevnice pri .Mirni, ki je bil svojčas med posadko v Przemyslu kot topničar in tamkaj ujet. On piše svoji ženi: „Draga moja žena! Te srčno lepo pozdravim in ti dam vedit, da zdrav sem, hvala Bogu, kakor tudi tebi želim. — Ignacij Urbančič," Drugi ruski jetnik je ]iisal iz Ašabada v Turkestanu, (azijska Rusija). To je Anton Zakrajšek, ki je bil svojčas krojaški pomočnik in delaven iid slovenskega izobraževalnega društva na Mirni, pozneje pa je kot brat vstopil v samostan oo, Trapistov v Rajhenburgu. On piše: „Ashabad, marca 1915. — Predragi moj gospod župnik! Prisrčni pozdrav iz daljne Azije, ter veselo alelujo Vam želim iz celega srca. -laz se tu imam, kakor ljubi lîog hoče. Največja dobrota za-me je, da sem zdaj iiopoliionia zdrav, hvala Bogu, Dela pa nimam skoro nobenega. Ravnokar sem pi'išel od jiogreba. Položili smo tri naše sovojake k zadnjemu počitku. Pogreb se je zvršil brez duhovnika. -laz sem opravil nekoliko molitev na grobtdi. jc veliko avstrijskih vojakov, ki vsi hrepeneče pričakujemo trenotka, ko se v domovino povrnemo. Spominjajte se me vedno v molitvi pri altarjn. — Vam iz srca udani Anton." Pismo je dospelo naslovljencu v roke 2, maja 1915. St. Peter, odkar smo „Novicam" zadnjič jioroČali, ima domača kronika za-belcženili par slučajev o tukajšnjih vojnih vjioklicancih. V Przemislu so sc borili štirje naši župljani. Prav v strahu smo bili za vrle družinske očete. Hvala Bogu! Dva sta se že oglasila s poti v rusko ujetništvo. Ta dva sta: Anton Dragan in Franc .ložef; oba iz Ihii'injcvasi, Tudi o Antonu Zupančiču iz Stravberka se čuje, da je še med živimi, a seveda ujetnik. Iz luskega ujetništva sta so nadalje oglasila Franc Židanek s Trške gore ter Franc Blatnik iz Sevnoga, Prvi leži ranjen v lijazanu pri Moskvi. Zadet je bil od sovražne kroglje dne 20, maja. Blatnik je pa v Skobelewu v Turkestanu že dlje časa. Pismo je iiodilo 135 dni. Do sedaj se je oglasilo 18 .^cntpe-tercev iz I'uskega ujetništva. Ranjenih je bilo zadnji čas več. N. i)r. Franc Eršte z Grčevja je bil 11. maja ranjen dvaki'at; ob 4. uri zjutraj in ob II, uri dopoldne; Anton Blažič s Sela v levo nogo [»recej občutno; .lož. Sćinkovec iz llai'injevasi v vrat; Franc Planin iz Ždtnjcvasi na sv. Rešnjega Telesa praznik po})oldnc v olic nogi. Leži v bolnišnici v Zsolni in še nekaj drugih. — Na praznik sv. Petra in Pavla bo imel tukajšnji bogoslovec, gosjiod Jožef Kres, novo mašo. Vsa iara se veseli kljub vobče žalostnim razmeram redke slavnosti. Gospodu novomašniku jirisrčne čestitke ! DomaČe in tuje novice. NOVOMESTO IN KANDUA imata v znak veselja nad naáo velepomembno zmago v Galiciji slovesno lice. Raz hiš plapolajo zastave in povsod vlada navdušenje za naše hrabro orožje z željo, da pomagaj Bog nadalje do končnega, skorajšnjega in častnega miru! ZAHVALNA SLUŽBA BOŽJA. — Jutri, v soboto, 26, junija, ob 8, uri zjuraj bo v kapiteljski cerkvi v Novem mestu slovesna zalivalna služba božja, pontifikalna sv. maša s Te Deum, v zahvalo Bogu za zmage v Galiciji in osvojitev Lvova, SLOVESNI REQUIEM za njegovo c.kr. Visokost prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Njeno Visokost vojvodlnjo Zofijo bo v pondeljek, 28. junija, ob 8. uri zjutraj, v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Novomašniki (Dolcnjei) so bili v stolnici posvečeni dne 2ií. junija, 1'rimicirali bodo: 27. junija: gos]). Viktor Turk v Toplicah (govornik č. gosp. P. Atanazij); g. .Tanko Mevželj v ňkocijanu fgovornik g. P. Pavel) ; gosp. Franc Vercé v Dobrniču ; gosp. Ivan Kramarič v Radovici (govornik preČ. gosp. dekan Schweiger). — 29. junija; g.-Tosip Kres v Št. Petru (govornik č. g.'P. Pavel). -4. julija: g. Janez Frančič v ňt. Jerneju (govornik preČ. gosp. župnik Vovko); frančiškan g. P.-fiilins Sušnik v Novem mestu (govornik miiostlj. g. prošt Dr. Scb. Flbert). Prvo sv. obhajilo je jirejelo v nedeljo v kapiteljski cerkvi íi4 deklic tukajšnje dekl, Ij. šole. Slovesnost jc bila zelo gin-Ijiva. Všeč nam je bila posebno glasna in odločna veroizjiovcd in obnovitev krstne obljube malih deklic i>ri krstnem kamnu. Predno so bile obhajane, jim je č. g. vikar naslikal v lepem primernem govoru ta dan kot najlepši in najsrečnejši daîi njiliovega življenja. Slovesnost je 'posebno povzdignilo lepo ubrano iietje na koru in to zlasti med sv. obhajilom. Popoludne so prišle prvoobhajankc k sv, rožnemu vencu in k litanijam, kjer so Jezusa prisrčno prosile za skorajšnji mir in za slavno zmago našega orožja. Častno svetinjo Rdečega križa jc podelil nadvojvoda Franc Salvator mej (Ini^iiiii tudi c. ki', cvid. asistentu pri c. kr. okmj. glavarstvu v Uinîollovciii gostimiu Joh. Scliiii;iiitz-!t. Promoviran doktorjem v^ega Jidravii-stva ju l)il 17. junija na Diniajn g. Julius Jlurgiil, sin C. ki-, viš. davOn. n|iiavitelja v p. g. Ii..Miti'giil-na. (litima/,ijo jc absolviiiil v Novem mcsl.n. Do SLulaj s« j« naliajal v vojni službi ter ostane tndl nadalje taiti. Nadcpolneiiin doktorju naše odkritosrčne čtistilke. — Njegov bral g. dr. Ki'vin .Murgel sc pa nabaja že od 1. avgusta ID 14 i)i'i C. kr. ganiizijski bolnici v Mostam kot zdravnik-asisteni. Dar cesarja in prestolonaslednika za begunce iz Primorske. Cmr je na pnnllog prestouasleduika daroval TjOîJUI'C za bcîgunce iz Piimorske. Prestoloiiaslt^dnik je to .vsoto osebno izi'oèil tržaškemu namestniku in ))ridal še sam tisofi kron, da s tem dokaže tople simpatije za prebivalstvo mejnega ozemlja, prizadeto ])0 vojnib dogodkili, Umrl je na svojem domu v Črnomlju vpokojeni žu])uik Josip Lilek v starosti 72 let. Služboval jo kot duhovni pomočnik v Kanfanari v Istri, v Bai'bani, Stignono pri J'oli, kot župnik v Jlontrilu pri Taziiui odtod jc sel kot vpokojen žujinik na sv. (-ioro i)ri Gorici. Zadnja leta je bival im Skai'uCini in j\lon Pademo, ondi jc zbobd in šel v Javoi'iiik od koder sc je vrnil lansko jesen bolan na svoj doni, kjer je vdan v voljo božjo in lu'evidcn s svetimi zak]'atueiiti mirno v Cíospodu zaspal dne 20. junija. Pogreb je Viil lep s Šolsko mladino. Spi'emljalo ga je pet diibovnikov sosedov na pokopališče v Vojnivasi kjer so mu pevci pod vodstvom gosjioda pe-vovodja Šilerja zapeli giiiljive žálostínke. — N. v. m. }).! Iz Suhora se iioi'oia, da jc na A'l-dovo pri velikem neurju jjotolkla toča ])o iijivab in vinogradib. Škoda je velika. Iz Galicije piše \'ale)itin Skušek kadet, svojemu jiekdaiijcinu voditelju dijaške uia-rijuiiskc kongregacije, preč. gosp. P. Pavel Potočniku v Novomcsto sledeče: Naznaniti moram Vam in niai'ijanski kongregaciji, da jc padla prva žrtev iz jiašili starejših vrst na polju krvi za slavo domovine, Ignacij Orešek. Ni ga več Načeta, ki mi je bil v teli krvavili Časib zvest tovariš, Ne boste ga veČ videli ne Vi in ne njegova mati. — — lio zadnjega se je v toči krogelj brabro bojeval meni ob strani, toda v divjem Ijojnem nietežu je zginil in pal, zadet od dum-dum kroglje v glavo . . . par trenotkov prej, kakor se je udala vsa ruska bojna črta. Samo v mojemu vodstvu se je udalo nad 100 rnož. — Spouiiiijajtc se ga; i)a tudi mene ne pozabite. — Srčno pozdravlja Valentin. (Tgiuicij Orešek, doma iz Sv. Tj'ojice pri Težišču, je bil eden prvih ělaiiov tukajšnje dijaške maî'ij, kongregacije. Op. urcdn.) — Blag nm spomin! Vojaška vest. Franc Prime, posestnik v Koroški vasi št. 13, korporal 27, domb. pp., je bil že v jeseni I'anjen v i-oko s ši'apnelskimi drobci, a je ozdravel in zopet v (îalieiji pri svojem polku. Iz ujetništva Taškcnd v Sred. Mali Azijijc pisal Anton Žeťran svojemu očetu v (íoíno vas št. 14 z dne 23. aprila 1915 vojno dopisnico nekako tako-le; Dragi mi! Till» liitia jiiiiiio sije, dull moj iuÍhIí nil Bvoj iloin; src« ziuijtîii stnisfno bije, liog; vo, kdiij KHvitiel Ijoiti! — Naznanjam Vam, da sc sedaj nahajam v mestu Taškend v sredini Mtili' Azije. To je moja 4 karta, katero Vam [lišem. Janezu sem že tudi 3 pisal. Polinarjem in (iiglerjii pa 2. Tukaj je lepo pi'ijazno, že vrtnice cvetú; imamo se dobro; jc nas več Slovencev skupaj. — Tukaj v ujetništvu se nahajajo tudi Alojzij Ankon iz Laverce pri Ljubljani in Ferdinand Malin iz Ljubljane, ki je pa v di ugem kraju. — Iskrene pozdrave Vam pošilja Vaš Tonček, S severnega bojišča smo zaogo-rišča je v krški zapor orožnik odpeljal (lil let staro Uršo Kcrin osobenko in nadležno bcračico, ki je najbrž zakrivila nesrečo od srede do miinile nedelje, t-irozila je, da bo že pustila kak sjiomin. Ugotovitev identitete trupel umrlih vojakov. Skupni osrednji poizvedovalni uiad Rdečega križa na Dunaju bo dal vse vposlane slike in popise oseb umrlih neznanih vojakov od časa do časa I'az-množiti in jih bo pošiljal potom političnih deželnih oljlastij na c. kr. okrajno glavarstvo in magistratom ntest z lastniui statutom, da se otiHigoči ugotovitev identitete. Na Kranjskem bodo te slike in popisi oseb vsem intercsiranim osebam na vpogled pri vseh C. kr. oki'ajiiiii glavarstvih in jiri mestnem magistratu v Ljubljani. Popolnoma zanesljive ugotovitve je z vsemi poti'ebnimi jiodatki naznaniti neposredno skupneitni l)oizvedovalTR'mu uradu Rdečega križa na Dunaju VTl. V smrt na vešala je oiisodilo vojno sodišče v Gradcu Valentina Sporerja, vojaka 17, pešpolka v Ptuju zaradi ropa, ki ga je izvršil s svojim tovarišem nad posestnikom i\lai'kcžem, kateremu je vzel 154 kron in veČ (Irugih stvari. Dotični vojaški poveljnik je pa spremenil kazen obešenja v kazen z usti-elom, katera kazen je bila nad njim izvršena IH. t. m, ob en Četrt na (i. uro popoludne. Strojniki in kurjači za kmetijske stroje po poklicu. Poleg akcij, ki jih je vojno ministrstvo dogovorno z ministrstvom za deželno brambo odměnilo v ta namen, da se za gotovo opravijo in izvrše vsa žetvena dela (dopusti za žetev in ]>riskrba oddelkov delavcev za žetvena dela), je v jiospešitev žetvenih del odločno tudi to, da bo dalo občinam, posestnikom in lastnikom nilatilnih strojev na razpolago strojnike in kurjače za kmetijske stroje po poklicu, ki so v vojaški službi. Strojnike in kurjače za kmetijske stroje po poklicu je odpustiti z 20. junijem v tiste občine, v katerih so nazadnje opravljali svoj poklic. Če verjetno dokažejo, da so tega poklica. Prav tako jc dati dopuste, če se začasno lahko uti'pe, ljudem, ki so strojniki in kurjači za kiuetijske stroje po ])oklicu in delajo sedaj na podstavi zakona o vojnih opravkih in dajatvah po tovarnah in pii obratih ali opravljajo tudi druga vojna dela. Te dopuste je dati strojnikom in kurjačem za kmetijske stroje po poklicu do konca sei»tembra. Dopusti so izključeni za politične okraje Radovljica, Logatec, Kranj in Postojna. Osebe, ki ne bi opravljale dotičnih del, morajo politična oblastva oziroma občine prijaviti njih nadomestnim oddelkom, ti jih pozvati k sebi ter jih kaznovati. Belokranjski - vestnik. - Iz Adlešič 21. jun. la. jun. pisal je domu iz ruskega ujetništva Miko Veselič iz Vrhovec h, št. 8, Sporočil je, da je v ViŠilskem dvoru v simbirski gubej-niji. O njem se je nnslilo tudi sploh, da je gotovo mrtev, ker so dobili domači njegovo zadnje pismo Se julija m. 1., katero je pisal toraj Se pred vojsko. ~ Danes teden, v ponedeljek, zvečer okoli 7. ure imeli smo pri nas hudo nevihto z nalivom. Vihar je naredil nekaj Škode na strneh, katere je nekoliko polegel. Druge škoťle ni bilo. — Letina kaže pri nas iejio, posebno lepe so še turšicc. Nekatere so visoke že 1 meter. Tudi strni kažejo dobro. Ker smo imeli v tem mesecu večinoma prav ugodno vreme, je ječmen letos preje dozorel, kakor druga leta. Nekateri so ga poželi žc minuli teden, drugi ga Žanjejo te dni. Tiuli rž in pšenica bosta letos preje dozoreli. Iz Belekrajine se poroča : Kakor mnogo drugih, se je bil zglasil v četo t;, kr. strelcev tudi Anton Režek, posestnikov sin iz Bojanjevasi, občina Radovica. A nesreča jc hotela, da se je njegovemu tovarišu pri ogledovanju puška sprožila ter zadela R(;žeka v trebušje, da je vsled tega umrl. ^Menda je to prvi strelec, ki je po osodnem naključju zgubil mlado življenje. Njegovi stariši so vsled žalosti zboleli, ker imajo itak že enega sina v daljni t-lalieiji. Iz Črnomlja, Letina povsod jako dobro kaže. Da bi jo Še nadalje Bog očuval! — V sredo, 8, t. m., je nastal ponoči silen piš z nevihto in treskanjem ; sti'n je precej polegla. No, pa bo že deloma zopet vstala. Ogorčenje zoi)ei' věrolomně Italijane je tudi pri nas jako veliko. Prav pa ni l)ri tem, da nekateri ljudje tudi našega sv. Očeta jiapeža v Rimu v to vtikajo. Češ, da jc Italijan, in celo javno zabavljajo proti njemu. ^loraino pač znati, da je jiapež duhovni oče vseh katoličanov vesoljnega sveta i» se takega tudi vedno kaže. Oji kot satiiostojni vladar dela le za mir tiied narodi, vsi so mu enako ljubi kot njegovi duhovni otroci. On skrbi, kolikor je v njegovi moči, tudi za ranjence vseh narodov in seveda tudi za italijanske. Kdor mu to poslednje za zlo šteje, nitiia pravega razuma, ali pa jc hudoben. Vsckako je pa zabavljanje /oper papeža jako grešno. Zato se bo vsak dober katolik varoval i takih misli in še bolj takih besed. Iz Črnomlja. Oglasili so se iz ujet-iiiŠtva: 1) .Tosip Čurk iz Loke, ki biva v mestu Kovrov, gubcrnija Vladimir, ki jc žo sedemkrat iiisal iz ujetništva, sam pa še ni dobil nobenega jiisnui od svojcev, kljub temu, da so je naslov naj)ravil tudi ruski. — 2) Josip IColbezen, kadet, osmošolcc novomeške gimnazije, biva v ujetništvu v mestu Sisram, saiatovska gubeniija. — 3) Babic Janez iz Crešnjevca, biva v mestu Asiiabad, Turkestan; kakor piše, je mar-širal 17 dni in se vozil trideset dni. — 4) Veselic Matija iz Belevrha, biva v Kalika, Srednja Azija. — 5) Stariha Janez, ranjen v roko in stegno, bil ujet od Rusov, kakor poroča eden tovarišev. — (i) Jože Kocjan, iz Sel pri Dragatušu, vnet katoliški mož, streže, ujet v srbskem ujetništvu, ranjencem v Nisu. — 7) Plut Janez iz Kočevja pii Črnomlju, se je vrnil I'anjeii skozi koleno na dom. Veliko zanimivega zna pripovedovati iz galiških bojišč, osobito pri Grodeku in Lvovu. — 8) Hetiiia Teodor, poroinik, ranjen v dlan na srbskem bojišču. — 9) ňetina Franc, poroínik, ranjen v Galiciji. — 10) ňetina Julij, kadct-poinorščak, ranjen od srbske granate na Savi v spodnji del telesa. — 11) Babor Janez iz Dragovanje vasi, ozebcî v Kar-patiii na nogah, ki so Jih odrezali do pete. 11) Millier Janez, jjosestnik in gostilničar v (/rnomljn, izgnbil palec na desni roki, 12) Skubic Josip, posestnik in gostilničar, močno ranjen v roko v Srbiji. — 13) Miiller Janko, posestnik in gostilničar v Loki, se je vrnil ranjen v roko iz (Talicijc. — 14) Konda, Papež in ňtrbenc so se oglasili iz ujetništva v Aziji. J^ismo dat. 12. febr., je došlo 17. junija 1915. Veliko zalogo podobic za I. sv. obhajilo ima knjigarna J. Krajec nasi, nzm Rudolfovo. = Kako so se zdravili bolniki za kolero pred 80. leti. Gotovo bode naše bralce zanimalo pismo g. župnika v Babolni na Ogrskem, kako jo on zdravil ob času kužne bolezni ljudi, ki jc še jjisano v stari slovenščini in se glasi prepisano v naši pisavi sledeče: Prepis eniga pisma gospod fajmoštra v Babolni na Tisi na Ogerskim, v kterim pišejo ta skerbni gospod, kako so srečno zdravili tiste, ktere Je bolezen kolera prijela. — Ker je bila naša vas v veliko nevarnost prišla, ne morem Boga vsiga-mogočniga dosti zahvaliti, de sim poskusil, in tako hitro za to strašno bolezen potnoČ in zdravilo najdel. Kolikor bolj je nevarna bolezen, toliko ložeje se da ozdraviti, kakor bolezen brez zdravil sniert perjielje, tako pusti bulnika, če se zdravila rabijo in nueajo; in kakor gotovo utiicrje, kteriga bolezen brez zdravil nai)adc, ravno tako spričuje skušnja, (kakor de je dvakrat dvoje štiri), dc kar eden ne uiuerje. Če le moje laiiko zdravilo rabi in nuca; vender je treba, de bolnik ne jenja poterpežljiv biti; di'Ugi pa, kteri bolniku strežejo, v strežbi ne ju'cneliajo. — Ko so bili že ti'ijc na naglim umerli, in je gosposka spoznala, de je nevarna bolezen žo tukcj, sini precej ztianuija bolezni per pervih treh niertvili pi'eudaril. — Ker liolezen stori, de Človek na nagliui umerje, sim per dveh moških, ki sta spet z vsemi znamnji te bolezni zbolela, in ker sim mislil, de taki) moreta unn'eti, in de jima škodovati ne morem, če jima tudi ne pomagam, skusil jih iloljro zgrcti. — Rekel sitn tedaj oba bolnika v posteljo djati, dobro odeti, jitii goi'ke oblage in gorke pijače dati, vodo pa sim prepovedal. — Ta moja skužba jc bila z božjo pomočjo srečna, de sta oba moja moža ozdravila, (to je bilo dobro, de sta oba rada vbogala.) — To mi je Še veČi scrčnost dalo, svojim vbogim bratam jjomagati, ker mi je kmalo po tem prepis pisma nekiga zdravnika iz Hn.sovskiga, ki ga je svojim ljudem ])isa], v roke prišel, in ko sini v novicah bral, kako v Rigi bolnike zdravijo. Iz teh se je iiokazalo, de sim prav začet zdraviti. — Toraj sim v cerkvi in zunaj oznanil nevarne nastoi)kc te bolezni, in kako se je je nasproti lahko obvai'vati, če se poniočki zoper njo rabijo in nueajo. — Kako se more bolezen zdi'aviti, sini svoje farnianc podučil. Tistih, ktcri radi vbogajo, kar eden ne iniierje, tistih pa, kteri v svoji gerdi, slepi neumnosti terdovratni ostanejo, ali pa če bolnik, ker velikokrat pamet zgubi, iz neumniga usmiljenja tistih, kteri mu strežejo, mci'zle vode dobi, kar eden ne bo smerti odšel. — Vse zdravljenje obstoji v tem : Ljudje so bili, še preden je bolezen peršla podučeni, kar se tudi še zdaj vsak dan zgodi, po kterih znamnjilt se pozna, de se bolezen Človeku bliža: če kdo začne v glavi vertinc, slabé roke in noge, kakor de bile i'azbite, težave v želodcu ali grižo dobivati, se more precej vleči. Bolnika rečeni v gorko posteljo djati, s koci in kožuhi odeti, tako de nikjer ne more kaka nierzla sapa do njega, sam nos ostane odkrit, glavo pa tudi rečem zakriti. Kadar se bolnik vleže, rečem tudi oblago perpraviti, ktcra sc tako le naredi: Bele méte, abrote, Šctraja, žalbeljna in papeljnov, ki po poti rastejo, rečem zrezati, z vodo pariti, ali pa te na drobno zrezane reči med dve ruti djati, in na eni strani z gorkitii vinom namočiti, in gorke bolniku na želodec naglo položiti in ga precej spet dobro odeti. — Tudi pijače rečem i)reccj jterpraviti, namreč: bele mete, bezga ali pa kamile, rečem na vodi skuhati, in to bolniku gorko dajati. Oe ni bele méte dobiti, vzamem tndi polaj, kteri per nas po travnikih rase. Če je bolnik žcjin, rečem tudi ječmena na vodi skuhati, in to gorko piti dajati; če je lačen, mu rečem dati gorke župe, za pijačo pa ječnienove vode. Kader bolnik vročino prestoji, ktera bolezen prežene, desiravno Še pod odejo v vročiíii ostane, jo vendar poterpežljivo prenese. To sim velikokrat skusil, ker sem bil sani vpričo. Dokler se bolnik Še poti, mu rečem suho, čedno pei'ilo preobleči. Četudi začno bolniku boljši perhajati, vender še ne pustim gorke oblage s želodca vzeti, tenuič jo rečeni vnovič pogreto naložiti, in bolnika do vratu z dvema rjiihania odeti, de se na naglim ne prehladi. Če se bolnik tudi pod rjuho vedno poti, je dobro znamenje, takrat mu pustim vstati, tode se mora i>o zimsko obleči, in kader se gorke župe tiajé, mu dovolim tudi malo vina. — Tako Že mnogi mojili bolnikov, ki so zjilti'aj zboleli, zvečer že ])o hiši hodijo. — Da sc pri])rosti ljudje pc]'i)i'a\'ijo, de se vležejo, jilt je treba neprenehama lu'ositi in opominjati. Mene že persi bole, ker nejiodučnim Ijudeni je komaj in težko mogoče, kaj pametnega doi)ovedati. — Tri tedne sim od juti'a do večera od hiŠe do hiše hodil, {zakaj špitala tukej ni bilo mogoče na-])raviti), sim jier bolnikih Slatal njih roke in noge, in se iiisim nič bal, tako de sini od same velike hoje in od govorjenja ves oslabel; pa tisto veselje me je poživilo, ki sitn ga per ti misli občutil, de nam je Bog, kteri nas po pravici tepe, vender pomoč podal, gotovo pomoč, kako so za-moremo nar hujši teže njegove štratinge, namreč smerti obvarovati, iii veselje, dc sim s pomočjo božje milosti svojimu bratu življenje otéí, nie z novo močjo poživlja. Konec sledi. Razvedrilo. Slovo. Oče: „Sinko, toi'aj tvoj gosjiod učitelj odrine tudi jutri v vojsko V" Sinko: „Oli, ata, to bi mogli vi videti, kakšno vojno razpoloženje je imel že danes gospod učitelj . . kajti v zadnji iii'i nas je še vse enki'at dobro jireteiiel! — — Požrtvovalna ljubezen. IMlada ženka piše svojemu ljubemu soprogu na vojno polje: „Dragec, piši mi vsak dan, kaj boš jedel in kaj boš delal, da bodem jaz doma tudi isto jedla in isto delala."-- Doneski k vremenoslovju v Beli Krajini. II. Kako Je v zadnjih 27. letih delala toča škodo po Beli Krajini, vzlasti v adleški župniji. .(. Sa.Šelj. Izmed naravnih sil ali moČi, ki i)ro-vzroČajo Človeku večkrat prav ogromno škodo, ni najzadnja toča, kakor nas uči večkrat skušnja. Vsaj pobije mnogokrat v enem samem dnevu nc samo |)o eno župnijo ali kraj, atiipak po več žiiimij in okrajev, včasih celo po več dežel skujiaj in uniči ves pridelek, ki ga je kmet po težkem delu in obilnem trudn pričakoval. V kratkem času, včasu le v nekaj minutah, je pokončano vse in ljudje trpijo potem večkrat hudo pomanjkanje ali celo lakoto, če nimajo denarja, da bi si kui)ili živil od drugod. Tudi Belo Krajino kaj rada obiskuje toča in je le nialokatero leto, da ne bi pobila po eno ali veČ župnij. K nam lu'iliaja navadno od Goi'jancev sem, kjer se zbirajo jtogubonosni oblaki, ki se raz-l)redejo potem od Setniča Kez Podzemelj do nas ali pa tudi na Hrvaško po žakanjski in Upniški župniji. Redkeje pa priliajajo hude ure s točo od vzhoda ali juga, t. j, od hrvatske strani. Vendar pa opazujemo, da je zadnja leta nianjekrati pobijala po Beli Krajini, posebno v naši žiipniji, kakor pa pred kakimi 15. do 25, leti. Opažaše tudi, da pada rada včasilt po več let skoi'aj po isti črti ali v isti snieri. Tako mi je pravila pred veČ leti Marija Marentič iz Tribuč h. št. 17,, ki jc umrla 1. 1901. v starosti 76 let, da je v njeni mladosti toča 7 let eno za drugim pobijala v vasi Tribuče, a potem pa ne več. Naj priobčim tu iz tukajšnjih župnih kronik svoje zapiske o toči, kako je delala škodo v naši župniji. Pri teh zapiskih sem pa zabeležil navadno tudi Še, Čc je še kje drugje pobila, bodisi v soseščini, ali pa tudi v bolj oddaljenih krajih, L. 1888. Meseca julija smo imeli prav nenavadno vreme, izredno mokro, podobno aprilu. Deževalo je skoi'aj ves mesec, z malimi izjemami vsaki dan. Vmes se je nuiogokrat bliskalo in grmelo, bili so hudi viharji in nevihte in je padala med dežjem večkrat tudi toča. Do 2t), je bilo tudi nenava(hio hladno, kei' je držala bui'ja. Po iig. ňtajarskem, Koroškem in Tirolskem zapal je celo sneg in so bili mrazi. V več ki'ajih na Kranjskem je jjobila tudi toča, zlasti na Dolenjskem, kjer jc najbolj pobila v soboto 28. pop, v ^lokronogu in v okolici. — 2. avg. pobila je toča v Mariudolu okoli cerkve, v ŽiiniČih, na Preloki, v Stari gori v kiiniški župniji in na PrilišČii na Hrvatskem, 2K. in 29, julija l»a na Vrhu pri Vinici. L, 1889. 30. jun, pop, ob jiolu 2. jw-bila je toča i)recej po Selih, Purgi, Dolenjcih in učkovcih. Največ škode je naredila po vinogi'adili v Selih in na Pi'eložniku, Bil je tudi silen viliar, ki jc trije jnočno ])olouiil. Tudi lani je isti dan in isto uro, 1. jul,, bilo je obakrat v nedeljo, pobila v Dolenjcih, Fučkovcih, Bodnju in najbolj na Pribincih. 30. jun. 1889. je pa tudi šc pobila v Gribljah in na Krasincii v podzemeljski župniji, in v lipniški župniji na Hrvatskem. L. 1890. 23, jun, zvečer v mraku padala je nekoliko toča v Sclih, Dolenjcili, Fučkovcih, Bednjii, Pribincih in Tribučah, ki pa ni naredila dosti škode. — 5. avg. pa je padala zopet prav debela pop. ok. 4. lire, a k sreči le kratek Čas, Nekoliko jo pobila v Adlešičih in Purgi, a bolj v Selih, Dolenjcih, Fučkovcih, Bednju, na Pribincih in po Vel. PleŠivici, kjer je pro-vzroČila precej škode. Pobila je tudi nekaj piščet. Ob istem času je pobila tudi po di'ngih ki'ajih na Kranjskcni. — 12. avg. pop. ok. 5, ure pa je pobila zopet med silnim vihai'jcm na Vrhovcih in v Mariudolu, a največ škode jta je napravila v vinogradih v Mali PleŠivici in v Selih. V farovškem vinogradu je uničila več od polovice pridelka. J'o Bukovlju in v Dii-bravah pa je padala tako močno, da je je bilo Šc drugi dan dosti iio tleh. Pobila je tudi na Preloki. Daljo bIcíí. Velika svota denarja se zamore iiaključiti vsakomur, ki po.stano nas uaroĚnik. —■ Brezi)la(;i]ji pojasnila po.ši^a: Srečkoviio zastopstvo 13, LJubljana. E 180/15 MÎM ohlic. Dne 12. julija 1915 prcdpoldne ob 9. uri bo pri tem Hodišiiii, v ixhí it. 32, drsiltEi sliiiioi'ili nejtremirítiin : Zcniljíškft knjiga Uudolfovo. vi. St, fiiO, iii^a /, vrtom. Ceiiilna vrednoBt 24.122 K. Nnjm pon. I6.li)0 K, ]'o(! nnjiJiaujAiui potiudkom se uo jirodaja. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd, IV., diio 6, maja lUlD. 35 Graščino Huppčvrh prodaja O Q IJ C v svojem skladišču v Bršljiiiii po 5 kron vreča. Drva za kurjavo v^aki torek in jietek; I. vrste (Scbeitliolz) meter i)o 5 kron, in 11, vrste (Priigelholz) po 3 krone 50 h. 3(j.2.i Popolnoma varno naložen denar. fieâflILflICI ie POSeillNfCâ za Kaiulijo in okolico, ra^. /adr. / iieoiu. zavezo = V liistiiem domu v Kandiji == sprejema hranilno vloge od vsacega, če je njon ud ali ne, ter obrestuje po 1-0-3 a na leto brez odbitka rcntnega davka, katerega aaiiia iz svojega pJai'uje, ] 01 3 |0