Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 93. J0L1ET, ILLINOIS* 19. OKTOBRA 1915 LETNIK XXIY. Francozi zaustavljajo Bolgare v vzhodni Srbiji. zavzetje železnice Solun-Niš. Na več drugih točkah prodirajo Bolgari, kakor tudi Avstro-Nemci. Srbi pričakujejo prihoda zavezniških čet, ki pa utegnejo dospeti prepozno. Italijani priznavajo, da ne morejo naprej. Na zapadu hudi boji. London, 14. 0kt. - Iz Sofije je do-sledeča brzojavka: da h"^00 biI° danes naznanjeno, pr. °°de bolgarska vlada protestirala st0 "pralnih velevlastih proti pre-četah'- 3rskega ozeralia P° srbskih .afienc' okt. (Cez Pariz.) - Bol- garski ški , i' p.os'anec je danes naznanil gr-. 1 vladi, d Srb>ji vojno, ker so srbske čete dal; '> da je njegova vlada napove- žinM1® ,leki bo,Sarski oddelek v bli-(tar,;: 'tendiIa. v jugozapadni Bol-a bolgarski strani je padlo teea boja 70 mož in kakih 500 garijj. tek0m i« bilo Atene uri Javno ra"jenih. ob 8 6' 14' okt' — Bolgarija je davi ' uri napovedala Srbiji vojno. mišljenje v Bukareštu. državn"1' °kt" — Danes v časopisih razne ^Sa Slavnega mesta objavljene Položair2°Javke' k' se t'^ejo večinoma Prekmoana Balkanu, je agentura za "p . e. novice posnela takole: či Spor. ;'anJa, po katerih se ima dose-dujejo aZUni z "»nunsko vlado, napre-bcn navgut'no- Rumunija se na no- "NekVn,tne pridruži zaveznikom, članstva p--štaba bolgarskega jx^ v ®wiu,Tci je rilTpovratu v Sofj vS°ad-Pel te dni Priljubl." bl1 njegov kralj nikdar tako gari Vejo" 'iudstvu, kakor sedaj. Bol-ka. ^''a Nemčija ostane zmagal-mada s ^r6keni da sta ljudstvo in ar-Grško da jem- Med Bolgarijo in "Neki J1' nobenih spornih vprašanj. 2aznamii [Ugi bo,Sarski diplomat je danele k| pe odgovor Srbiji. Atene y> "ka vlad - čez Pariz- 13- okt--^bsko a )e danes odgovorila na Voina napoved1^' ko-Poljskega, kakor ga vidi nemški častnik skozi dvozor ali vojno Petrograd, čez London, 14. okt. — Po kratkem bivanju v Carskem Selu je ruski car danes odpotoval na fronto, v spremstvu prestolonaslednika Alek-sija. Berlin, 14. okt., čez London. — Ruska armada, ki je zmagovito prodirala v vzvhodni Galiciji, je bila zaustavljena, kakor naznanja vojni urad daqes. Rusi so bili pognani nazaj čez reko Stripo. Vojni urad poroča glede vojskovanja na vzhodu sledeče: pridobil. Da so Rusi izgubili nekoliko pred kratkim pridobljenega ozemlja proti Avstrijcem v Galiciji, je priznano v današnjem petrograjskem naznanilu, ali tudi rečeno, da ruske čete še obdr-žujejo mnogo svojih postojank ob Stripi. Berlinsko naznanilo je trdilo, da so Avstrijci pognali Ruse nazaj čez reko. Nemško uradno naznanilo. Berlin, 15. okt. — Ponovne napade so včeraj podjeli Rusi proti nemškim postojankam pred Dvinskom. Današnje naznanilo iz vojnega glavnega stana pravi, da se je Rusom posrečilo prodreti v nemške postojanke na neki točki. Naznanilo se glasi: "Armadna skupina maršala von Hin-denburga: Jugozapadno in južno od Dvinska so Rusi ponovno napadli včeraj. Južno od linije Dvinsk-Novo A-leksandrovsk so bili odbiti z nenavadno težkimi izgubami. Dva napada severovzhodno od Veselova sta se tudi "Armadna skupina maršala von Hin-'izjalovila. Ob nekem tretjem napadu denburga: Zapadno in jugozapadno od Iluskta smo pregnali sovražnika iz nadaljnje postojanke ter ujeli 650 mož in uplenili tri strojne puške. Ruski napadi zapadno in jugozapadno od Dvinska so bili odbiti. "Čete pod generalom grofom Both-mer so zavzele Hajvorenko, južno od Burkanova, v vzhodni Galiciji, in pognale Ruse nazaj čez Stripo. Rusi napadajo okrog Dvinska. London, 15. okt. — Rusi so se obrnili k ofenzivi v okrožju Dvinska, in dasiravno Nemci trdijo, da so odbili večino ruskih napadov, vendar pripo-znavajo, da so Rusi predrli njihovo linijo na neki točki. Izvzemši sovražnosti v tej krajini, so stvari nekoliko mirnejše na vzhodu. Generallajtnant Ivanov, ruski poveljnik, je po svoji zmagi v Galiciji in poznejši zaustavi po Avstro-Nemcih • -rMeti- eaždaj1 zadovoljen s tem, kar je^Rigr. se je Rusom posrečilo prodreti v naše postojanke čez širino enega bataljona. Protinapad se vrši zdaj. "Ena naših zrakoplovnic je spustila mnogo bomb na postajo v Minsku, kjer je bilo zbrano veliko število vojakov. Pet glasnih razpokov je bilo slišati in en velik ogenj je bil opaziti." Ruska zmaga nad Nemci. ' London, 17. okt. — Rusi so z veliko silo zavzeli farmo Gateri, sredi pota med jezerom Demmen in Dresvjati. Nemci so bili izgnani z velikim po-koljem in mnogo mož je bilo ujetih, kakor pravi brzojavka iz Petrograda. Ta zmaga daje Rusom nadzorstvo ob liniji južno od Dvinska skozi Dresvjati do Boginskega jezera. To je linija naravnih branikov, trideset milj dolga. Nemci -so pa ojačili svoje utrdbe o-krog Jakobstadta, jugovzhodno od njihov prevoz na kako drugo fronto. Lord Lansdovvne je odgovoril, da za-zdaj ne more povedati, ali ostanejo čete na Gallipoliju, ali se umaknejo. Zadnji izkaz izgub kaže razločno, kako velike žrtve je doslej imel angleški narod v dardanelski vojni. In izgube zaveznikov na zapadni fronti so tudi strašne. Mnogi strelski jarki so z mrtveci naravnost napolnjeni. Ludovik Salvator umrl. Am-terdam, 14. okt. — Nemški listi poročajo, da je avstrijski nadvojvoda Ludovik Salvator v starosti 68 let u-mrl v svojem gradu Brandeis ob Labi. Nadvojvoda je živel znanosti in slovel med učenjaki kot preiskovavec in odkrivatelj. Britanske izgube v Dardanelah. London, 15. okt. — Angleške skupne izgube v Dardanelah do dne 9. oktobra znašajo po uradnem naznanilu 96,-899. Od tega števila je bilo 18,957 u-smrčenih, med njimi 1,185 častnikov. Avstralije! so na tej izgubi udeleženi z 29,121 možmi. Objava ogromnih britanskih izgub, ki je sledila senzačnemu govoru lorda Millnerja v parlamentu, je vzbudila veliko razburjenost. Lord Millner je označil dardanelsko ekspedicijo kot brezupno. Priporočal je umeknitev britanskih čet s poluotoka Gallipoli in Delcasse odstopil. Pariz, 14. okt. — Theophile Delcasse, ki je včeraj od^opil kot minister zunanjih stvari, je v svoji odpovedi izjavil, da je povod njegovi ostavki različnost mnenja med njim in njegovimi kolegi glede zunanje politike, tako poroča "Radical". Za deželno obrambo. Washington, D. C., 14. okt. — Pred sednik Wilson je danes potrdil načrt vojnega tajnika Garrisona glede povečanja armade. V načrtu zahtevajo za vzdrževanje armade vsako leto 184 milijonov dolarjev, povišbo vojaškega proračuna za 75 milijonov. osebno zahtevali, da šerif "osuši" ves Cook county ob nedeljah s tem, da ukaže zapreti salune tudi izven ob-mestja. Rekel je, da je dolžnost lokalnih oblastev izpeljevati zakon o nedeljskem zapiranju, pa ne njegova. Brezdelnost. Springfield, III., 14. okt. — Guverner Dunne je imenoval danes komisijo v svrho, da dožene vzroke brezdelnosti v državi Illinois. Med člani komisije so John Walter, predsednik delavske zveze illinoiške (Illinois Federation of Labor), ga. Raymond Robius iz Chi-caga in John Fitzpatrick, predsednik delavske zveze chicaške (Chicago Federation of Labor). Vesela sodna seja. Denver, Colo., 14. okt. — Mladinski sodnik Ben. Lindsay je bil danes prijet in za nedoločen čas vtaknjen v blaznico, ko je med neko razpravo pretepel pravdnika Sulliwana, ki je v svojem izvajanju nasprotoval nazorom sodnikovim. Pomnožitev mornarice Z. D. Washington, D. C., 15. okt. — Predsednik Wilson je danes odobril predlog pomorskega tajnika Danielsa, v petih letih potrošiti $500,000,000 za pomnožitev mornarice. V prvem letu se imata zgraditi dva "dreadnoughta". Sleparstva pri volitvi. Indianapolis, Ind., 14. okt. — Brez nadaljnjega pojasnila poskušajo spraviti v razpravo slučaj župana Joseph Bella, ki je obtožen zarote in sleparstva pri volitvi. Poleg Bella je obtoženih 100 drugih. Šerif rekel "ne". Chicago, 111., 14. okt. — Odločen a vljuden "ne" je bil danes šerifa Johna E. Traegerja odgovor uradnikom chicaške "Law and Order"-lige, ki so Jolietska novica. — Neki rojak je bil te dni opeharjen za $10 po nekem premetencu, ki je pri prvem izmenjal ničev kupon, ki bi ga vsak otrok razpoznal, da ni desetak. Bodite previdni! MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. 5 kron za....................$ .80 50 " " ................... 7.75 lOO ZA Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. 1. AMERIKANSK1 SLOVENFX. 19. OKTOBRA 1915. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih iiaselfcin, je oženjen in ima dosedaj eno hčerko. Drugi sin, g. Anton Xemanich, biva v Jolietu in je znan po vsej naši Ameriki kot eden prvih naših mož, ki si je stekel nebroj zaslug za razvoj naše naselbine, K. S. K. Jednote itd., ter ima desetero otrok, med njimi dve hčeri omoženi, to sta: ga. Mary Za-vršnik, ki ima pet otrok, in ga. Frances Kraus, ki ima enega otroka. Tretji sin, g. Math Nemanich, je umrl pred nekaj leti v Jolietu in zapustil pet otrok, od katerih je ena hči omožena in ima eno hčer. Kaše slavljenke hčeri pa sta ga. Katarina Jos. Weber v Chicagu, ki ima dva otroka, in ga. Barbara John Želko v Jolietu, ki ima osmero otrok. Kaša slavljenka ima torej skupaj 35 vnukov in vnukinj ter 8 pravnukov. Razun teh ima tudi še dva brata v Ameriki, in to sta g. Martin Škof, ki živi na svoji lepi farmi v Brovvnsu, Iovva, in g. Marko Škof, Claridge, Pa. Častitljivi slavljenki naše najiskrenejše čestitke, da jo Bog ohrani zdravo še mnogo let! — Smrtna kosa. V bolnišnici sv. Jožefa Je umrl v soboto popoldne rojak Jožef Laurič, star 53 let, član društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. Umrl je za naglo pljučnico. Pokojnik je bil stric g. Jerry Lauricha, salunarja pod h. št. 201 Ruby 'St., kjer je bil dejan na mrtvaški oder. Zapušča enega sina. Svetila mu večna luč! — Umrla je v bližnjem Rockdalu soproga rojaka Antona Pire, kateremu je zapustila več otrok. Revica je v svojem zakonskem stanu mnogo pretrpela. Kaj počiva v miru! — K srebrni poroki g. Josipa in ge. Frančiške Avšec, 205 Stone st., ki sta jo obhajala včeraj ob mnogobrojni u-deležbi ljubih gostov z veliko gostijo, je dospel tudi g. Valentin Ambrož iz Wenone, 111. / — Hrvatski "fair". Prvi večer cerkvene veselice v hrvatski šolski dvorani je bil zadnjo soboto prav dobro obiskan. Hrvatski ''fair" se bo nadaljeval še pet sobotnih večerov in sicer dne 23. in 30. okt. ter 13., 20. in 27. nov. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bozlenovič Ana, Oblič Mike. Joliet, 111., 18. okt. — Priprave za naš "fair" ali cerkveno veselico, ki se bo vršila v mesecu novembru, napredujejo. S slikarskim delom za olep-šanje naše stare župnijske šole, v kateri se priredi "fair", se je že pričelo in je delo poverjeno domačemu slikarju, ki je med ponudniki stavil najnižjo ceno. — Osemdesetletnica. Gospa Katarina Nemanich roj. Škof, mati g. Antona Nemanich itd., bode v četrtek, dne 21. oktobra 1915, obhajala osemdeseto obletnico svojega rojstnega dne. To bo dan veselja za staro marako. ki je vkljub svoji visoki starosti še čila in čvrsta ter tudi delavna in skrbna, kakor je bila vse svoje žive dni; in veselja dan bo to prav tako in še bolj za vse njene sine in hčere in vnuke in pravnuke, ki se tega dne zberejo okrog nje s čestitkami in drugimi vidnimi dokazi svoje ljubezni do nje. Slavljenka je bila rojena v Lokvici na Belokranjskem dne 21. oktobra leta 1835. in istotam poročena leta 1858. z g. Matijo Kemanichem, rojenim v Lokvici pod h. št. 35; ženin in nevesta sta bila ne le iz iste vasi, ampak tudi iste starosti. Pred več nego sedemnajstimi leti sta srečna zakonca prišla v Ameriko, ozir. v Joliet k svojim otrokom, priseljenim semkaj že dolgo prej. Tu sta bila sprejeta z vso ljubeznijo od svojih ljubljenih sinov in hčera ter njih potomcev, in z veselim ponosom sta gledala procvit in prospeh svojega rodu do pravnukov. In srečna sta bila in zadovoljna in Bogu hvaležna za vso srečo, ki sta jo našla v novi domovini. Predlanskim pozimi pa je soprog naše slavljenke začel vsled osta-relosti bolehati, in lani dne 18. aprila je mirno zaspal v Gospodu, v starosti 79 let; njegova zvesta družica Katarina, ki je ž njo delil vse sladkosti in bridkosti zakonskega stana celih 56 let, mu je zatisnila oči in ga spremila na zadnji poti, ki drži v kraj večnosti... Stara gospa Nemanich ima še izvrsten spomin in kaj rada pripoveduje zanimive dogodke iz svojega dolgega življenja. Zadnjo zimo je bila na smrt bolna, a je kmalu zopet okrevala kakor po čudežu, in danes je po polnoma zdrava. Svojo osemdesetlet nico bode lahko obhajala v krogu svo jih številnih potomcev, ki bivajo veči noma v Jolietu. Imela je tri sinove in dve hčeri. Najstarejši sin, g. John Nemanich,4 se je pred več leti zopet preselil iz Jolieta v svoj rojstni kraj, v Lokvico, kjer je prevzel očetovo posestvo in je že mnogo let župan; tam ima sedem sinov in hčera, a v Jolie'u je zapustil dve hčeri in sina Johna, ki Steelton, Pa., 11. okt. — Spoštovani urednik: — Prosimo Vas, da bi uvrstili ta mali dopis v Vaš cenjeni list "Amerikanski Slovenec". V nedeljo, 10. oktobra, smo imeli Steeltonski Slovenci najžalostnejši dan, kakoršnega naša naselbina še nikoli izkusila ni, ko smo namreč bili iznenadeni, kadar je naš častiti gospod Francis L. Ažbe slovo od nas jemal pri obeh svetih mašah in nam naznanil, da nas hoče zapustiti prihodnji teden! Tega ni nobeden niti pomislil, da bi se kaj tacega zgodilo! Besede, katere je izgovoril naš č. g. F. J. Ažbe, bile so jako ganljive, in ni ga bilo očesa v cerkvi, da ne bi bilo solzno. Veliko jih je bilo, ki so celo kar na glas jokali, in ni nič čudnega, ker v resnici vspeh in napredek našega č. g. F. J. Ažbeta je bil tako velik, da nam je nemogoče vse opisati. Bilo je leta 1902.. na sam Veliki f>e-tek. ko je naš č. g. F. J. Ažbe prišel v našo naselbino. Takrat smo še bili Slovenci in Hrvati skupaj V jedni župniji. in v čisto majhni cerkvici, katero smo bili kupili od protestantov za $1200. V začetku nas je bilo kakih 50 dobro podpirajočih župljanov. Ko je pa naš č. g. F. J. Ažbe začel, nas je vsak teden več in več pristopilo k župniji Prebl. Device Marije. Župnija je tako hitro rasla, da je č. gospod kupil 12 lotov zraven te majhne cerkvice in postavil samostan v istem letu. tudi šolo, katera je stala $8,000' in kateri so učile čast. sestre Notri )ame. Župnija je tako hitro narasla v sedmih letih, da ni bilo več prodora za Slovence in Hrvate, in potem smo se razločili, in č. g. F. J. Ažbe je počel župnijo Sv. Petra za svoje Slovence. In v enem letu je postavil krasno zidano cerkev Sv. Petra z zvonikom. v katerem imamo tri zvonove; tudi župnišče. samostan in šolo, v katero so naši slovenski otroci prec začeli hoditi. Postavil je več lepili društev, posebno Društvo Presvetega Srca Jezusovega za moške, ženske in o-troke, katerih društveniki pristopajo mesečno k sv. obhajilu'; Marijino Druž bo, v katero spadajo vsa naša slovenska dekleta, in Društvo Sv. Cecilije, katero jako dobro napreduje. Tudi več drugih dobrih del je naš č. g. F. J. Ažbe storil za Steeltonske Slovence, katerih nam ni mogoče tukaj opisati. Častiti gospod F. J. Ažbe, mi Steeltonski Slovenci vsi pripoznamo Vaša dobra dela, trud in požrtvovalnost, katero ste imeli tukaj v Stecltonu za nas in naše otroke, in ker nam je nemogoče Vam poplačati za to veliko dobroto, Vam obljubimo, da se bodemo vedno v naših molitvah spominjali na Vas. Konečno pa, č. g. F. J. Ažbe Vas prosimo, da sprejmite našo naj srčnejšo zahvalo in želje za nadaljnji vspeh in napredek v Vašem duhov skem delu. Župljani Slov. Cerkve sv. Petra. IZPOD SV. GORE. (Izvirno poročilo "Slovencu".) Goriško, 26. julija 1915. Dežuje, kakor da plaka nebo nad grobovi žrtev italijanske perfidije ob goriškem obmostju. A smrtni angel je moril uprav na italijanski strani: samo pred Kalvatijo in v Oslavj.u cenijo žrtve sovražnikove v zadnji šestdnevni bitki na 3000 mož! Kaj pa šele na robu Doberdobske planote! Italijani hočejo za vsako ceno priti na vrh'Sv. Mihaela in še danes neprestano grme težki topovi in krvave vedno sveže njih čete, dočim je na ostali goriški fronti že par dni mir. Nam pa je bilo od naših zaupano: "Ako ostanemo tu še dva dni, bodite brez vse skrbi!" In ostali so dva dni, cel teden so ostali in mi smo brez vse skrbi: Kaj nam pa morejo? — Kič! In sv. Mihael, prvak nebeške vojske, izbrani zaščitnik avstrijske armade, brani nas v boju z bogokletnim sovražnikom! — In vendar, bilo je opasno! Neko noč v tej grozni bitki, v primeri s kojo so bile one v Srbiji le navadne praske, zatrjajo Dalmatinci, so bili Italijani svesti svoje zmage. Hoteli so naše zajeti, uničiti mostove pred mestom. V temi se sicer niso opazili obrisi velikanskega zrakoplova, ki je metal 98 j kil težke granate na mestne zgradbe, a neznanski pok ga je izdal, a, hvala Bogu, zadel ni nič! Bog je z nami. iA tudi sicer so Italijani pošiljali v boj za Kalvarijo zelo izbrane čete... Pozornost in občudovanje naših so vzbudili zlasti nekateri pogumni akro-bati-telovadci, ki so se brezpogojno hoteli prikrasti v naše postojanke. Po vseh štirih so se plazili kakor mačke, zdaj z glavo zdaj zopet z nogami naprej, tupatam v bliskovitih salto-mortale-skokih vedno bliže in bliže kakor v kakem cirkusu. A vsa umetnost in spretnost jim ni nič pomagala; najdrznejši je bil ranjen in ostali so izgubili glavo in srce. — Aampak 12 polkov!!... "Bravi! Andemo avanti! Pogum, naprej! je odmevalo, na zapadnem pobočju Kalvarije in Oslavja, a naši so čakali kakor levi na plen... V enem prednjem našem jarku je bilo do 150 italijanskih žrtev, a tudi živih ujetnikov dobršno število. Kakih 60 so jih peljali skozi našo vas. Prostakom smo brali na obrazu, da so Bogu hvaležni ža — rešitev. Koliko je še do prve železniške postaje, je vprašal eden. Toliko in toliko, je dobil odgovor. Pa je rekel: "Magari toliko dni! Basta, clie ho salvate le trippe" (da sem si le rešil življenje). Častnik je gledal izzivajoče s prodornim pogledom, a poosebljen gnjev in srd je izražal 701etni. nesimpatični Garibaldinec. Ljubezen do dofnovine je naravna in plemenita, a v garibaldinskem slogu je odurna in ogabna: rdeča je kakor nedolžno prelita kri in črna je, kakor božji ropi — V soboto so bombardirali GoWco. Padlo je 35 granat. Ena je oplazila stolno župnišče in zadela v kapelico oltarnega zakramenta stolne cerkve ter neznatno ranila v noge preč. msgr. J. Pavletiča; tri so padle v bli-žino I ženske bolnišnice in nekoliko poškodovale oddelek "Nazareta", kjer bivajo bolni otroci. Sedaj jih menda spravijo v Ljubljano. Italijani ali niso vešči strelci ali pa ne upoštevajo mednarodnih določb glede Rdečega križa itd. Na vsak način pa naj nihče v Gorico ne hodi radovednosti past! Hišo italijanskega podanika v ulici Mozelli je težka granata od vrha do tal potlr-a, a človeške žrtve ni bilo, kakor tudi ne v hiši gospoda Koritnika, kjer so domači v neki težki slutnji poiskali še pravočasno zavetje v kleti. V mestu pa je bilo nekaj žrtev. Kekdo potrka. Prosto! Poročnik dr. K. — Dr. M. — S čim morem uslužiti? — Prosim eno sveto mašo za . ..! — Kedaj odrinete v ogenj? — Prav danes. — Ste bili že ranjeni? — Trikra': na vratu, na plečali in na roki. — Se kaj bojite? — Nič! Človek je postal animaličen. govori, je. pije, kadi. a .-•e tega komaj zaveda. Ka eno misli... Zmaga domovine in vrnitev domov!— Ste li Kranjec? — Ne, Štajerc, prane-;ak škofa Slomšeka! — Ko. krasno, divno, takega strica imate v nebesih! Kar njemu se priporočite: Slomšek je naš slovenski častivredni služabnik božji! — Strašen, nezaslišan pok! Tav-žent Elijezevt bi rekli moj pokojni o-če, vsi hudiči, sem mislil, ko je počilo nekje v bližini, zažvižgalo in zalaja-o... Kakor bi trop zbesnclih psov podil v trop glavnih volkov... v temno noč, in se je hiša potresla, so šipe popokale, je odpadel omet od sten in se pokazale razpoke v zidovju in sem skoro izgubil sluh... Šlo bliskovito cvileče in tuleče, bobneče in grozeče dalje... na vznožje gore sv. Mihaela. Bog bodi milostljiv vsem žrtvam 30.50 cm izstreljka! Žrtve italijanske perfe-dije! Bog bodi milostljiv vsem, tudi neprijateljem..., a zmago daj pravici — pravični Bog! l>r. Marijan. Goriško, 27. jul. 1915. Končan je boj na naši soški fronti, po večdnevni vroči bitki. Konec dober — vse dobro, lil konec je — najboljši! Italijani so menili, da jo zasledili Ahilejevo peto avstrijskega ju naka in zazdelo se jim je, da so jo iz-taknili na gričku sv. Mihaela ob Doberdobu. Tam so v isttni ostali v-e do včeraj enakovredni naših junakov in celo upali so na — predor naše bojne črte. Celih 36 lir so neprestano obstreljevali imenovani griček. Vihar je bil tako močan, tako grozen, da smo v mestu in okolici nestrpno čakali na izid. Marsikdo je v noči od 25. na 26. julija zbujen po strašnem grome-nju topov, vstal, na pol odprl okence in prisluškoval, da-li bi mogel razbrati, če ta nenavadni dirindaj morda ne pomeni — našega umikanja — poraza! V jutro je bilo še vse negotovo. Kaj bi nam bile zmage na ostali soški fron- ti ob porazu na tako važnem mestu, kakor je sv. Mihael? In šel je svečenik, ko je goreče molil pri nekrvavi daritvi za zmago pravice, na krov svoje strehe, od koder se krasno vidi na griček sv. Mihaela. Bil je višek boja. Italijanski topovi so umolknili... naši so še silneje nadaljevali ! ltalijaniska infanterija je jurišala! Kaše krogle: granate in šrapneli so padali na vznožje, nato višje in višje, na sredo rebri..., pa zopet višje se je razletelo kar naenkrat po 10 do 13 šrapnelov; vsa gora je bila kakor gora Sinaj! Moj Bog! vzdihne svečenik, naši se umikajo! In res! Še en pogled, naši šrapneli so razpočili uprav na vrhu! Svečeniku zapolje po žilah močneje in urneje..., kakor da bi bil zazrl nekaj groznega, nekaj nepričakovanega; ne ve, kako je prišel doli s krova, samo to ve, da je zbegan naročil, naj se hitro pospravijo najnujneje stvari, ker v par urah bodo Italijani tukaj! Bum-bum! Strahovit pok in brlizg po mirenskem polju na vrh sv, Mihaela, izstrelek 30.50 cm topov: do tu in ne dalje! Kato molk! Danes je mir, na celi fronti mir. Italijani pokopujejo svoje mrtvece, a mi se radujemo zmage! Bog je z nami! Kaše topništvo je tako vzorno streljalo, da so izstrelki padali časih le 20 metrov pred našimi vrstami, strahovito učinkujoč v sovražnih vrstah. Pričakovali smo tako! Sveti Valentin in Sabotin, ta dvorjanika naše ljube Gospe svetogorske, sta srdito odbila vse ljute navale, por... Madonna! regimentov, mar naj bi bil prvak nebeške vojske zaščitnik naših armad, sv. Mihael, podlegel?! Nikdar! Samo sv. Gen-dra žaluje: krog sebe vidi tuje obraze, tujo govorico čuje, a častilci njeni, kje so! Iznad sv. Mihaela vstaja meglica, plavajoča proti Sv. Gori, noseč veselo-vestje naši ljubi Gospe, pozdravljajoč na poti sv. Valentina in Sabotina, zna-nilka skorajšnje svobode tudi sv. Gen-dri. * * * Ka ulicah naše vasi je skoro pred vsako hišo stojnica za kuhano sadje. Danes so mlade branjevke glasneje, vojaki, ki so došli iz vojne črte, so dobre volje, kupčija izborna. Neka podzavestna, sladka misel dviga vse: naše žrtve niso bile in ne bodo zastonj! Dečaki so se znova oglasili... Danes, po več mesecih je to prvikrat, ču-jtm duet glasno in še precej v taktu žvižgajočih: Sej Slovani! — Bog in Marija! Dr. Marijan. NA KRASU. Janko K. ska luka Štivan in Devin z že Rimljanom znanim Timavom, in na skali ob morju Miramar. Morje nemirno pljuska ob bregove. Kad njim stoji nemi starec, naš Kras, ki se bori z vodo vetrom, s sušo in z ljudmi. Ozdravila je v enem mesecu. Mrs. Ana Janček v Du Bois, Nebr. nam je pred nedavnim pisala: "Iskrena moja hvala Vašemu Severovemu zdravilu za obisti in jetra, ki mi je v tako kratkem času čudežno pomagalo. V enem mesecu sem ozdravila." Severo-vo zdravilo za obisti in jetra je namenjeno zoper vnetje obisti, žolča, zaprtje, goste vode, težko odpuščanje vode, otekle noge, hrbtobol, katere nadloge povzroča nečistoča in nadloge v obistih in kisline v želodcu. Naprodaj v vseli lekarnah. Dve velikosti: 50c in $1.00. Odločno zahtevajte Se-verovo zdravilo za obisti in jetra. Ako bi jih Vaš lekar slučajno ne imel, pišite naravnost na nas po nje: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.—Adv. for okt. "VELIKA PONUDBA" Spredoi del Nebo škitljice vreden ic. T joU™ Celi kupon vreden 1 cent* t foton« Crii kuponi In sprednji deli iiilljic lm»jo i«Io ^ Se jih lahko izmenja u »olovioo ali »redne pWWJ™ (Ta pogodba uifaene 31 decembra JJlp ' P Lorillard Co.. inc.. New York Ut-'Z J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnic«. Telefon 101. JOLIET, D* Jadranska Banka Popolnoma vpUčena glavnica 1,000,00« kron. Prihranki 780,OM Glavni urad: TRST. Podmiak« na Dunaju, Dubrovniku, Kotora, Ljubljani, , Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vlofe in jih obrestuje, knpuje in prodaja vreda®** nostne papirje in daje informacije rseh vrst Prevzeinlje menjice, dokumente in tirjatve za Av»tro-Ogr»ko, Bo»*® in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, SrWft Turčijo i. t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA- Ti Sahara slovenske domovine, naš Kras! Trd si in neusmiljen, in človek, ki biva na tebi, si mora iz kamna izbiti kruh. krvav in težek, kot so tvoje skale. A vendar sem vesel; ko se spomnim nate in na jeklene, vztrajne ljudi, ki se borijo s teboj. Krvavordfcča zarja je barvala pobočja n:i Cavnu, ko srno se trije mladi študentje s praznimi žepi, polnimi nahrbtniki, z odprtim srcem in z radostnimi očmi vzpenjali po kameniti stezi iz doline na Kras. Pod nami je široka, deroča Soča stiskala Ipavo v strugo nazaj, tako da se je ta morala u-makniti, prestopiti bregove in zaliti travnike in polja ob strugi. Kot veliko blatno jezero je stala sredi bujnega zelenja in skušala prodreti v Sočo, ki je z eno samo poševno, penasto, od prešernih vrtincev razrito črto* zajezila dohod do svojih voda. Ob Ipavi pod Krasom sanja lep gradič, ki ga ovijajo dolgi jeziki divje trte in bršljana. Celo sliko zaslanja v pobočju borov gozd s svojimi mehkimi linijami. Kras je že tu. Nakrat se odbije od planjave. Ravnina rodovitna, pobočja že kraške skale. Visoko v hribu pase raztrgan dečko dve suhi kravici, ki išče t i med kamenjem ščepec trave. Tu in tam majhen kamenoTom, vrh, in potem zagledaš pred seboj sredi revnih hišic cerkev s topim benečanskim zvonikom. Okoli vasi ozke dolge njivice predeljene z ogradami. Višje gori rdečkasta zemlja, kjer se opletajo trte okoli visokih kolov. Mimo pelje par voličkov .visoko naložen voz. Moko vozijo iz mlina v dolino, kar za celo vas skupaj. Ka vrečah leži zlek-njen star Kraševec in gleda v dolino. Kot pestra preproga, obrobljena z modrino morja in z Jjelino snežnikov se razgrinja tu spodaj Furlanija. Veter šepeta s tisočerimi zlatimi kla~i, ža-njice pojejo tiho, melanholično pesem in vozijo v pisani barki po globokem kanalu žito domov. Ah, oni tam doli imajo zemljo, dobro, hvaležno zemljo. Na Krasu pa: kamenje, kamenje, kamenje. I.e nekaj tolaži še Kraševca. Vinograd! Z dinaniitom je iztrgal kamenje Krasu, nanosil zemljo, čistil, kopal, sedaj pa gre ob trgatvi v vino grad, in velike, napete temnorijcče ja gode padajo v ptetenico. Teran! Kakor da bi bil vinograd popil vse potne srage, kakor da bi se bi lnasesal žgoče vročine poleti, ob suši, tako vino daje. Cesta se razdeli. Ena veja gre k Soči, druga naprej čez Kras. Čez dobro uro zopet vas. Isti benečanski zvonik, iste borne hišice z venci rumenkastih turšičnih storžev pod streho, iste lesene vegaste stopnice. In povsod skale, čeri, semtertja od soln-ca ožgan borov gozd, par njivic, to je vse. Pod vasjo je močvirnato Dobcr-dobsko jezero, poraščeno ob robovih s trstičjem, ki poje v vetru dolge za-tcgle melodije. Kras se nakrat prelomi, že je tu ravnina. In naprej. Ob morju starosloven- Buchanan-Daley C** Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLl*01* Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DORITE NA.Š0 CEN« TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu affiMffiSfi^K^Hi^aiffiHiffiaiffiK^Mi^S^SBlžS Union Coal & Transfer C°' 616 CASS STREET, JOLIET, ILL. Pinuo »ud Furniture Movi"^ Chicago telefon «13. Northwestern telef0^ 41* Prvi in edini slovenski pogrebniški i av oi Ustanovi)«*. L 1893. Anton Nemanich in Si* 1002 N. Chicago Street J Koujušniica na 205-207 Ohio St.. J*iiet' ' ifjy Priporoča •lava«Mu tkcinitn svoj aavad, M J« if ■icitu; ima lastno uitW* aatkulaae«, ki j« aajl«»ia r J«"* tvaike v*iav« ia kačije. Na paaiv« m p—l»ii vsak ta» p»a*či ia padMva. C^"^ Kadar rabit* kaj v aaii rtrahi ■« fUmtt aH tat M75|ia N. W. 344, Na* kiHirii ki rti Mrtt M ImH. AMERIKANSKI SLOVENEC, 19. OKTOBRA 1915. S. Družba sv. Družine (THE HOLY lZ™WNJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. FAMILY SOCIETY) Seleč: JOLIET, ILL. Vstauovljena 29. novembra 1914 Inkor. v drž. Ill, 14. maja 1915 UŽBINO GESLO: "VSE ZA. VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.:EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: redsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 £>y Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—a. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrio, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La"5alle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe ,e naj pošljejo na 1. porotnika. Podi bodi rejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi- mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. D- sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od • do SS. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. poIZPLAČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana list'° n° vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne we v redu in sprejete v gl. uradu. ZPLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: a Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; * Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; » ;*gubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; * |zgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; » 'zgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; !Z8ub° obeh nog nad členki vsoto $250.00; !zSubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene r.oke vsoto $50.00; *a i'25"!30 naimanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; (jej°m'J€no hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- selz^V^JE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer tukj. aca vs°ta $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za 0 °Peracij0 na kili ali vtrganje m. Več r in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem- plaiatjZpis® tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-iznlaA-i poskodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in P'aci,a za operacije. jih dlu Slan('ca) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki D. g. £ p2' D- takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in ^ ' p°ieg tega plačujejo Društva bolniško podporo. ®zirom'n^p'a^aj0 sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z a vsoto zavarovalnine: Rjazana. Piše: ...Dne 11. maja sem bil ranjen v nogo. Pozneje sredi meseca junija sem ozdravel. Sedaj sem ujetnik s štirimi znanimi gospodi skupaj. Gre mi sicer dobro, samo strašno dolgčas mi je. — Odlikovani slovenski častniki. Viteški križec Franc-Jožefovega reda je dobil višji intendant 2. razreda Ivan Antolič. — Sfgnum laudis sta dobila žandarmerijski major Akserdar Sre-bre in stotnik 27. domobranskega polka Julij Lampič. — Srebrni signum audis je dobil poročnik 3. črnovojni- škega polka Josip Lešnik. — Signum laudis so dobili: črnovojniški nadpo-ročnik Josip Parma 33. topničarskega polka, poročnik Gustav Hošek 27. peš-polka, nadporočnika Fran Šega in dr. Makso Obersnel 97. pešpolka. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hra-brostne svetinje je dobil asistenčni zdravnik Albin Blažič gorske topničar-ske divizije. — Zlasti zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil veterinarec dr. Kuno Kranjc. — Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil stotnik generalnega štaba Fran Janša. — Signum laudis so dobili: nadporočnik 7. lovskega bataljona E. Gombač, nadporočnik v rezervi 17. pešpolka dr. Avgust Apih in poročnik 39. topničarskega polka Dolenc. — Žrtve Vojne. Na severnem bojišču je padel Fran Bremec, sin znane ljubljanske družine. O tem se piše: Zopet je zavihrala vojna vihra ter pretrgala nit mlademu življenju, ki je o-betalo toliko dobrega za človeško družbo, posebno za naš mali slovenski r.arod, kateremu je ta svetovna vojna usekala toliko nezaceljivih ran. V vročem boju ob desnem bregu Dnje-stra je padel kadet domačega domobranskega pešpolka štev. 27 Fran Bremec, sin znane ljubljanske družine. Hud udarec za stariše, katerih nada in ponos je bil, neizbrisna izguba za sestro, s katero ga je vezala prava bra-tovska ljubezen, ter za njegove prijatelje in znance, ki so ga vsi cenili radi njegove značajnosti, resnosti in njegove izredne družabnosti. Znan je bil kot pevec, znan kot telovadec in športnik v ljubljanskih športnih društvih. Komaj da je dokončal študije na ljub- 14 (13 vojakov in 1 tujka) in za difte-rijo 6, med njimi en tujec. — Nesreča na železnici. Na državnem kolodvoru v Ljubljani se je 30. avgusta opoldan ponesrečil železniški uslužbenec Gašpar Dimnik. Pripeljal se je službeno z gorenjskim vlakom ter je hotel spraviti svoje orodje v delavnico. Pri tem je prezrl bližajočo se lokomotivo, ki ga je podrla na tir, mu odtrgala levo nogo nad členkom ter ga tudi na desni močno poškodovala. Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico. — Griža in legar sta se pojavila v nekaterih vojaških taboriščih v Mariboru. — Na globo 84.000 kron so bili obsojeni lastniki tvrdke Edvard Sachs in marij dr. Karol Pichler, Celovška zbirka z dne 1. avgusta je znesla 5058 K 16 vin.; zbirke v okrajnih glavarstvih Šmolior 1205 K 1 vin., Celovec 828 K 36 vin., Špital 3479 K, Št. Vid 4041 K 6 vin., Velikovec 2826 K 78 vin., Volš-perk 3711 K 64 vin. Za ta denar so se nakupili darovi, in sicer predvsem tobačno blago, jedila in pijače, noži in drugo, kar potrebujejo in si žele čete. Primeren del se je odkaz.al četam, ki se dopolnjujejo iz Koroške (Kheven-hueller infanterija, 8. lovski bataljon, 4. domobranski pešpolk, 9. poljski top-ničarski polk), ostalo se je porabilo potom najvišjega poveljstva za bojujoče se čete na koroški bojni črti. — Ranjen v nogo. V rezervni bolnišnici v Solnognadu se nahaja ranjen naslednik iz Fuenfhausa. Prodajali so Goričan Anton Kabaj, podomače Be namreč v svoji podružnici v Stainach-Traningu mast 50 kg za 184 do 186 kron, dasi so plačali zanjo 128 do 131 kron. Sodnik je zato prisodil lastnikom tvrdke Gustavu Lichtensteinu, Hansu Kutschera in njunima zastopnikoma Ludoviku Appelu in Hansu Kut- nečan, iz Hlevnika pri Dolenjah v Br-dih. Ranjen je v desno nogo. — V ruskem ujetništvu se nahaja kadet Jožef Nanut. Pisal je svoji ženi Ivanki rojeni Mozetič v Solkanu, o kateri se pa ne ve, kje se sedaj nahaja. Cvetko Ščuk iz Barkovelj se je o scheri radi navijanja cen vsakemu po gIasil iz ruskega ujetništva. Piše, da koro z brivci, ker brijejo sedaj le o-troci, ki se sploh ne razumejo, ali pa starci, ki sploh ne vidijo in se jim roka trese, da si v vedni nevarnosti, da ti ne odreže vratu. — Milan Polič, bivši kapelnik slovenskega gledališča v Trstu, je angažiran kot kapelnik hrvatskega gledališča v Osjeku. —Pogrešata se že od oktobra 1. L Štefan Figar, planinski lovec pri 20. lovskem bataljonu, 2. stotnije, in Alojzij Vendermin, pešec 97. polka 14, stotnije, prideljen sanitetnemu oddelku, oba iz občine Kojsko pri Gorici. — Kolera. Dne 26. avgusta je bilo v Trstu v zdravniški oskrbi 31 oseb; novi slučaj inobeni, okrevali sta 2 osebi, umrla pa 1; ostalo v zdravniški oskrbi 28 oseb. Novi slučaji so bili konstatirani kot bacilonosci v opazovanju 12, v vili Sartorio je na opazovanju 36 oseb. 42.000 K globe. — Gradnja nove železnice Gradec-Liebenau. Železniško ministrstvo je podelilo družbi graške mestne železnice pravico za tehnična preddela za gradnjo nove železnice Gradec-Liebe-n a u. — Umrl je štajerski deželni poslanec ravnatelj Jožef Mosdorfer. — Umrl je v Beljaku Anton Kam-posch, star 58 let. Pokojnik je bil več let ravnatelj hotela "Union" v Ljubljani. Rodom je bil štajerski Slovenec. — Kanalsko dolino je mnogo ljud-1 j an ski realki, ga je poklicala vojna ' stVa začasno zapustilo. — Um se je omračil v Celovcu župniku Ivanu Schweigerju iz Breze. Odkar mu je letos umrla mati, ni bil več zdrav. tromba v vojaško službovanje. Kot enoletni prostovoljec je obiskoval oficirsko šolo v Judenburgu in Slov. Bistrici, kjer se je z vso vnemo poprijel Razred 1 . z» $250.00: Starost. ....... 16-20 ... • 20-25 ... • 25-30 ... • 30—35 ... ....... 35—40 .......... 28c 5 ....... 40-45 .......... 32c 6 ....... 45-50 .......... 38c 7 ....... 50-55 .......... 45c tega plača vsak član(ica) še Sc na mesce za stroške. Asesment. ..... 18c ..... 20c .....23 c .....25c .....28c 32c Za $500.06: Razred. Starost. 1 ......... 16—20 ... 2 ......... 20—25 ... 3 ......... 25—30 ... 4 ...... Asesment. ...... 35c ...... 40c ________ 45c 30—35 .......... 50c 35—40 .......... 55c 40—45 .......... 63c 45—50 .......... 75c vojaških študij tako. da si je pridobil, Laterano, kneza in škofa krškega dr. eno prvih mest med svojimi tovariši. Adafcia Hafterja, deželnega glavarja Potem se je praktično vežbal pri svo- Leopolda barona pl. Aichelberg-Labia jem polku skozi pet mesecev, dokler | župana dr. Gustava viteza pl. Met-ni koncem maja odrinil na bojišče. Iz »itz izdani oklic za nabiranje darov je številnih njegovih pisem na stariše je \ PO celi deželi našel najživahnejši od-odsevala neka tiha potrpežljivovst vz- Uspeh je krasno spričevalo ko- IZ STARE DOMOVINE. jansl'lače, spodnje hlače in H l2or Pa „ nunatn "ič." Italijanski ,°s°voriP ' vcdel> da je bil Culkan e bo,.. , e' je hudo, če bodo materjo Uršulo, hudo, če bodo Torej gre Slo- Vence'm kiPrav !uulo £av>(l0 inSo "Mi na Italijanskem, 7 n,maj0 ni,;c sk'epa iz te dopisnice tor,jest: • ■ i- - iS"13" tl. "iti piti. — Jožef donia i, 7 sPoroči|" gor"Jega Bruka št. Uj 'V^aja tc-'Voji »>ateri Mariji, jf^stvt, v t, 't0 ^njen v vojnem Inu°8lasi' svoi - A"ton Sink se da W bivajo v Stari ■tie: Stu P na . )e ujet '.nalmini. bbZeleznici Fran ki .... aj0 'taliji v manjšem Pečeno mestece le- niorin ,i Kre iz Ženeve ves Cijo. do Nice in še naprej v •°Var' b["-Skem ti jubr bivži'čianUnTiitv:i Rdk K»" Itve an° cerlf V St' Vidu nad Dno in 1 iz ruskega ^ben^h^Pism ,love'»'>ra 1914 ,e ra |a 8'asu • ncka st, • , r. P°PoW..._ J0kal1 in zdihovali — Nabiralni dan na Koroškem. Iz Celovca poročajo: Od deželnega predsednika dr. Karla grofa zu Lodron- je čil in zdrav ter da se nahaja v Kat-ta-Kurgan v gorkem Turkestanu. — Iz italijanskega ujetništva se je oglasil korporal Tomaž Seljak, slikar iz Podmelca. Nahaja se v mestu Asti na Pijemonteškem. V pismu, datiranim s 6. julijem, došlem v Ljubljano tvrdki A. Zanki sinovi, toži, da ne ve o bivališču svoje rodbine in prosi za slovensko-italijanski slovar, ker ima dovolj časa za učenje. — Umrl je v Velsu Ivan Batič. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše — Vojaki so umrli v Gorici: Božidar Ličanin, iz Bosanske Budice, Boš- ;n tudi po zmerni ceni. na, granatna rana; Ivo Stipovič, vojak iz Studenc, Dalmacija, trebušni strel; Jožef Križaj, ogrski Slovenec-vojak, iz Murakiralv v Zala komitatu, zadet od bombe; Jožef Brož, Turnan, Češko, zadet v glavo; Fran Figi, Via Ascoli 16, gastnenteritis; Emi Heyne iz Moravske, granatna rana; Ante Čukošič, Ercegovci, Sinj; Vinko Kraljevič, Zaton, Dubrovnik, zadet v glavo. Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St, Joliet, III. lic gorja, ki nui ga je donašalo življenje na bojišču. Razumen voditelj svojega voda, ki mu je bil udan z dušo in telesom, je vstrajal čez dva meseca roškega prebivalstva, ki je zopet dokazalo svojo hvaležnost četam, ki imajo hude boje proti obilici sovražnikov, zlasti na južnem bojišču, ki stoje na pri svojem polku, dokler mu ni ruska straži in odbijajo njihove napade, da Jn od tedaj ni bilo U vec o njem. Mati in *"5>iPra iHSrr UverJeni, da Roka 4,fpa se za n,r° 1>otcku tolikih me- °S'asi i„ nXega Proglašeni Rok ,„, ija v K • da je Z(ll'av ter 'e» v „, ,v državi Kl^aia v p - Simon Nekateri tv«gaVV So trdili ."CKHteri njegovihl Sne m da»o«avid«0i »r-v'v d'®?"' iz ruske J.u' Sedaj se je V*Je bil utnT UJetniStva '» P«-s Uskc8a ujetnV-Padcu P'zenjysla. ^rsk1' sledeč, JeItn'Stva se nadalje »U ha 'n°i«ter vvrCnc mi- Val LTirolskeni ^eUstift» Pti Bruex-"a CnTanbrat-Paebi ni več podoben," je dejala; "mrzlica ga tare, ponoči, ko misli da jaz spim, moli pred sveto podobo, v snu se mu blede, podnevi pa je kakor pol brezumen: včeraj smo jedli zeljno juho, pa ni mogel najti žlice pred seboj; ako ga kaj vprašate, vam odgovori o čisto drugi 9tvari. Začel je hoditi vsak trenotek od doma, češ, da mora po opravkih k odvetniku; naposled se je davi zaprl v svoj kabinet, rekoč, da mora napisati važno pismo zaradi pravde. Kakšno pismo hoče pisati, sem si mislila, ko žlice pred seboj ne najde! Toda pogledala sem skozi ključavnico in videla, kako je sedel in pisal, pri tem pa so ga oblivale solze, tako je plakal. Kakšno uradno pismo neki piše, sem si mislila; pa ne, da bi mu bilo že žal za našo Ihmenjevko! Torej je naša Ihmenjev-ka že popolnoma izgubljena! Dočim premišljujem, naenkrat vstane izza mize, zardi, oči se mu zasvetijo; prime za-kapico in pride k meni. 'Kmalu pridem, Ana Andrejevna,' je dejal. Kakor hitro je odšel, takoj sem hitela k njegovi pisalni mizi iskat, kakšno neki mora biti pismo, ki ga je^ravnokar pisal. Zakaj dobro sem vedela, da ga ni vzel s seboj, temveč ga je vtaknil pod ostale papirje, ko je vstal izza mize. Poglej, dragi Ivan Petrovič, kaj sem našla!" In podala mi je list pisemskega papirja, do polovice popisan, toda s tolikimi popravki, da ga ponekod nisem mogel razbrati. Ubogi starček! Že prve vrste so pričale, o tem, komu je pisal. Bilo je pismo Nataši, njegovi ljubljeni Nataši. Začenjal je goreče in nežno, obračal se k nji z odpuščanjem in jo vabil k sebi nazaj. Težko je bilo čitati vse to neskladno in pretrgano pisano pismo, polno neštetih popravkov. Videti je bilo samo, da se je goreče čustvo, ki mu je stisnilo pero v roko in mu narekovalo prve, iskrene vrstice, po teh prvih vrsticah naglo izpremenilo v drugo: starec je začel karati hčer, opisoval ji s kričečimi barvami njen pre-grešek, z nevoljo omenjal njeno trdo-vratnost in grajal njeno brezčutnost, ter to, da morda niti enkrat ni pomislila, kaj je prizadejala očetu in materi. Za njeno ošabnost ji je grozil s kaznijo in prokletjem in nehal z zahtevo, da naj se nemudoma in pokorno vrne domov. "Takrat šele, in edino takrat morebiti," ji je pisal, "po pokornem in vzornem novem življenju v krilu rodbine, ti utegneva odpustiti." Oči-vidno je bilo, da je smatral po nekolikih vrsticah svoje prvotno velikodušno čustvo . slabost, začel se ga sramovati in napo- e prijel za glavo. Ana Andreiavna je odrevenela od strahu. On pa ™ta-koj zagrabil klobuk in palico ter stekel od doma. Pi-mo je bilo od kneza, ki je suho, kratko in vljudno obveščal Ihmenjeva. da za svoje besede, katere je govoril proti uradniku, ne dolguje nikomur in nikakršnega računa. Ihmenjeva sicer zelo pomijuje zaradi izgubljene pravde, toda pri vsem svojem pomilovanju nikakor ne more smatrati za pravično, da bi tisti, ki je tožbo izgubil, imel pravico, iz maščevalnosti pozvati svojega nasprotnika na dvoboj. Kar se pa tiče javnega osramočenja, s katerim mit je grozil, je prosil knez Ihmenjeva, naj se zategadelj nikar ne razburja, ker nobenega javnega osramočenja ne bo in tudi biti ne more; njegovo pismo bo nemudoma predloženo na pristojnem mestu in vnaprej obveščena policija bo gotovo v položaju, ukreniti potrebne korake, da zagotovi mir in red. llnnenjev je s pismom v roki takoj zdirjal h knezu. Kneza spet ni bilo doma, toda starec je izvedel od sluge, da je ravno pri grofu N. Ni si dolgo pomišljal in je hitel h grofu. Grofov Švicar ga je ustavil, ko je šel po stopnicah; v skrajni besnosti pa ga je starec udaril s palico. Takoj so ga zgrabili, zavlekli ga na prag in ga izročili redarjem, ki so ga spremili na policijo. Dogodek so sporočili grofu. Ko je knez, ki je bil. slučajno navzoč, povedal pohotnemu starcu, da je to isti Ih-rnenjev, ki je oče tiste Natalije Nikola-jevne, — knez je večkrat posredoval za grofa v takih zadevali — se je vele-možni starec zasmejal in njegov srd se je izpremenil v milost; dal je povelje, naj se Ihmenjeva izpusti; izpustili pa so ga šele tretji dan in — bržkone po kneževem naročilu — povedali starcu, da je knez sam izprosil od grofa njegovo pomiloščenje. Starec se je vrnil domov kakor brezumen, se vrgel na posteljo in ležal celo uro, ne da bi se ganil. Nazadnje pa se je dvignil in v grozo Ane Andrejev-ne svečano izjavil, da na veke prokli-nja svojo hčer ter ji odjemlje svoj očetovski blagoslov. (Dalje prili.) Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.4i Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................$16.5' Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............Is-0* Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................I?-®* Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10-5* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10'W Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9" Hollaand Gin, zaboj (IS steklenic) za ............................$12'" Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za .................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ...,...................IW Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za........ ...............$6,9» Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v sloren-skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S." Denver, Colo.: George Pavlakovich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Bull. Chicago, III.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Peoria, III.: M. R. Papich. Springfield, 111.: John Petemel. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Calumet, Mich.: John Gosenca. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Gilbert, Minn.: Ant. Indihar, llibbing, Minn.: Frank Golob. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Soudan, Minn.: John Loushin. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Colliinvood, O.: Louis Novak. Lorain, O.: Jos. Perušek. Youngstown, O.: John Jerman. Newburg (Cleveland): John Lekan. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Houston, Pa.: John Pelhan, Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Steelton, Pa.: A. M. Petric. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. V onih nfiselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A. S." Joliet. ilu PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLiN01* Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING CO. COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles. Bell Telephone, Jolict 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street« JOLIET, ILLINOIS. POZOR ROJAKINJE! DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionic« U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. STENSKI PAPlt Velika zaloga vsakovrstnih in firnežev. Izvršujejo se w varska dela ter obešanje sten papirja po nizkih cenah. Alexander C hi. Phone 376.1/ n. 120 Jefferson St. JOLl£T' % N. W. telefon 556 Nizke cene in naše geslo. dobra postrežba j» Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 W. H. KEEG* POGREBNIK. .-.■J Slovenci v La Salle in dar potrebujete pogrebnika se na to tvrdko in prepričani bo ^ boste najbolje postreženi, ker t' j je najboljši ter mnogo cefleJ drugi. V slučaju potrebe rešilnegat(]( (ambulance) pokličite nas P0../ nu, ker smo vedno priprav!)' dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno- POSTREŽBA TOČNA VSA* W. H. KEEGAtf Telefona št. 100 — vsak Cor. 2nd and Joliet St., La S* 5 Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje m ter je najboljša pijača Porter Brewing Company Ota telefon 405 S. Bluff St.. Joliet