Tečaji Rdečega. ln križa za žensko vaško medicinska sestra France Demšar mladino Prav malo informacij o ustroju in delova'l1ju človeškega telesa ter zdrav- stveni vzgoji dobijo otroci v splošno izobraževalni.h, še mnogo manj pa v strokovnih šolah. V prvih dveh razredih obvezne šole utrdijo nekaj osnovnih higienskih navad in še nekoliko ponove tisto, kar je €'nim več, drugim manj nudil že dom sam. Še največ pozornosti posvečajo temu poglavju vzgoje ele- mentarke, za njimi pa učitelji do 4. tazreda, medtem ko je v višjih razredih ta skrb prepuščena kar učiteljem telovadbe. Ti se od časa do časa nekoliko pozanimajo za osebno čistočo učencev, kakor da bi bila osebna higiena s a m o stvar telesa. Nekaj zadevnih opozoril dobe otroci še enkrat primoralni vzgoji, kjer jim predavatelji, pač zaradi pomanjkanja prave predmetne vsebine spet govorijo o umivanju in osebni higieni nasploh. Šele proti koncu obveznega šolanja, tam v sedmem in osmem razredu, zvedo učenci ponekod več podrobnosti o ustroju in delovanjučloveškega telesa. To snov predavatelji bolj ali manj posrečeno povežejo z nekaterimi pojmi splošne in komunalne higiene, medtem ko jo nekateri kratko malo izpuste. Ceprav sta vsebina in obseg določena z učnim načrtom, ravno pri tem pouku manjkajo skoraj vsa pojasnila iz področja spolnega dozorevanja in dogajanja v telesu mladega človeka, dasi je prav tedaj sredi obdobja, ki je za življenje eno najvažnejših. Lahko rečemo, da posreduje šola učencem za na pot v življenje kaj skopo odmerjeno snov s področja zdravstvene vzgoje, zato pa seveda natančne podatke o višini vrhov v Afriki in številu prašnikov v cvetovih koprivnic. Pravzaprav nič takega, kar bi nas smelo presenetiti. Kdaj in kje sta ,pá učitelj ali profesor slišala, da sodobna opredelitev pojma »zdravje« (dr. Ahčih) zahteva nerazdružljivo enovitost telesnega in duševnega zdravja ter socialne blaginje. Kdaj le sta slišala, da je namen zdravstvene vzgoje vplivati na posa- meznika in celoto v toliki meri, da bosta spremenila svoje dosedanje zdravstvene in higienske navade, s katerimi želimo čimbolj vplivati na ut rdi t e v zdravja"? Tega je zelo malo v programu higiene na uči.teljišču, prav nič pa pri biologiji na univerzi, zato bo pouk zdravstvene vzgoje na obvezni šoli še dolgo časa takšen, kot sem ga opisal. Drugače pa je s tečaji Rdečega križa za žensko vaško mladino, ki stopajo letos že v sedmo leto. Ti so se v mnogih krajih, kjer so jih, imeli, že tako uveljavili, da pomenijo danes malone redno obliko.za zdravstveno vzgojo deklet. Razgovor s tečajnicami, z njihovimi starši, predvsem pa z materami in neka- terimi opazovalci iz vrst lokalnih javnih in družbenih delavcev, je razločno pokazal, da so tečaji v veliki meri dosegli svoj namen. Absolventke uporabljajo 123 pridobljeno znanje največ same zase, mnoge pa so vplivale tudi že na svoje matere, da so le-te spremenile dosedanje nepravilne higienske in prehrambne navade o negi in prehrani dojenčkov. Neredko seže njihov vpliv tudi izven. domače hiše. Nekatere so se uspešno vključile v ekipo za prvo pomoč, druge so v pomoč patronažnim sestram, tretje pp. so uspešne aktivistke Rdečega križa. Program za te tečaje je bil sestavljen leta 1952 in so danes na njem paČ' sledovi časa, v katerem je nastal. lzdelali so ga strokovnjaki, ki so s svojimi merili določali zdravstveni minimum, ki naj bi ga osvojila dekleta v tečaju. Ker pa ni dovolj upošteval njihovih potreb, je bil seveda precej statičen, zanje premalo življenjski in jih zato ni mogel ogreti oziroma pridobiti vseh v enaki meri. Pa ni bil samo program, važneJso vlogo so pri tem imeli predavatelji, ki so ta program oživljali vsak po svoje. Dobri so iz njega znali izluščiti zrno" manj prizadevni pa so se držali njegovih črk in zaradi te anemije so tečaji potem nujno shirali. Torej predavatelji? Da! Samo predavatelji so tisti, ki dajejo tečajem težo in ton, od njÍh je odvisno, ali bodo dekleta ~ tečaj hodila ali ne! Kako naj si drugače razložimo. da so v neki notranjski vasi dekleta, ki delajo sicer v tovarni, redno zamenjala izmeno, da so lahko prišla na tečaj. Kako naj drugače razumemo tisto gorenjsko mater, ki je hčerko opozarjala, da ima zvečer tečaj. Ali pa je - če pogledamo medaljo š~ z druge strani, - kaj čudnega, da jih je nekje na Dolenjskem. od 25 prijavljenih deklet ostalo nazadnje le še 6, in to meseca februarja, 'ko so obravnavali zanje razmeroma najzanimivejšo terno o nosečnosti in porodu. če pa je učiteljica celo uro sedela za mizo in samo docirala, ne da bi na tablo napisala eno samo besedo ali pokazala eno samo sliko. KoHka je v tem primeru krivda učiteljice, je seveda vprašanje zase. Naj v ilustracijo navedem še nekaj primerov! Poslušal sem predavanje o prehrani. Trajalo je neprekinjeno dve šolski uri. gosPQdinjska učiteljica pa je enostavno čitala svoje zapiske, ki jih je delala v šalL Sama suha teorija, ki ni deklet prav nič zanimala, zdravstvene vzgoje v njej pa niti za trohico! Medicinska sestra je predavala o anatomiji in fizio- logiji žen~kih spolnih organov ter intimni higieni. žene. V desetih minutah je bilo predavanje opravljeno! Na vprašanje deklet je odgovarjala kratko in jedrnato: »Beli tok ni nič posebnega, ima ga vsako dekle med dvema menstrua- cijama, bolečine v času menstruacije so skoraj neizbežne in tu pač ni pomoči,"" itd. Učiteljica je pripovedovala dekletom, da bodo ob porodu od bolečin kričale. kar je pa nekaj povsem normalnega in da kričijo takrat pač vse žene. Sanitarni tehnik je govoril o asanaciji vasi in vrstah vodovoda. Povedal jim je vse, kar je treba vedeti sanitarnemu tehniku, prav nič pa ni upošteval, da vodovod na vasi ni samo žensko vprašanje, še manj pa vprašanje 16 do 20-letnih dekleL Tudi sem poslušal predavanje o negi dojenčka. V učilnici je bilo zbranih nad 30 deklet, mlada babica pa je sedela za katedrom in predavala. lmela je eno samo lutko in na njej prikazovala previjanje, dekleta pa so pri tem samo pasivno poslušala, tiste v prvih klopeh tudi gledale. In kaj porečete, če zveste. da nekJe dva sanitarna tehnika vodita tečaj za žensko vaško mladino v celoti? In še nekje sem slišal zdravnika. Predaval je 10 do 16-letnim otrokom o prehrani. Dejal je, da človek potrebuje za svojo rast beljakovine, in pri tem 124 na sliki, ki je tam slučajno, visela, pokazal na »pljuča«. Te beljakovine morajo vsebovati vse potrebne aminske kisline! Razen beljakovin pa potrebuje človek š~ ogljikove hidrate, je nadaljeval isti predavatelj in pri tem na sliki brez pomisleka pokazal »želodec«. V tem smislu približno je šlo vse predavanje. Prepričan sem, da tudi dekletom v tečaju ne bi povedal nič drugače in nič drugega. VideI sem pa tudi res odlične predavatelje, zdravstvene in pedagoške de- lavce, ki so.se zavedali, kaj hoče Rdeči križ, in čutili tudi, kJaj si želijo dekleta. Zaradi takih predavateljev so dekleta zamenjale svoje »šihte«, k takemu pre- davanju je mati poslala svoje hčerko, te predavatelje so imeli v mislih vsi tisti, ki so rekli, da so tečaji koristni in uspešni. Opazil pa sem, da je med predavatelji vse premalo medicinskih sester. Do tega so me napeljale t~ste, žal preredko posejane sestre, katerih odlično delo sem imel priliko. občudovati v nekaterih tečajih. Gre namreč za tole: Snov tečajev za žensko vaško mladino je specifična za dekleta med 16. in 20. letom. To niso samo informacije o ustroj u in delovanju človeškega telesa, ki jih navsezadnje lahko posreduje vsak nekoliko izkušen predavatelj. Nasprotno! To je le ogrodje, na katero moramo nanizati vse tisto, kar zanima mlada dekleta. Oglejmo si samo nekatere teh stvari: V poglavju o ustroj u in delovanju človeškega telesa zanima dekleta vse bolj kakor število kosti in delovanje srca njihova osebna zunanjost, kako naj se negujejo, oblačijo in obuvajo, ne samo zato, da bodo zdrave, ampak da bodo tudi prikupne. Zato je tu vsekakor na mestu, da zahteve zdravstva povežemo s potrebami mladosti. Gojiti in razvijati moramo pri teh dekletih tudi estetski čut, vendar s pridržkom, da prizadevanje za vnanjost ne gre na škodo zdravja in notranje uravnovešenosti. . V velikem poglavju o gospodinjstvu in domači hiši jih ne zanima toliko pometanje samo in čiščenje stranišč ter ureditev gnojišča, če so pa radio in morda že v bližnji bodočnosti razni električni gospodinjski stroji, pralni stroji in celo televizorji, reden vsakdanji inventar tudi v kmečki hiši. Pa tudi tistih deklet, ki žive nekoliko stran od kulturnega in gospodarskega centra, ne smemo jemati, kot da bi ušle nekje iz srednjega veka. V takih krajih vladajo. pač posebne razmere in je tem seveda treba nekoliko prilagoditi tudi program, ki . je izdelan za splošne razmere. To pa lahko brez posebnih težav opravijo preda- vatelji sami. Prehrana je za dekleta vsekakor zanimiva, vendar tečaja Rdečega križa ne moremo spremeniti v kuharski tečaj, čeprav je važen in potreben tudi ta. Toda prepustimo ga drugim, ki se s tem prvenstveno ukvarjajo, v tečaju Rdečega križa pa naj se prehrana obravnava predvsem z zdravstvene plati, saj gre tu bolj za načela kot pa za samo tehniko. Težišče vsega pouka v tečajih za žensko vaško mladino pa je seveda v vzgoji za zakon. Pravzaprav to niti še ni prava vzgoja za zakon, saj imajo dekleta v tej starosti navadno še lep čas do poroke. Vsekakor naj bi pa v teh preda- vanjih dobile prve urejene predstave o delovanju in ustroju spolnih organov,' o men~truaciji, spočetju, nosečnosti in porodu. Toda razen teh osnovnih infor- macij zanima dekleta še marsikaj drugega. Tudi same sredi duhovne renesance oziroma preroda so izredno sprejemljive za vprašanja iz psihologije mladega človeka in mentalne higiene, čeprav teh dveh terminov niti ne poznajo. Zanima jih prva ljubezen, erotika, izbira partnerja, vprašanje spolnih odnosov in po- 125 dobno, vse to celo neprimerno bolj kot pa anatomija in fiziologija spolnih organov. Nega dojenčka je tem dekletom, rekU bi, napisana skoraj na kožo, zato pa tečaj ni - šola materinstva. Za to imajo dekleta še čas! Potrebno in važno je le, da jih v tečaju za te stvari pravilno pridobimo in motiviramo, da bodo pozneje, ko bodo same žene in matere, prihajale v posvetovalnico in razne dodatne tečaje. Nanizal sem samo nekatere misU v zvezi s programom, vendar že te kažejo same, da bi moral biti predavatelj v teh tečajih prvenstveno zdravstveni delavec. Po dveletnih opazovanjih sem prišel do zaključka, da je Za delo v tečajih Rdečega križa še najbolj pokUcana medicinska sestra, v kateri se posrečeno prepletajo vse štiri komponente: solidno strokovno znanje, poznavanje psihe in potreb mladih deklet, smisel za način dela z dekleti, predvsem pa mnogo volje in pripravljenosti za to deló. Medicinska sestra na terenu je v stalnem stiku z dekleti in pozna njihove reve in težave, tako da ima v tečajih najlepšo priUko obUkovati njih zdravstveno zavest in obenem v njih buditi občutek, da so lahko pomembni vzgojni činitelji. Dr. Ahčin, direktor Centralnega higienskega zavoda, je v tem glasnu pred leti zapisal, da »gledamo v medicinski sestri borca za izboljšanje zdravstvenih razmer, zdravstvenega vzgojite1ja v besedi in dejanju, ki stopa v žarišče naše pozornosti kot izredno važen činitel}<. Isto velja tu di o tečajih za dekleta. Ti so izrazito zd r a v s t ven o- v z g o j n i tečaji, v katerih je poudarek na zd r a v s t v u in na v z g o ji. Informacije o anatomiji in fiziologiji človeškega telesa so samo 1u pin a te- čajev, pravo jed r o pa je zdravstvena vzgoja, ki jo dekletom lahko res izdatno posreduje samo medicinska sestra. Zdravstveno stroko obvlada namreč bolj kot pedagoški delavci, v delu z dekleti je mnogo naravnejša kot zdravnik, stalni stik z dekleti na terenu pa ji daje v nastopu še posebno gotovost, Vse to pa so tisti osnovni elementi, ki so za uspehe v tečaju nujno potrebnL Seveda: bo od dela v tečajih Rdečega križa imela sestm še posebno korist. Navezala bo dekleta nase tako zelo, da ji bodo ostale zveste tu di pozneje kot mlade žene in matere. Tako bo delo v tečajih za žensko vaško mladino najbolje naložen kapital, od katerega bo potem živela vrsto let. Seveda pa z vsem tem ne trdim, da morajo sedaj sestre prevzeti vse tečaje, izražam pa željo komisije za te tečaje pri Glavnem odboru Rdečega križa Slovenije, da bi se v vrsto predavateljev vključi.lo več sestra. To bi ne bilo v korist samo dekletom, ampak tudi sestram, ki bodo ob uveljavljanju svojega pedagoškega erosa doživljale srečo in zadovoljstvo. • 126 Diareja pri ot•.ocih Dr. K r i s t a K a c i j a n č i č Diareja pri atracih je še vedna nevarna balezen. Pasledica razširjene pedi- atrične mreže, baljše patranažne službe in večje prasvetljenasti naših mater je - manjša umrljivast najmlajših, ki jih ta balezen npaža.mo,da posamezni kl ločenimi obolenji, zato sklepamo, da enemu tipu »varovala«. Znano je, da so prehladu podvrženi tucije. Zunanji bolezenski i a člo\ torej že poletL Limfatični konstituciji prija morska klima, kjer naj se oh zmernem sončenju in telovadbi telQlpripravi na muhaste jesenske in spomla- danske mesece. ' - Pc V okolici človeka na ,a tudi škodljive. KO' govorimo o glivah, ne srn .je dokaj odvisno tudi od njih. Zato si oglejmo n itja z glivami. Glive kvasovke so čla lripravo raznih važnih živil. Pivski kvas n. pro čajo vzhajanje kruha, vinske kvasovke so neogi llečne kvasovke kisajO' in sirijo mleko. Njihove v ,no pridejo v naše telo, oddajajo tod vrsto encin ljenje važne vitamine. Glive plesnivke imajc. ::>go.V zemlji pomagajo bakterijam pri ra?gradnji organskih ostankov. Ker nam kvarijo hrano in pred- mete, potrebne za življenje, bi sodili, da so nam samo škodljive. A nQlvejšičas je pokazal, da je ravno med glivami plesnivkami mnogo zelo koristnih. Z antibio- tiki, ki jih proizvajajo, dandanes rešujemo življeJ?je marsikomu, ki bi prejšnje čase, ko niso še poznali njihovih dragocenih sposobnosti, čeprav so jih· tu pa tam že slutili, moral pač umreti. Penicilin je n. pro izvleček čopičaste plesni Peni- cillium notatum. Zemeljske glive streptomicete dajejo vrsto različnih antibioti- kov, med njimi streptomicin, kloromicetin, avreomicin, teramicin, eritromicin, 136 širokim spektrom (teramicina, avreomlcma, aktomicina, geomlcma, tetracina. kloromicetina itd.) upravičena v zelo neznatriem številu primerov. Se vedno velja pravilo: ordinirajmo antibiotik takrat, kadar imamo pred seboj infekt. takrat pa v zadostni količini in ne s homeopatskimi dozami! Drugo zdravilo, ki ga menda le precenjujemo pri prehladu, je vitamin C. Dognano je, da viťamin C dviga odpornost organizma in da deluje antiflogi- stično (zmanjša propustnost kapilarnega ostenja). Vprašanje je le, če so potrebne tol[kšne doze, kot jih ll' ' . ,. ~dravo domačo mešano prehrano imajo tega vi :>raba resnično poveča. zato so v nekaterih prirr: 1500 mg, to je 3 tablete dnevno. Bi5tvenega zbolj lozah do 3000 mg nisem opazil. Ce bi pri teh ljt o našli, da se polovica zaužitega vitamina C i2 ri navadnem prehladu bolnik resnično potrebuj o služil za zdravilo, ne pa samo za - limonado. Preostalo nam je še adu. Že v začetku srno ugotqvili, da je za izbruh lem okolje s fizikalnimi činitelji. V krajih, kjer j ost z vlago dokaj usta- ljena - tropski in polarni znajo; Zato je pametno, da se čimbolj izogibljem Ilb, cla se oblačimo pri- merno temperaturi okol" delovnem prostoru in doma (ljudem, ki se nagibajo k prehladu, zabranimo tudi kajenje), da izsušimo vlažna 5tanovanja in da skrbimo za večjo odpornost že pred sezono prehladov. torej že poleti. Limfatični konstituciji prija morska klima, kjer naj se oh zmernem sončenju in telovadbi telO' pripravi na muhaste jesenske in spomla- danske mesece. ' - Pogled V mikologijo Dr. Z 1a t a Str o pni k V okolici človeka najdemo mnogo koristnih gliv, pa tudi škodljive. Ko govorimo o glivah, ne 5memo pozabiti, da je naše življenje dokaj odvisno tu di od njih. Zato si oglejmo najprej koristno stran našega sožitja z glivami. Glive kvasovke so človeku najbliže. Omogočajo nam pripravo raznih važnih živil. Pivski kvas n. Pl'. je kultura kvasovk, ki omogočajo vzhajanje kruha. vinske kvasovke 50 neogibno potrebne pri vrenju vina, mlečne kvasovke kisajo in sirijo mleko. Njihove vloge pa s tem še ni konec. S hrano pridejo v naše telo, oddajajo tod vrsto encimov in tudi sintetizirajo za življenje važne vitamine. Glive plesnivke imajo v človekovi okolici drugačno vlogo. V zemlji pomagajo bakterijam pri ra;?:gradnji o,rganskih ostankov. Ker nam kvarijo hrano in pred- mete, potrebne za življenje, bi sodili, da so nam samo škodljive. A novejši čas je pokazal, da je ravno med glivami plesnivkami mnogo zelo koristnih. Z antibio- tiki, ki jih proizvajajo, dandanes rešujemo življenje marsikomu, ki bi prejšnje čase, ko niso še poznali njihovih dragocenih sposobnosti, čeprav 50 jih, tu pa tam že slutili, moral pač umreti. Penicilin je n. Pl'. izvleček čopičaste plesni Peni- cil1ium notatum. Zemeljske glive streptomicete dajejo vrsto različnih antibioti- kov, med njimi 5treptomicin, kloromicetin, avreomicin, teramicin, eritromicin. 136 karbomicin, rovamlcm, neomlcm in nistatin. Antibiotične so še številne druge zemeljske glive in plesni. Z njihovo pomočjo se zemlja očisti škodljivih bakterij. Ceprav sokvasovkam sorodne glive in plesnivke v prirodi zelo razširjene, je med njimi po številu sorazmerno malo tistih, ki so škodljive rastlinam, živalim in človeku. Glivični povzročitelji rastlinskih bolezni povzročajo ogromno gospo- darsko škodo. Pričloveku so glivična obolen'ja (epidermofitija, favus) razširjena v nekaterih pokrajinah enako kot obolenja, ki jih povzročajo bakterije in živalski paraziti. Vendar so smrtni primeri zaradi glivičnih obolenj sorazmerno redki, če jih primerjamo s smrtnost jo pri bakterialnih in virusnih obolenjih. Večinoma povzr0.fajo glive bolezni, ki niso nevarne za življenje človeka, če izvzamemo tiste redke oblike glivičnih obolenj, pri katerih je ,človek že v samem začetku bolezni obsojen na smrt. Tako nam povedo n. Pl'. statistični podatki o umrljivosti v ZDA, da znaša umrljivost zaradi glivičnih obolenj letno 0,03°/0 splošne umrlji- vosti. Ta odstotek znese več kot polovico smrtnih primerov zaradi tifusa, teta- nusa ali poliomielitisa in polioencefalitisa. Obenem pa je dvakrat tolikšen kakor skupno število vseh smrtnih primerov zaradi paratifoz, bruceloz, noric, stekline, gobavosti, kuge, kolere, rumene mrzlice in povratnega legarja v ZDA. Pri vseh teh bakterialnih in virusnih boleznih so preventivni ukrepi danes že znatno znižali umrljivost, pri glLvičnih obolenjih pa profilaksa za zdaj še ni obvezna. Sodobna medicina se trudi, da bi pri vseh vrstah obolenj ugotovila prave povzročitelje. Bolj in bolj postaja potrebno, da oddeli tudi glivam svoje mesto. V nekateri navidezni dolgoletni tuberkulozi so naknadno odkrili glivično obo- lenje, velik del trdovratnih kožnih ekcemov je samo občasni zunanji znak okužbe z glivami in tudi marsikateri možganski absces 50 že stvorile glive. V zadnjih letih narašča zanimanje za glivična obolenja po vsem svetu. Ternu so morda vzrok z ene stran i izboljšane metode pri spoznavanju bolezenskih povzročiteljev, z druge pa večje potrebe po ugotavljanju glivičnih obolenj v zvezi z uporabo antibiotikov. Naraščajoča upo,raba antibiotikov je v zvezi s pojavi, ki jih,v času pred antibiotiki nismo poznali: smrt v šoku med injekcijo penicilina, novi tip i infekcij v bolnišnicah in po važnosti ne na zadnjem mestu - usodne glivične komplikacije. Nevarnost glivične infekcije se je povečala tudi za bolnike, ki so jih dolgo časa zdravili s hormoni nadledvične žleze. Za prvotno boleznijo so sicer ozdraveli, naknadno pa so zboleli zaradi okužbe z glivami. Ker se splošna odpornost organizma po prejemanju tehhormonov zniža, postanejo glive - prisotne kat saprofiti - človeškemu telesu naenkrat škodljive in povzroče ob0- lenje. Slavospevi antibiotikom in hormonom nadledvične žleze so upravičeni, dokler so te snovi v veščih rokah in dokler je bolnik, ki jih prejema, pod naj- , strožjo kontrolo. Vprašanje glivičnih infekcij pri človeku je posebno kočljivo, ker še do pred kratkim vsa številna sredstva za njihovo zdravljenje niso od- tehtala enega dobrega antibiotika. Šele pred nekaj leti je uspelo odkriti nekaj uporabnih antibiotik ov, ki je z njimi mogoče zavirati razmnoževanje gliv. To,so candicidin, amfotericin B in nistatin. Njihovo učinkovitost deloma že preizkušajo in ugotavljajo tudi obseg njihovega delovanja. Preventivno jih uporabljajo že med zdravljenjem z antibiotiki in hormoni nadledvične žleze, da bi v kali zatrli tlečo okužbo z glivami. V.zvezi z ugotavljanjem glivičnih obolenj se je razvila veda o glivah ali mikologija (mykes po.meni grško goba, gliva). Medtem ko obravnava agronomska mikologija bolezni rastlin in se veterinarska veja mi- kologije poglablja v glivična obolenja pri živalih, ima tudi medicina svojo vedo o glivičnih boleznih pri človeku. V nekaterih poglavjih se srečujeta medicinska 137 in veterinarska mikalagija. Medicimka mikalagija pasega v vse veje medicine: v pediatrija, interna medicina, dermatalagija, atarinalaringalagija, stamatalagija, ginekalagija, kirurgija, nevralogijo in ankolagija. Diagnaze glivičnih abalenj prihajaja izpad mikraskapav hÍstalaških in bakterialaških azirama mikalaških labaratarijev. Ker je največ glivičnih abalenj ravna na kaži, sn bili prvi zdrav- niki mikalagi med vrstami dermatolagav. Tudi Francaz Sabauraud (izgavarima Saburó), ki je prvi razvrstil pavzračitelje kožnih glivičnih abalenj, je bil -dermatalag. Míkoze prí človeku Obalenja, ki jih pavzračaja glive, imenujema mikaze. Pri glivičnem abo.- lenju v ušesih ga,varima a atamikazi (grška: us, atós= uha), na nahtih a ani- hamikazi (ónyx, ónychas gr. = no.ht), a pljučni, črevesni in vaginalni mikazi. Ker pavzračaja n. pro pljučna mikaza različne vrste gliv (Actinamyces, Nacardia, Aspergillus, Muco.r, Candida, Histaplasma itd.) in želima mnagakrat aznačiti tudi tačna etialagija, gavarima a pijučni aktinamikozi, nakardiazi, aspergilazi, mukarmikazi, kandidijazi, histaplazmazi itd. Brez sadelavanja mikalaškega la- baratarija ni magače padati tačna diagnaza glivičnega abalenja. Vsa glivična abalenja delima pa Jakalizaciji in tipu širjenja v dve veliki skupini: v pavršinska in glabaka. a) Površinska gJivična obolenja prizadeneja kaža v vrhnjih pIasteh. Pavzra- čitelji pavršinskih glivičnih abalenj imaja večidel spasabnast, da rasta na tistih delih telesa, ki vsebujeja keratin. Z encimi rušija kemične vezi keratina v koži, laseh in nahtih. Pri trihafitiji (trix, trichós gr. = las; phytón = rastlina, tarej rastlinice, ki rasteja na laseh) lahka abalevaja koža, lasje in nahti abenem. Mikrasparija (mikrós gr. = majhen, spóra s gr. = spara, seme), ki jo. pavzrača gliva z drabnimi sparami, je balezen keratina v koži in laseh. Epidermafitija {epidérmis lat. = kažna pavrhnjica, phytón ';= rastlina) pa napada le nepara- ščena kaža in včasih nahte, največkrat je prizadeta kaža rak in nag. Te vrste glivičnih abalenj imenujema dermatofitoze (dérma gr. = kaža), pavzračitelje pa z ena beseda dermatafite. Taka jih že pa skupnem imenu razlikujema ad vseh -drugih glivičnih abalenj kaže - ad dermatamikaz. Dermatafiti rasteja kat saprafiti na raznih živalskih in rastlinskih astankih. Ker se zlahka prilagadija parazitskemu načinu življenja, lahka rasteja pa vdaru v pavrhnjica dalga abdabja, ne da bi pavzračili balezenske spremembe. Od časa -do.časa vzplamene in.se pakažeja ab zmanjšanju bolnikave splašne adparnasti, {lb spremembi letnega časa ali klime. V teh priníerih ni patrebna panavna aku- žitev iz zunanjega vira, zadastuje le reaktivacija' mirujačega mikraarganizma v telesu. Dermatafitaze sa najbalj razširjena glivična abolenja v svetu in tudi pri nas. Vir akužbe je lahka zela različen. Prvatna nahajališče dermatafitav je žival.. Mačka, pes in kanj sa še danes naravni gastitelji, ad katerih .se akužija ljudje. V prostarih, kader se zadržujeja balne živali, le-tem s kaže adpadaja kužne luske in glive o.stanejo na stelji ali na pasušenem gavnu žive še več let. Sčasama sa se nekatere vrste dermatafitav taka prilagadile na človeka, da nisa več spasabne pavzračati infekcijo pri živalih. Balezen se širi le ad člaveka do. člaveka. Med pavzračitelji mikrasparije je n. pro Micrasporum audauini izrazita člaveški tip, M. canis živalski, ki pa napada tudi člaveka, tretji tip M. gypseum pa je uspelo dakazati tudi v zemlji. Opisali so. epidemija mikrasparije med 138 delavci na kmetijskem posestvu v Hertforshire-u, kjer je nastala zaradi okužene :zemlje. Od teh treh tipov ima le M. audouini lastnost, da izgine ob puberteti :z lasišča. Takrat se bolezen sama po sebi pozdravi. Mi5UjO,da so pri spontanem ..azdravljenju odločilne spremembe v delovanju notranjih žlez. Maščobne kisline na lasišču odraslih sicer ne delujejo fungieidno (fangus lat. = gliva, caedere = ubiti), a so pomembne za pridobitev imunosti proti mikrosporiji. Dermatofiti se zadržujejo na vlažnih mestih, na lesenih tleh kopalnih kabin, na prevlekah naslanjačev, na naslonjalih v vlakih, avtobusih in kino dvoranah. Večje število mikoz so opazovali pri ljudeh, ki se kopljejo v javnih kopališčih in bazenih. Ker 50 epidermofitije zelo pogostne pri športnikih na nogah, ime- nujejo Američani to bolezen »atletska noga". V nekaterih primerih je poklic posredovalec kožnega obolenja. Neredko ..a1;>olevajoljudje, ki opravljajo delo pri živalih (živinorejci, živinozdravniki, vojaki). Kmetsko prebivalstvo v splošnem pogosteje oboleva za favusorn, kate- rega povzročitelj Trichophyton schonleini je_živalskega izvora. Favus prenašajo miši in perutnina. Znano je, da 50 nehigienske brivnice prostor, od koder se morejo širiti mikoze na lasišču in bradi. b) Druga skupina gliv prehaja s površja v globino, prizadene tudi podkožje in vdira globoko v notranje organe. Sposobna je povzročati generalizirane ali :sistemske mikoze. Obolenja te vrste imenujemo globoke mikoze in so v primeri s površinskimi redkejše. Medtem ko so si povzročitelji površinskih mikoz med seboj zelo sorodni, najdemo v tej skupini glivična obolenja zelo različnih kli- ničnih potekov in povzročiteljev. Povzročitelj nokardioze, aspergiloze, mukormi- koze, kriptokokoze, histoplazmoze, kokcidioldomikoze, severnoameriške blasto- mikoze, sporotrihoze, kromoblastomikoze imajo svoje nahajališče v zemlji, na rastlinah ali nekateri v živalskem gostitelju. V človeški organizem pridejo skozi poškodbe kože in sluznic ali z vdihavanjem. Te mikoze praviloma niso prenos- ljive od človeka na človeka, ob epidemijah se okuži navadno več ljudi iz iste- ga vira. Tipična globoka mikoza je kronično obolenje z nejasnim začetkom. Ker se razvija počasi, so začetne spremembe na mestu okužbe sprva komaj zaznavne. Nato se širi iz mesta okužbe v okolno tkivo, kasnejše tkivne 5premembe zaradi razraščanja glive v globini pa imajo obliko abscesa 5 tvorbo gnoja ali pa obliko granuloma, podobno kot pri tuberkulozi, sifilisu in novih tvorbah. Ker so po poteku slične raznim drugim obolenjem, je spoznavanje globokih mikoz dolgo- trajno in zvezano s težavami. Sele kadar pride v poznejšem stadiju do raztroskov po krvi ali limfi, napreduje bolezen zelo hitro in naglo vodi do fatalnega konca. 'Tak je tipičen potek globoke mikoze. Izjemoma potekajo nekatere mikoze akutno. Kokcidioidomikoza je najbolj akutno od vseh glivičnih obolenj, razširjeno predvsern v ZDA. Ljudje se okužijo :z vdihavanjem prahu v toplih poletnih mesecih, ko je malo padavin. Navadno poteka bolezen podobno kot influenca in se pozdravi sama. To benigno obliko bolezni imenujejo San Joaquinsko vročico po dolini San Joaquin v Kaliforniji. Ponovna okužitev ima enake posledice kot ponovna okužitev pri tuberkulozi. Spremembe nastajajo v bezgavkah, pljučih, kosteh, sklepih in možganih. Ta -oblika kokcidioidomikoze je'~smrtna, imenujejo jo kokcidioidalni granulom. c) Posebna oblika mikoze je miceton. To ime so uvedli že v prejšnjem sto- letju za globokoinfekcijo kože in podkožja, združeno z destrukcijo tkiva, od koder preide včasihtudi na kost. Nastajajo votline s fistulami, po katerih izteka 139 gnoj. V gnoju so čvrsta zrna raznih oblik, velikosti, trdote in barve. V njih je ~ogoče dokazati povzročitelja. Najpogostnejši micetomi so na stopalu. Ker so prve primere opazovali vlndiji okrog Madure, so bolezen imenovali »madurska noga«. Povzročajo jo lahko prav različne vrste gliv. Pri ranitvi pridejo v prirodi razširjene glive v tkivo in se tod razmnožujejo. Po mestu okužbe '30micetomi možni tudi na rokah in na vseh drugih delih telesa. Včasih trajajo celo 15 do. 2() let. Tudi brorihiektazije, tuberkulozne kaverne, ciste v pljučih najrazličnejšega izvora rade postanejo mesto, kjer se razvije pIjučni micetom. Po vdihavanju glivičnih spor votlino prepletejo glivična vlakna. Ta preplet lahko po bolezenskih znakih posnema katerokoli drugo pljučno obolenje. Večina mic.etomov se na- vadno lokalno omeji in se ne razsejejo po organizmu. V domači literaturi je opisan pljučni aspergilom, ozdravljen s kirurškim posegom (Dr. Cestnik, Zdrav. vestnik 1958). Pri okužitvi so pomembni različni činitelji. V nekaterih primerih je odlo- čilno bivališče v endemičnem kraju, v drugih stalna izpostavljeno'3t zaradi izvrševanja poklica, ki z gotovostjo zadene čas, ko je splošna odpornost orga- nizma znižana. Bolezen se navadno začne na manj odpornem mestu telesa. In slednjič je odločilen činitelj tudi dolgotrajno zdravljenje z antibiotiki ali s hormoni nadledvične žleze. Po viru okužbe delimo mikoze na endogene - povzročajo jih glive, ki '30 kot saprofiti že prisotni v človeškem telesu, in ek:sogene - pri katerih se človek okuži iz vira izven svojega telesa. Slabotni in slabo prehranjeni otroci z zmanj- šano splošno odpornost jo pogosto zbole za gobicami (Soor). V ustih prisotne glive skupi.ne Candida se obilno razrastejo v bele obloge ne le v ustih, pogosto tudi v črevesju. Tudi pri aktinomikozi je vir okužbe v organizmu. Svoje dni so sicer verjeli, da 50 bolezenske aktinomicete razširjene v zemlji in na travnih bilkah in da se okužim:o z žvečenjem rastlinskih stebelc. Danes pa je dokazano, da je večina aktinomicet v prirodi neškodljivih in da povzročitelja aktinomikoze pri človeku ni med njimi. Pač pa so ga našli v večjih množinah v ustih zdravih ljudi, in sicer v zobnem kamnu. Vendar je v njem °le malo sposobnosti, da bi povzročil bolezen. Ta se razvije šele, če je '3plošna odpornost organizma močno znižana. AktinQmicete vstopajo iz ustne votline naravnost skozi poškodbe ustne sluznice v mehka tkiva, v pljuča z vdihavanjem ali pa pridejo pri ekstrakciji zob v krvni obtok. Največ glivičnih obolenj nastane po- okužitvi iz zunanjega vira. Histoplaz- moza je precej razširjeno glivično obolenje v nekaterih predelih Severne Ame- rike. Si'3tematično pregledujejo prebivalstvo v okuženib krajih tudi glede na mikoze, vključno kokcidioidomikozo in histoplazmozo. Ljudje se okužijo z. vdi- havanjem prahu, v katerem so spore glive Histoplasma capsulatum. Znana je epidemija histoplazmoze med skupino vojakov, ki so se zadrževali v opuščenem zaklonišču. V zemlji in na podpornih stebrih v zaklonišču '30kasneje dokazali prisotnost histoplazme. Nekatere manjše epidemije so izbruhnile med ljudmi, ki so čistili kurnike in gospodarska poslopja v krajih, koder je histoplazma raz- širjena v zemlji. Prve primere pljučnih aspergiloz so opazovali v določenih poklicih. V Fran- ciji so se pojavile epidemije med krmilci golobov za trg in med lasuljarji. Asper- gillus fumigatus je navadna sivozelena plesen, razširjena vsepovsod.. Vsakdo vdihava in požira od časa do časa njene spore. Krmilci so dnevno žvečili surovo 140 žito in ga dajaH golobom v požiralnik, lasuljarji pa so čistili lase s plesnivo moko. Tudi drugi poklici, ki so stalno v stiku z okuženim prahom, so v nevar- nosti, da prej aH slej zbole za aspergilozo aH kako drugo mikozo. Izpostavljeni so posebno semenarji, delavci pri predelavi žita, tekstilnih in industrijskih rastlin in tudi soboslikarji, ki čistijo plesnive stene. Ceprav so nekateri ljudje močno izpostavljeni, so aspergiloze razmeroma redka obolenja. Najpogosteje se te saprofitne plesni naselijn v ušesu in povzročajo otomikozo.Tu se redko raz- raščajo v epitelu, navadno uspevajo kot saprnfiti na ušesnem maslu. Kdorkoli je' imel kdaj opravka z mikozami, ga bo zanimalo vprašanje, ali je mogoče potrditi sumljivo mikozo z dokazovanjem protiteles v bolnikovi krvi, kot n. pro pri tifusu ali pri luesu. Na žalost so obrambne reakcije člove- kovega organizma pri glivični infekciji v zvezi z neznatno tvorbo protiteles in še ta so navadno malo specifična. To pomeni, da od serološke reakcije pri mikozah navadno ne bomo dobili zaželenega rezultata. Pač pa odgovarja človeški organizem na glivično infekcijo na drug način, podobno kot pri tuberkulozi. Marsikdaj lahko potrdimo sum na določeno bo- lezen z alergično kožno reakcijo. Tako nam n. pro trihofitin, t. j. izvleček kulture trihofitinov, potrdi, da se je bolnik okužil 5 póvzročitelji trihofitije, prav tako kot s tuberkulinom potrdimo okužitev s povzročiteljem tuberkuloze. V neka- terih primerih globljih trihofitij so ga uporabljali uspešno tudi pri zdravljenj'u. Ne le pri površinskih, tudi pri globokih mikozah služijo alergične reakcije za spoznavanje obolenja. Kokcidioidin (izvleček kulture Coccidioides immitis) je med najbolj specifičnimi. Le nizek odstotek ljudi, ki niso preboleli kokcidio- idomikoze, odgovarja nanj pózitivno. Nekoliko manj specifičen je histoplazmin, ki daje križne reakcije včasih tudi pri drugih mikozah. Najrazličnejše glivične spore so razširjene v prahu in v zraku, ki nas ob- dajata. Neredko se glive naselijo tudi v človeškem organizmu, ne da bi po- vzročale večje tkivne spremembe. Glive, ki so stalno priso.tne v najbližji okolici aU v samem telesu (n. pro v bronhih ali na črevesni sluznici), prav lahko posta- nejo pomemben vzročni činitelj pri nastajanju raznih oblik alergije. Bronhalna astma in kožni ekcemi so med najpogostnejšimi. Glive, ki najčešče povzroče takšno preobčutljivost organizma, so iz vrst Aspergillus, Candida, Alternaria, Puccinia in druge. Zdravljenje mikoz je specialno in zelo zapleteno delovno področje. Številna sredstva za zdravljenje površinskih mikoz se uporabljajo večinoma lokalno. Pri dermatofitozah semenjavajo mazila z močnimi dezinfekcijskimi sredstvi in sevanja z luščilnimi kurarp.i. Aktinomikoza in nokardioza sta dostopni zdrav- ljenju z antibiotiki in sulfonamidi, ki jih mora bolnik prejemati več mesecev. Niti ni mogoče našteti vseh sredstev, ki so jih do pred kratkim uporabljali za zdravljenje globokih mikoz. Stopila so v ozadje v vseh tistih primerih, kjer je mogoče z mpehom uporabljati nove fungistatične oziroma fungicídne anti- biotike. Poteklo je dolgo obdobje, preden srno dobili prve antibiotike, učinkovite pri mikozah. Poznamo jih še prekratko dobo, da bi jih imeli povsod in vedno na razpolago. Saj bi to niti ne bilo zaželeno. Prezgodaj je še, da bi mogli soditi, kakšne senčne strani skriva v sebi zdravljenje z amfortericinom, nistatinom, kandicidinom in drugimi sredstvi. Še vedno pa so nekatere mikoze, kjer tudi ti nazadnje odkriti antibiotiki niso učinkoviti. Pri aspergilozi pljuč in pri mukor- mikozi je uspeh zdravljenja še vedno odvisen od spretnih rok kirurga. 141 Duševno zdravje Dr. M. M a c k e n z i e V veliko čast si štejem vabilo, da prisostvujem vašemu »Tednu socialne pediatrije.* Pod strokovnim vodstvom dr. V. Cupiéa sem imela priliko, da si vsaj ne- koliko ogledam vašo čudovito deželo. Resnično prevzeta sem bila ob napredku, ki ste ga dosegli v prizadevanju za zdrav narod, ob vaših načrtih za bodočnost in ob spoznanju, kolikšen pomen pripisujete »celoviti, neokrnjeni osebnosti«, ki mora biti telesno in duševno zdrava. Problemi' vaše dežele imajo svoje posebnosti, kot jih imajo tudi vse druge dežele. Zato zahtevajo ti problemi posebne ukrepe, kL bi ustrezali vašim spe- cifičnim potrebam. Toda kadar gre za človeške odnose, se v nekem smislu naj- demo, na skupnem torišču. Zato. bi predvsem rada spregovorila nekaj o dušev- nem zdravju kot znanosti o vzpostavljanju človeških odnosov. Ce nam uspe, da zajamemo nekaj bistvenega od zastavljenih problemov, sem uverjena, da nam bo veliko laže odbrati najboljši način, s katerim bo mogoče to znanje izkoristiti v vaših posebnih razmerah. Naj začnem z zgodbo o Robertu, ki je z enajstimi leti začel izostajati iz šole, uhajati z doma in se pred sodišči zagovarjati zavoljo tatvine. lz njegove zgo- dovine vidimo, da ga je njegova mati, ki ga je z ljubeznijo pričakovala, mogla dojiti samo nekaj tednov, dokler ni zbolela za rakom na dojki. Naslednjih pet- najst mesecev, do njene smrti, je bil pri njej in je deloma skrbela zanj neka njena prijateljica. Od 15 mesecev do dveh let in pol ga je imela na skrbi teta, o kateri so govorili, da je ž njim lepo ravnala. Nato je prišel k drugi teti, ki je ostala brez ene roke. Ta je bila stroga in je lahko ž njim opravila tako rekoč na mig; pri njej je ostal leto dni. Nato je šel k drugi teti, o kateri je le malo znanega. Ko mu je bilo pet let, se je oče spet oženil in poslej je živel pri njem in mačehi, ki sta pa menila, da je kaj težko imeti ž njim opravka. Z enajstimi leti je Robert postal dečel}, ki ni zaupal nikomur več in tudi ni bil zmožen, da bi se kaj tesneje povezal s komerkoli od domače družine. In imel je enajst let, preden se je sploh kdo domislil, da bi zahteval zanj kakršnokoli posebno pomoč. Toda ker je bil že s petimi leti na moč zavrt, je razumljivo, da so se težave, da bi mu kako pomagali, še neizmerno povečale tja do njegovega enajstega leta. Vsi pač dobro poznamo takšne Roberte iz vsakdanjega življenja. Mnogo je razlogov, zakaj otrokom ne uspe, da bi ustvarili iskrene odnose do svojih mater ali oseb, ki jim nadomeščajo mater. V tem primeru pač nihče ni bil kriv, če mu mati ni ,mogla nuditi ustrezne materinske nege, ki mu je bila potrebna. Lahko se pa vprašamo, ali se je v preventivnem smislu sploh kaj ukrenilo, da bi preprečili njegov končni razvoj v asocialnega otroka, ki je že v enajstem letu svojegaživljenja prišel z zakoni navzkriž. Smoter in prizadevnost vseh staršev težita za tem, da bi jim otroci dorasli telesno in duševno zdravi, zdravnik in zdravstveni pomočniki pa jim morajo pri tej nalogi pomagati. . * Od 11. do 16. X. 1956v Beogradu. - Op. ur. 142 Zdravniki smatrajo pri svojem delu za potrebo bistvene važnosti temeljito znanstveno poznavanje anatomije in fiziologije telesa inpatoloških ,procesov, ki spodkopavajo njihov normalni razvoj. Enako so. mnenja, da je za duševno. zdravje prav tako važno poznavanje etiološke terapije. Če se za trenutek po- vrnemo k analogiji s somatično medicino in če proučujemo njeno zgodo.vino, tedaj vidimo, da se znanje ni pojavilo takoj kot urejen sistem. Najprej opazujejo- klinično sliko in klinični zdravniki otroške psihiatrije polagoma ob posameznih primerih zbirajo gradivo opazovanih dejstev. Danes imamo že določeno število sprejetih teorij, ki pojasnjujejo naše opa- zovanje, čeprav je malo takih, ki zaslužijo, da jim priznamo značaj skrbpe znanstvene študije. Kljub ternu pa srno lahko optimisti, ker sta terapija in raz- iskovanje skozi st01etja šla vštric, navdihujoč drug drugega. Na srečo se kliniki niso nikoli bali, da empirično izkoristijo svoje znanje. Naj navedemo samo en primer iz somatične medicine. Če bi kliniki čakali, da znanstveniki odkrijejo, da je vitamin C odločilen činitelj v preprečevanju skor- buta, bi človeštvo moralo čakati vsaj še poldrugo stoletje, da se reši tega zla. Profilaktična vrednost zelene povrtnine, limon in pomaranč je bila znana mnogo prej, preden so jo znanstveniki mogli dokazati. Omajano duševno zdravje lahko opredelimo kot neuspeh posameznika v tem, da bi vzpostavil dobre in zadovoljive odnose z drugimi ljudmi. Študija duševnega zdravja pa je študija onih činiteljev, ki podpirajo ali ovirajo ljudi pri vsklajevanju njihovih medsebojnih odnosov. Prvi otrokov odnos do lastne matere - in pozneje do očeta - ali onih, ki mu nadomeščajo roditelje, je važen, ker pomeni temelj, na katerem se bodo gradili njegovi poznejši odnosi. Prvi otrokov odnos do sveta je zelo nezpaten, omejen na osebo.njegove ma- tere. Prve tedne največ dni prespi brez stika s svetom, skoraj kakor da še vedno živi v materinem telesu, kadar pa je buden, pokaže s svojimigibi pri sesanju, da nekaj pričakuje od svoje okolice. Ne rečem, da ima novorojenček kako jasno predstavo o tem, kar želi, lahko pa poskušamo o.ceniti značaj njegovih potreb, kakor instinktivno dela njegova mati, -ko mu jih zadovoljuje. Nllprvem mestu so tu njegove fizične potrebe. Ne hrani se več tako, ne ogreva in tudi ne ščiti več pred pretresi kakor tedaj, ko je bil še v materinem telesu. Prirojen mu je močan nagon, da ,sesa in sprejema hrano, obenem pa ima tudi moč, da nase obrača pozornost s svojimi gibi in jokom, s čimer zbudi zanimanje svoje matere. Njegovo pojmovanje lastnih potreb v tem obdobju je difuzno in nediferencirano. Morda se emocio- - nalno toliko naveže na svojo mater samo zato, ker sčasoma začenja v njem spoznavati osebo, ki zadovoljuje njegove potrebe. Nekateri so še vedno tega mnenja. Na drugi strani so pa razlogi, ki nam dajo misliti, da se otrok emocio- nalno veže na mater po svojem primarnem nagonu. Opazili so na primer, da se čisto majhni otroci dostikrat na lepem pomirijo. v materinem naročju, medtem ko so nemirni in 'jokajo, če jih ima v rokah kdo. drug, in dostikrat od svoje matere srečni primejo za stekleničko, ki so jo pri kom drugem odklanjali. Sposobnost, da izrazi svoja razpoloženja v trenutkih zadovoljstva ali joka, otroku vsekakor pomaga, da mater priklene nase. Če zdaj iz tega povzamemo, da so trenutki, ko je otrok voljan priti z materjo v stik, in da otrok s svojim obnašanjem v največji meri spodbudi materinska čustva, tedaj pač lahko sprevidimo, da otrok brez dv-oma ima svojo vlogo v obračanju materine pozornosti nase. 143 Middelemore in drugi so opazovali in ugotovili pri malih otrocih v njihovem najbolj zgodnjem obnašanju pri dojenju različne reakcije. Opazili so, da so nekateri otroci razdražljivi in nemirni že od samega začetka, da odklanjajo dojko; nekateri so nespomogljivi in brezbrižni, medtem ko nekateri drugi takoj krepko sesajo, a že kmalu izgubijo smisel in jih premaga spanec. Čeprav ne moremo izključiti dednostnega vpliva, se vendar zdi, da vse opažene spremembe v vedenju niso pod neposrednim vplivom dednosti. Tu ni bilo niti neposredne zveze med materinim in dojenčkovim vedenjem, vendar smo imeli podatke, ki 80 pokazali, da se dojenčki manj vznemirjenih mater laže prilagajajo kakor dojenčki mater, ki so nervozne. 8pričo tega se zdi, ko da je v dojenčku neka skrivna moč za stvarjanje najbolj zgodnjih odnosov. In prav zato, ker je hranjenje tako tesno povezano z njegovimi prvimi družbenimi odnosi kakor tudi z njegovim telesnim napre,d- kom, <;emnoga njegov~ navz..križjaz ljudmi, predvsem pa z materjo, lahko očitno pokažejo v njegovih navadah pri jemanju hrane. Obdobje vzajemnega prilagajanja matere in otroka lahko traja nekaj dni do nekaj tednov, kar ni odvisno samo od zadostne množine materinega mleka, temveč tudi od vzpostavljanja enakomernega ritma v otrokovem sesanju. Kadar gre vse dobro že v samem začetku, dobi pogum mati in z njo vred tudi okolica, vendar pa ni vedno tako. 8 silo potiskati bradavico otroku v usta, kadar jo odklanja, pomeni za otroka 'l1eprijetno izkustvo, materi sami pa jemlje pogum. Če naprej razmišljamo o pričetku dojenja in o vlogi, ki jo ima dojenje v stvarjanju zveze med dvema bitjema, ki sta o1>čutljiviza neuspeh, bomo laže sprevideli, da se nam s kakršnimkoli vsiljevanjem obeta še najmanj uspeha. lz narave prilagajanja samega, ki je potrebno za razvoj odnosa mati-otrok, se nam prikazuje nekaj važnih dejstev. Nikakor ni pričakovati, da bo ta odnos srečen, če je način življenja , okoli njiju preveč trd in jima ne da, da bi se pripravila drug na drugega, ko ne upošteva narave impulza z otrokove strani in pa načina, po katerem se vsak otrok lahko nauči, da obvlada svoje želje in jih prilagodi neki drugi osebi, dokler ni psihólošíkopri'Pravljen. Otroka naprimer ne priganjamo, da bi hodil, dokler njegovo živčevje in mišičevje fiziološko ni dovolj zrelo. Prav tak o ne moremo od otroka pričakovati, da se bo pravilno vedel, dokler njegov psihološki aparat ni zrel. Zato ravno tudi želimo, da mu psiho obvarujemo deformiranja in telo zaščitimo pred nepravilnim razvojem. Drugi pogoj, ki je potreben za ustvaritev vzajemnega zaupanja in gotovosti, je vsklajevanje iskrenih odnosov. Opisala sem že, kako da dojenček vedeti, da je pripravljen jesti. Ko otrok pride na svet, še ničesar ne ve o dnevnem pro- gramu, ki mu je namenjen, zanj je svet omejen na trenutke, kadar je buden. Če hočemo materi omogočiti, da izkoristi ta trenutek, ji moramo. dati tudi kar največ možnosti, da bo čim več s svojim otrokom. V mnogih deželah so danes že daleč proč od rigoroznih metod glede hranjenja ob določenih urah. Mnogokje 80 izbrali metodo hranjenja, ob času, ko otrok želi samo Ko presojamo, katera metoda je najboljša, takoza mater kakor za otroka, moramo odločati indivi- dualno. 80 otroci, ki se razmeroma hitro prilagodijo dnevnemu redu, in spet otroci, ki se ne morejo prilagoditi tako hitro. Ve.t:ldarse je, kot se zdi, .v obeh primerih izkazalo, da je prožnejši režim, v katerem lahko mati in otrok ujameta svoj ritem, za mater in otroka manj naporen. 144 Ceprav je moj predmet duševno zdravje, ste gotovo opazili, da sem se vse- skozi zadržala na območjih, ki jih lahko v celoti smatramo za področje pediatra. Gledena to bi pripomnila, da tako pediatri kakor otroški psihiatri študirajo isti predmet, razlika je le v poudarku, kajti področje raziskovanja je enim in drugim skupno, namreč - otrok. To je važno, ker -hi dojenček ne mogel na- predovati brez specifičnega znanja, ki ga ima pediater o fiziologiji presnove, sestavi mleka in potrebi po vitaminih. Ravno tako pa psihosomatični značaj hra- njenja samega nalaga zdravnikom, medicinskim sestram in babicam, da operi- rajo s stvarmi, ki so vitalriega pomena za duševno zdravje. Ločiti psihični del od somatičnega ni mogoče niti bi ne bilo pravilno. Vsa iskrena predanost, ki diha iz novorojenčka nasproti materi, in njegova nemoč ga delata povsem odvisnega od nje in ta odvisnost se v različnih stopnjah nadaljuje skozi vsa otroška leta. Nekako sredi njegovega prvega leta opažamo v njegovem odnosu do matere neko spremembo. Začenja jo razpoznavati kot določeno osebo in ločiti jo od drugih. To je lahko njegova mati ali katera koli druga oseba, ki po navadi skrbi zanj, kot n. pro krušna mati ali dojilja. Otrok se je postopoma čedalje bolj oklepa in bolj kako prej protestira, kadar ga pre- puste, da skrbijo zahj drugi. Ceprav lahko dopusti, da ga krajši čas čuva kdo od domačih, pa zahteva mater, kakor hitr9 se kaj poškoduje, utrudi ali zboli. To obdobje velike odvisnosti od matere se nadaljuje do tretjega leta, ko začne slabeti. Zatem je odvisnost postopoma vedno manjša, čeprav se od časa do časa pojavlja skozi vsa otroška leta prav do pubertete. Pri mladostniku pa se lahko zopet močno pojavi, samo v bolj komplicirani obliki, pod vplivom drugih kontradiktornih nagonov, ki so za to dobo značilni. Toda vrnimo se k millemu otroku! Svoj čas so ljudje bili pogosto iznenadeni in razočarani, če je majhen otrok, ki so ga za krajši čas zaupali varstvulju- beznivih ljudi - v okolju, kjer je prav vse bilo v .smislu sQdobne higiene in igrač na izbiro neprimerno več .kakor pri njem doma - če je ta otrok vsemu ternu pokazal hrbet, ne da bi mu bilo vsaj za hip hudo, da je le spet prišla njegova mati, dasi nj~na materinska skrb ni bila na višku. Vemo pa, da pri močnih emocionalnih občutkih redkokdaj prevladajo razumski agrumenti.. Mnogo je tudi podobnosti med predanostjo malega otroka materi in stanjem zaljubljenosti. In še popolnejša bi bila slika, ko bi nekaj rekla o materini predanosti otroku, o čemer pa upam, da bom več govorila pozneje. Zdaj bi rada obrnila vašo pozornost na njen močni, vdani in nesebični materinski nagon. Zato se ne smemo čuditi, če se majhen Aotrokne m.eni za pozornost drugih ljudi, pa naj mu hočejo še tako dobro. Gradivo, ki ž nji~ razpolagamo, nam preprič- Jjivo kaže, če málemu otrokl,l damo priliko, da se dejansko naveže na mater, kako velike važnosti je to zanj, kadar' se pojavijo pred njim naloge, dokler se ne usposobi, da prebije več ur dnevno brez matere, kot na primer tedaj, ko hadi v šolo. V prvih treh letih napreduje in raste otrok v tempu, kat ga pozneje v življenju ne doseže nikoli veČ. Če se mora boriti s težavami, recimo tedaj, ko ga mati odstavlja, ko ga navaja na ,čistočo, ko ga uči hoditi in govoriti in še to in ono, mu je potreben občutek gotovosti, ki mu ga daje njena ljubezen in opora. Dobro ~nano je dejstvo, da se malim otrokom zelo pomembne zde njihove ekskrecije, da se zanimajo zanje in da ob njih uživajo. Če jih hočerno tega odvaditi, ne gre brez težav. Nasprotno, odloČilo prizadevanje, da otroka privadimo na čistočo, pogosto zadržuje ta proces, kar s svoje stran i samo 145 podaljša otrokovo otlvisnost. Nihče ne more dorasti, ne da hi doživel J:;lotranje težave in navzkrižja, toda prevečkonfliktov hkrati prizadene otroku, dokler je še majhen, mnogo nepotrebnih težkih trenutkov. Dokaj resnejši je primer otroka, ki klone pod pritiskom okolice, otroka, ki se prezgodaj prilagaja in postane - preveč neodvisen. Ker postaja deloma neodvisen od matere, od nje ne pričakuje ve,č tiste neŽ'l1ostiin ljubezni, kar nedvomno škoduje iskrenosti njunih odnosov. Taki otroci dostikrat ne povzročajo nohenih težav in s svojim stanjem ne vzbujajo nobene pozornosti; dejansko si odrasli ljudje razlagajo njihovo dobrO' vedenje kot poslušnost, ne sprevidijo pa, kakšni notranji konflikti se skrivajo tudi v tem in ~stanejo prikriti edinole zaradi otrokove lastne kontrole. Energije, ki na ta način krene v stran, ne moremo izkoristiti za zdrav napredek in razvoj osebnosti. Taki otroci so manj sposobni, da se spoprimejo z raznimi preokretI v življenju, in lahko se zgodi, da jih zruši kak emocionalni napor, kot je n. pr. rojstvo ali smrt v družini ali pretresljivo srečanje v mladosti. Bowlby je postal pozoren na otroka z neafektivnim značajem, kot je Robertov primer, ki sem ga že opisala. Fant se ni več zanesel, da bi komur koli zaupal. Vzemimo pesem, ki jo je napisal, ko ga je zdravil eden mojih kolegov: "Deček je punčko imel, ki vsa v zelenem je bila. Nekoč jo v papir je zavil in kraljici poslal. Tej seve ni bila všeč - predehela je bila, razbila jo je na. k9sce in- mački poslala. Mačka ni marala zanjo - presuha je bila, razbila jo je na kosce in kralju poslala. Kralju ni bilo do nje - prepočasna je bila, zato jo pJ;ijel je in vrani skoz okno zagnal.« Pesem malone očitno izraža nekaj od občutkov otroka, ki je pogrešaI ljubezni. Takšne skrajne primere je lahko odkriti, toda so razlogi, ki dajo misliti, da je razmeroma mnogo otrok, ki imajo zmanjšano sposobnost za stvarjanJe iskrenih odnosov. Taki otroci pa le s težavo izrazijo nekaj navzven in zavoljo tega pri njih že v mladosti aH kasneje v zakonu oziroma materinstvu pride hitreje do zloma. Danes je osvojeno splošno stališče, da majhen otrok čuti primarno potrebO' po topli, i'3kreni in stalni zvezi s svojo materjo aH osebo, ki mu trajno nadomešča mater, in tudi, da se ji bo, če se nanjo naveže v zgodnjih letih, lahko sam začel normalno odmikati, tako da bo dosegel neko trdno neodvisnost, ki bo izvirala iz njegovih lastnih nagonskih teženj po dozorevanju brez njenih P9bud. V tem so daljnosežne posledice, za katere so odgovorni vsi tisti, ki imajo otroke na skrbi. Če se izrazimo na kratko, samo v glavnih potezah, hi rekli, da razlikujemo tri skupine izkustev, ki zmanjšujejo sposobnost za vzpostavljanje dobrih odnosov z ljudmi. V prvo skupino spada otrok, ki dorašča v ustanovi ali bolnici od svojega rojstva in nima nobene prilike, da bi se navezal na katerokoli osebo in zaenO' občutil, da pripada njej; z drugimi besedami,' otrok trpi zaradi stanja primarne oropanosti, oropan je nečesa, kar bi normalno moral imeti, pa doslej nikoli ni imel. 146 V drugo skupino spada otrok, ki je, kot Robert, vzpostavil zveze z materjo in so ga pozneje od nje ločili - stanje oropanosti. To je včasih usoda neza- konskih otrok, ki po določenem obdobju z materjo dobijo vrsto krušnih mater ali preživijo velik del svoje mladosti po domovih. To je tu di usoda nekaterih otrok, ki morajo biti dolgo časa v bolnici in so popolnoma ločeni od svojih mater, dokler so tod. Po nekem obdobju viharnega zadovoljstva, ki od primera do primera variira, se otroci pomirijo, postanejo dobri in se v nekem smislu prijateljsko vedejo nasproti vsem. To dostikrat tolma,čijo kot njihovo pomirjenje in prilagoditev. Res pa je pogosto narobe! Če analiziramo globlje, vidimo, da je vse prijateljsko vedenje samo navidezno in zunanje in da v njem ni pravega čustva. Posledica take izkušnje bo variirala in bo odvisna od več činiteljev. Če je otrok že pred ločitvijo od matere vzpostavil zvezo in če ta ločitev ni trajala dolgo, tedaj lahko na to neprijetno izkušnjo sčasoma pozabi. Dobro je znano, da se po vrnitvi domov mnogi otroci vedejo, kakor da so majhni otročički. in se določen čas nočejo ločiti od matere. Vendar pa se vselej ne poudarja dovolj, da je otrok tem bolj nejevoljen, kadar ga mati zapusti, čim tesnejše so bile med njima vezL Otrok protestira dalj časa, ker ga njegova vera v mater navdaja z zaupanjem, da se bo ona vrnila, in se dlje lahko vdaja upanju, da ga resnično ni zapustila. Sele ko ga to upanje mine, postane resigniran in miren, toda njegovo zaupanje vanjo je nedvomno prizadeto in otrok postane, ko se zares vrne k materi, kljub ternu da je nanjo bolj navezan, tudi bolj agresiven. Če podrobneje pogledamo, kaj se dogaja, kadar dojenčku ali malemu otroku o pravem času ne zadovoljimo vseh potreb, tedaj se zdi, da je za njegovo osebnost skoraj gotovo škoqljiv ravno ta konflikt med njegovimi libidinoznimi potrebami (njegovimi potrebami, da ljubi in da je ljubljen) in sovraštvom, ki ga ob ločitvi od matere prevzame, ker se je prej čustveno navezoval nanjo. Ravno zaradi te posebne vezi med otrokom in materjo se otroci dostikrat vedejo norčavo, ko so z materjo - k.ar dobromiselni ljudje pr;av pogosto zvračajo na premalo cesno vzgojo; toda prav zato, ker je mati tista osebnost, na katem se otrok lahko opre v svojih najboljših in najslabših trenutkih, mu ona nudi idealne pogoje, da se lahko nauči, kako se znajti v konf1iktih, ki normalno spremljajo slehernega človeka. V odsotnosti matere je konflikt v marsičem hujši, otrok sam pa brez normalnih sredstev, ki bi mu pomogla, da ga prebrede. V tretjo skupino spada otrok, ki fizično ni ločen od matere, a ga lahko opredelimo kot otroka, ki je od matere ločen duševno. Tu mislim na otroke, katerih matere so tudi same čustveno neuravnovešene. Tak otrok ne čuti ustrezne materinske ljubezni, ker materi njeni lastni problemi jemljejo spo- sobnost, da bi ustvarila z otrokom dobre odnose. lzkazalo se je, da so taki roditelji praviloma ljudje, ki so tudi sami imeli nesrečna otroška leta, in oči- vidno je povsem _brez koristi, če se koncentriramo samo na otrokove motnje, ne da bi upoštevali tudi njegovo mater. O tem pa imam namen, da povem nekaj več v svojem naslednjem predavanju. 141 Nekatere oblike otroškega varstva v stanovanjski skupnosti Olga Vipotnik VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije določa v svojem programu, da .bodi ena poglavitnih nalog - razvijanje najširših oblik široke sistematične in starne družbene skrbi za otroke. Takole pravi: »Ne da bi zmanjševala vlogo družine pri vzgoji otrok; ki je nezamenljiva, se bo Zveza komunistov zavzemala za to, da se bodo tu di vprihodnje razvijale najširše oblike družbenega varstva za otroke, ki bodo nudile tudi tisto, česar pri vzgoji otrok družina, sestoječa iz staršev in otrok, posebno če je mati zapo~lena, otroku ne more dati. Neposredno angažiranje staršev pri razvijanju družbenega varstva za otroke, njihovo so- delovanje v upravljanju vseh teh ustanov za otroke omogoča, da kar najbolje spoznavamo možnosti in potrebe družine in ustvarimo hkrati enotnost družbene in družinske vzgoje.« Da bi misel, ki jo izraža program, lahko ustvarjalno razvili, je potrebno, da vsaj flelno orišemo dosedanje delo, uspehe in pomanjkljivosti na tem področju, ker bomo tako laže razpravljali o vprašanjih, kako pomagati družin i pri varstvu {)trok v stanovanjski skupnosti. V zadnjih letih ~mo položili temelje širokemu kompleksnemu družbenemu delu za otroke. Odkrivali srno sodobni otroški svet in njegovo problematiko ter probleme naše družine. Nekatera področja srno že proučili aH vsaj osvojili €'IJ.otnastališča glede poglavitnih vpr§tšanj. V delu za družino in otroka srno si nabrali tu di precej praktičnih izkušenj. " V dosedanje delo za otroka in družino je v Sloveniji vključenih 23 dru- štvenih organizacij. Njihovo prizadevanje je vedno bolj enotno. Poglavitna pomanjkljivost našega dosedanjega dela je deloma v tem, da nismo mogli pomagati vsem otrokom in družinam, ki so potrebne pomoči, deloma pa v nezadostni sistematičnosti in akcijski smotrnosti. Krive ~o pa tega deloma tudi materialne težave. Vendar moramo naglasiti, da postajajo starši v skrbi za svojega otroka vedno bolj aktivni. To je važna subjektivna sila za nadaljnje razvijanje in uveljavljanje družbene skrbi za družino. Razvija se tudi nova zvrst družbenih in strokovnih delavcev za razna nova vzgojna področja. Za izpopolnjevanje tega kadra srno pričeli o,rganizirati tečaje, ~eminarje in posvetovanja. Nekaj proble- matike v delu z otroki in z družino polagoma že vnašamo kot učno snov v programe tistih šol, v katerih se izobražujejo prosvetni, zdravstveni in socialni delavci. . Problematika, družine in otroka je združila do zdaj različne družbene in strokovne delavce v enotni akciji: zdravnike, pedagoge, pravnike, sociologe, kulturne delavce in tehnični kader. V skupnih naporih so bila ~prejeta enotna stališča in enotno prizadevanje tak o različnih strokovnjakov je rodilo vidne uspehe. ' 148 Danes imam() že precej literature, ki z raznih vidikov obravnava otroka in družino. To so razni priročniki, revije in strokovna glasila, kot na primer: Mladi svet, Naša žena, Sodobno gospodinjstvo, Medicínska sestra na terenu, Babiški vestnik, Vestnik Rdečega križa itd. Vzgojnim problemom posveča vedno večjo pozornost tudi dnevno časopisje. Pripomniti pa bi bilo, da je priročnikov razmeroma še malo, da so le sporadični in da niso dovolj poljudni. Družbeni upravljavci. prosvetnih, zdravstvenih, socialnih in vzgojnih ustanov 80 se ob pomoči družbenih organizacij dokopali v zadnjem obdobju do spoznanja, da zajema vzgoja otroka tudi skrb za materialne pogoje otroka, skrb za zdravje, izobrazbo, razvedrilo in da je pri tem važen faktor tudi družina. Zato skušajo te ustanove v praktič~em delu vedno bolj vsklajevati svoje delovanje s potre-:- bami družine in obravnavati otroka z vseh vidikov. V zadnjem razdobju je bilo nešteto skupnih akcij staršev, družbenih orga- nizacij in organov družbenega upravljanja, ki so si prizadevale, da izboljšajo med drugim tudi materialne pogoje posameznih ustanov. Izkazalo se je pa, da je njih resorna delitev na vzgojne, zdravstvene in socialne ustanove ovira za razvoj v nakazani smeri. Poglavitna težava pa je v tem, ker je ustanov za otroke absolutno premalo, saj srno jih še konec lanskega leta (1957) imeli komaj 155. Z razvojem družbenega upravljanja in demokracíje srno dosegli, da postajajo občine vedno 'bolj organizatorke kompleksne skrbi za vse otr.oke in da se ta 8krb iz kurativne vse bolj spreminja v preventivno skrb. Vedno bolj načrtna in smotrna zaščita ·in varstvo otrok ter družine je rezultat vedno večje pove- zanosti med družbenimi organizacijami, organi družbenega upravljanja in organi oblasti. Zmerom širša aktivnost je narekovala ustanovitev svetov za varstvo družine pri občinah, ki naj bi pripomogli k načrtnejšemu delu občin na tem področju. Delovno področje svetov je jasno dolo~e~, naloge pa so razmeroma težke. Z razvojem stanovanjske skupnosti se ustvarjajo pogoji, da se bodo ti sveti uveljavili tudi v praktičnem delu. I?, navedenega je razvidno postopno osveščanje družbe in njena skrb Za otroke in družino. To pomeni, da srno opravili veliko delo, s katerim srno pomagali družini pri izpolnjevanju nalog, ki jih sama ne zmore. Tako srno pripoPlogli k vedno večjemu vsklajevanju družinske in družbene vzgoje in ustvarili take pogoje, da bomo lahko v stanovanjski skupnosti še uspešneje reševali najbolj pereča vprašanja, ki tarejo naše delovne družine. Vedno več je takih družin, da sta zaposlena oče in matl. Ustanove in službe, kjer naj bi otrok prebil čas, ko so starši na delu, pa so zelo slabo razvite. Še najbolj nam te razmere osvetlijo številke. Samo poglejmo! ' V Sloveniji je 121868 zaposlenih žena. Največ jih je zaposlenih v industriji, in sicer 56610, v gradbeništvu pa 25843. V ten panogah je zaposlenih največ nekvalificiranih žena, zato je tudi njihov zaslužek majhen. Pač pa je v kulturno- prosvetnih ustanovah, državni upravi in trgovini zaposlenih več kvalificiranih žena. Zal nimamo točnih podatkov, koliko mater je med temi zaposlenimi ženami. Čeprav razpolagamo danes že z najrazličnejšimi statističnimi pokazo- vatelji za razna področja, teh podatkov vendarle še nimamo. V Sloveniji je 427927 otrok v starosti do 14 let. Od teh jih je 9865 v ustanovah za otroke, in sicer 4101 otrok uslužbencev, 3762 otrok delavskih staršev, samo 10% pa je tod otrok od mater samohranilk. 149 Zadeva je toliko bolj pereča, ker imamo v Slo'veniji 232000, to je 75% tako imenovanih malih družin, ki jih sestavljajo oče, mati in otroci, brez ožjih sorodnikov (ki bi lahko pomagali družini pri vzgoji in vzreji otrok). Ne da bi opozarjali na druge probleJ:Ile,na1p.že ti skromni podatki govorijo, da si moramo močno prizadevati, če hočerno realizirati nujno pomoč družinam. Prvenstveno bomo morali misliti na delavsko družino, koder sta zaposlena oba roditelja, in p~ na matere samohranilke. Razumljivo je, da postavlja zakon o stanovanj<;ki skuPIlosti skrb za otroke na prvo mesto. Ob diskusiji osnutkov zakona o stanovanjskih skupnostih se je skrb za otroke tako povečala, da se zdaj pospešeno razvijajo razne občasne oblike dela z otroki: izleti, organizirane igre, prireditve itd. V mnogih krajih se pri- pravljajo igrišča, ki bodo pod stalnim varstvom ene osebe. Za šolskega otroka skušamo organizirati pomoč pri učenju, najpotrebnejšim pa preskrbeti kosilo. Marsikje že pripravljajo vrtce za predšolske otroke v prostorih, ki so se zanje že dolgo borili. Vendar so to še vedno predvsem le delovni programi Društva prijateljev mladine in drugih organizacij, tak o da o zadostni aktivnosti stano- vanjske skupnosti na tem področju še ne moremo govoriti. Stanovanjska skup- nost se le počasi loteva organizacije var<;tva otrok, kar je deloma razumljivo, saj gre za oblikovanje mladega človeka, kar pa je dokaj težje od vsega drugega dela, ki si ga nalaga stanovanjska skupnost. Vendar mislimo, da je delni vzrok te počasnosti tu di v tem,da srno premalo pojasnjevali naš koncept in načela o varstvu otrok v stanovanjski skupnosti in da jih nismo dovolj ob- razložili in utemeljili. Šele z razstavo »Družina in gospodinjstvo« v Zagrebu in ob »Tednu otroka« razvijamo o teh vprašanjih široko javno diskusijo. Oblike pomoči, ki jih moremo in tudi moramo že danes realizirati, da pomagamo družinam pri varstvu otrok v stanovanjski skupnosti Od konkretnih oblik bomo opi<;alinajprej tiste, ki jih je laže uresničiti, a družini vendarle pomenijo nemajhno pomoč. Zatem pa bomo orisali oblike, ki zahtevajo več stalnega prizadevanja staršev, a tudi večje materialne dajatve. Dvorišče - igrišče Uredimo otrokom igrišča, da se bodo tod lahko igrali. Otroku je gibanje v naravi nadvse potrebno predvsem zato, ker koristi njegovemu zdravju, nje- govemu fizičnemu razvoju. To je danes, ko so stanovanja vedno tesnejša, da otrok v njih skoraj nima prostora, še posebno važno. Na dvoriščih se zbirajo otroci, družijo se mlajši s starejšimi. Za otroka pomeni dvorišče prvi korak v svet, v kolektiv. V mnogih blokih in hišah so se starši že' lotili urejanja dvorišč za otroke (na primer v Mariboru in Ljubljani). Z urejenim dvoriščem zelo pomagamo staršem, ki lahko med delom v stanoyanju otroke nadzorujejo. Še bolje je, če ima dvorišče varuha. Pri tem varuštvu lahko izmenoma pomagajo starši iz hiše. Lahko pa opravlja to delo 'varuh, ki ga za to nagradimo. Naslednja oblika varstva so tako imenovana igrišča. Danes jih imamo že precej. Na nekaterih igriščih se otroci zelo rad i mudijo in tudi matere jih rade pošiljajo tja. Imamo pa tudi igrišča, ki ne morejo zaživeti. Zal$:ajne? Igrišča so navadno bolj oddaljena od hiše kakor dvorišča, zato matere otrok ne morejo nadzorovati, če ne gredo z njimi ali če igrišče nima varuha. Igrišča brez varuštva torej niso deleŽ1lapravega obiska otrok in ne izpolnjujejo tiste naloge, ki bi jo 150 morala. V bodoče se moramo te stvari drugače lotiti. In kazalo bi omeniti še nekaj! Ko srno urejevali igrišča, srno mislili predvsem na manjše otroke, vse premalo pa srno upoštevali večjega otroka in njegove potrebe po igri, razvedrilu in fizični okrepitvl. Zato v tem smislu preuredimo in razširimo igrišča, kjer je to mogoče. lzkušnj~govore, da se otroc! različnih dob lepo razumejo med sebnj, da se v skupnem sožitju razvijajo med njimi boljši odnosi in da se v igri dopolnjujejo. Zato 'Deločujmo igrišč strogo po starostni dobl. Otroci se grupirajo navadno po dejavnostih, ki jih osebno najbolj zanimajo, kot n. pro šport, mirne ustvarjalne igre in podobno. Zato skušajmo igrišča razdeliti z živimi mejami ,ali kako drugače, da se bodo na posameznih odsekih otroci lahko nemoteno ,izživljali v igrah, ki jih zanimajo. Seveda bomo glede na vrsto dejav'Dosti {)troke njihovi starosti primerno porazdelili v ustrezne skupine. Zlasti velja to za učenje in podobno. :Kaj pa z malčki na igrišču? Ti so še ,zelonebogljenl. Odmerimo jim poseben prostor s peskovnikom in še s kakšnimi drugimi primernimi igračami, prostor pa zavarujmo z zeleno ograjo. Te otroke je treba nadzorovati, zato naj se žene med seboj pogovorijo o varuštvu. Opozoriti moramo na izkušnje, po katerih ne kaže urejati prevelikih cen- traliziranih igrišč. Organizirajmo jih rajši več, p~ manjša. Na prevelikih igriščih se otrok ne more vživeti v igr0', zato se tod težko ustvari otroški kolektiv. Še nekaj bese!l o opremi igrišč. Na splošno so ljudje mnenja, da je ureditev igrišč zelo draga. Doslej srno vedno planirali teren za igrišča, ga posuli s peskom, postavili naprave, ki so bile marsikdaj zelo drage, niso pa otroku dajale prilike za večjo aktivnost. Zato je vse to bilo največkrat odveč, kajti otrok potrebuje naravno okolje tudi na igrišču in hoče ustvarjati tudi tukaj: zato ga 'Úskrbimo z enostavnim in cenenim materialom, z žeblji, deskami, gradbenim materialom in podobno. Ustrezno in poceni oprerno za igrišča srno prikazali na letošnji razstavi "Družina in gospodinjstvo« v Zagrebu. Ravnajmo tako vsaj pri bodočih igriščih! Vendar je poglavitno, da izpopolnimo njih mrežo. 19rišča so potrebna zlasti v strnj~nih starih blokih hiš, kjer ni sonč!1ihdvorišč. 19rišče bo nudilo otrokom varstvo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, posebno če ga opremimo z lopami za deževne in hladnejše dni. Do danes sm~ še vse premalo govorili o vlogi in nalogah igrišč, pa tudi premalo pomagali ljudem na terenu, da bi se igrišča čimbolj uveljavila - in tudi razširila. Še nekaj občasnih oblik varstva Danes se vedno bolj razvijajo tudi najrazličnejši načini dela z otroki, ki jih ne smemo prezreti, ko obravnavamo konkretne oblike varstva v stanovanjski skupnosti. Razvijajmo jih še naprej! Te oblike ne terjajo skoraj nikakih materi- alnih sredstev in tudi organizacijsko niso težko izvedljive. Nekaj dobre volje in razumevanja staršev, .pa bomo imeli v bodoče še več skupnih sprehodov, izletov otrok, ogledov znamenitosti in pomem,bnosti mesta in bližnje okolice, skupnih 'obiskov raznih predstav, kopanja in podobnega. V nekaterih krajih S0'se zelo razvila poldnevna in celodnevna letovanja. Običajna letovanja so danes že vsem znana oblika. Potrebno pa je, da še bolj organiziramo zimsko veselje otrok, sankanje in smučanje, drsanje in podobno, kakor tudi najrazličnejše druge zaposlitve: na primer kultume, športne, t,ehnične, ki se lepo razvijajo v društvih 151 -' in pionirskih organizadjah v šoli, dalje skupna praznovanja itd. Pri vsem tem nam bodo v veliko pomoč mladinci in mladinke, saj mnoge teh oblik niso tak o zelo zahtevne in jim bodo mladi ljudje gotovo kos. Tako bomo razbremenjevali starše, dopolnjevali 'lljihovo vzgojno delo z otroki in prispevali k zdravemu razvoju otroka, njegovih duševnih in fizičnih sposobnosti. Varstvo otroka, ko so starši zaposleni Delovni ženi oziroma družini najbolj pomagamo, če poskrbimo za varstvo otroka v času zaposlitve. Kakšno naj ho to varstvo? Na manjše otroke je treba paziti, da se jim kaj ne pr~peti, ker so še nebogljeni. Omogočimo jim igro in razvedrilo. Za starejše, šolske otroke pa poskrbimo, da se bodo red'llo uč.ili. Tako varstvo moramo poskušati realizirati v stanovanjski skupnosti. Kaj mo- ramo tu predvsem upoštevati? Da vskladimo delovne izmene staršev in šolske izmene otrok! Poleg tega morajo imeti starši občutek, da je njihov otrok v varnih rokah. Tako potem ženo in moža na delu ne bo skrbelo, kaj je z otroki. Duševna mirnost pa je za ,zvišanje delovne storil'llosti zelo važna. V takšna varstva bomo sprejemali otroke raznih starosti, vendar jih v enem varstvu ne bo smelo biti preveč, če hočemo, da bo otroški kolektiv zaživel. Glede na vrsto dejavnosti bomo upoštevali starost otrok in njih zani- manje tel' jih ternu primerno razdelili v ustrezne skupine, kar srno ome'llili tudi že pri otrocih na igrišču. Otroci, ki se bodo zbirali v varstvu, posebnO' šolski., bodo odhajali tu di v šolo, krožke, društva in se vračali nazaj, kjer jih bo čakal varuh kakor doma ·starši. Pri organizaciji tega varstva so poglavitnega pomena prostori. Ti prostori~ bodisi pod streho bodisi na prostem, so lahko zelo preprosti, skromno oprem- ljeni. Za opremo lahko porabimo stal'O pohištvo, posebno v začetku. Nujno pa moramo paziti, da se bo otrok razvijal v čistem, svetlem in zračnem prostoru in da bo zadoščeno osnovnim sanitarnim predpisom. Kleti in podstrešja niso primerna za varstva. Varstva, ki bodo v zaprtih prostorih, moramo dopolniti s prostori v naravi, z igrišči. Stanovanjske skupnosti, ki imajo več sredstev in bodo opremljale svoje prostore za otroke z novo opremo, naj opozorimo, da mora biti ta oprema funk- cionalno zadovoljiva. Zato pa ni treba, da bi bila dražja, lahko je celo cenejša. Na razstavi v Zagrebu je bila razstavljena oprema sobe za šolskega in pred- šolskega' otroka, ki je po predračunih za serijsko proizvodnjo 'poceni in funkcio- nalno zadovoljiva. Ta oprema omogoča najrazličnejše delo z otroki in jo pcp potrehi lahko tu di razstavimo. Kako. priti do prostorov? V začetku tudi z razširitvijo kapacitet ustanov~ ki jih že imamo. Vendar bo· tak ukrep zaradi majhnega števila ustreznih ustanov pomenil le majhen prispevek k varstvu otrok. Saj imamo v Sloveniji le 147 otroških vrtcev, ki so' pravzaprav edine ustanove sploš'llo varstvenega tipa za otroke. V te vrt ce je vključenih danes 8436 otrok, torej samo 7%. Da bi se vsaj delno pomagalo najbolj potrebnim družinam, se je 17 vrtcev že raz- širilo v tako imenovane kombinirane otroške ustanove za predšolske in šolske otroke. Vendar so zdaj zasedeni za 20°/0 preko svoje zmogljivosti. Nešteto prošenj za sprejem je bilo odbitih. Pri sprejemanju imajo prednost otroci samohranilk in zaposlenih mateI-. Prostori vrtcev hi se dali še bolj izkoristiti, ker so odprti nekateri le do četrte aH pete ure popoldne. Poleg tega moramo bolje izkoristiti 152 prostore v našíh kulturníh, športnih in podobnih domovih. Poiščimo prostore tudi v ustanovah! Izkoristimo kar najbolj racionalno tudi poslovne prostore raznih organizacij! Socialistična zveza delovnih ljudi okraja Ljubljana je na primer že dala na razpolago svoje terenske prostore. Zatečemo se lahko tudi k ustreznejšim rešitvam, kot so n. pro posebni prostori v stanovanjskih blokih. Kako se bo razvijalo to varstvo? Verjetno v eni sobi, kjer bo pa mogoče - v dveh ali pa celo v več sobah. Glede na utesnjene možnosti se bomo pač morali ozirati tudi na družinske potrebe in bomo pri sprejemanju ponekod upoštevali bolj predšolskega otroka, drugod zopet pa šolskega otroka. Marsikje bomo rešili problem varstva - samo z novo zgradbo, kar bo tudi smotrnejše. Varstvo, pa čeprav v eni sami sobi, pomeni že svoje vrste ustanovo, saj gre za stalno in bolj urejeno delo z otroki. Te ustanove bomo imenovali »dru- ži.nske ustanove«, da tak o poudarimo družinsko atmosfero, ki naj bi vladala v njih. V tem smislu se razvija že lepů število varstev. Posebno lepe uspehe žanje vrtec v Šiški (Lepodvorska ulica). Tod vključujejo šolske, predšolske otroke in celo dojenčke. V vrtec lahko prihajajo otroci za nekaj ur dnevno, bodisi na igrišče aH v vrtec. Tudi če starši zbolijo, je za otroke preskrbljeno. V tem primeru lahko otroci prenočujejo v vrtcu. Ta ustanova deluje tudi ob praznikih, nedeljah in počitnicah. V nekem takem domu v Zagrebu (Tkalčičeva ulica) so pritegnili k delu tudUa.ike, mladince in starše, tak o da je ustanova v celoti zelo • povezana z domačim okoljem. . . Jasno je, da ob družinskih ustanovah ni izključeno ustanavljanje domov, ki zajemajo bolj eno starostno dobo, kot na primer šolske ali predšolske otroke. Nasprotno, tudi ti so nam potrebni in t!Jdi te moramo razvijati. V vseh teh ustanovah gre predvsem za to, da se ob slehernem delu uveljavi »družinsko« ozračje, kar pomeni čim večjo povezanost ustanov z okoljem, spr0- ščeno aktivnost staršev in drugih državljanov pri delu ustanove ter vedno večje vsklajevanje aktivnosti v teh ustanov ah s potrebami družbe in otroka. Le tak o bo ustanova v resnici nadomestila starše v času, ko je otrok prepuščen sam sebL Gradnja objektov za otroke Arhitekti in urbanisti se v zadnjih letih vedno intenzivneje ukvarjajo z graditvijo in ureditvijo stanovanj in celotnih naselij, ki naj bi čimbolj ustrezala potrebam delovnega človeka. Sestavni del tega vprašanja so prostori oziroma potrebni objekti za otroke. Ko, se je pričelo razpravljati o stanovanjski skupnosti, zlasti še, ko SG urbanisti in arhitekti pripravljali gradivo za razstavo »Družina in gospodinj- stvo«, so se vedno bolj pretresala tudi ta vprašanja. V reviji »Progres«, ki je izšla kot dopolnitev razstave in je posvečena stanovanjskim skupnostim, se pri obravnavi stanovanj in nase1ij posveča še posebna pozornost prostorom za otroke. Razumljivo je, da se v »Progresu« čuti vpliv zahoda in urejanja prostorov za otroke na tamkajšnji način, kajti pri nas se ta vprašanja temeljiteje obravnavajo šele kratek čas. V mislih imamo dosledno ločitev objektov za otroka po sta- rostnih dobah tako v poslopjih kakor na prostem. Vsekakor je prizadevanje arhi- tektov v tej smeri vredno pozornosti in ga je treba pozdraviti. Upoštevati mo- ramo namen revije »Progres« - kat prispevek k diskusiji o stanovanjski skup- 153 nosti. Mislimo, da je ta prispevek dragocen za naše področje in da pomeni osnovo za nadaljnje delo. Treba bo nadaljevqti in še poživiti razpravljanje o prostorih za otroke tel' doseči čimprejšnjo specializacijo nekaterih arhitektov in urbanistov za to gradbeno področje. To problematiko naj bi upoštevali učni nacrti visokih šQI, ki usposabljajo ustrezne strokovnjake. Danes, ko gradimo toliko stanovanj in naselij, je zelo potrebno realizirati zahtevo, da se pri novih gradnjah določijo prostori za otroke - tako v poslopjih kot na prostem. Nekateri ljudski odbori, na primer Ljubljana, Kranj, Maribor, so že sprejeli ustrezne sklepe. 'Potrebno pa je, da to store vse občine. Ureditev teh prostorov moramo doseči tudi pri stavbah, ki se že gradijo. V že obstoječih naseljih - posebno v starejših - je problem prostorov za otroke še bolj pereč, zato ga moramo reševati vzporedno z novimi gradnjami. Naloga šole v stanovanjski skup nos ti Šola je v okviru stanovanjske skupnosti najbolj organizirana eÍružbena usta- nova, kjer se ustvarjajo osnovni pogoji družbene skrbi za varstvo, izobrazbo in vzgojo otroka. Zato je ena poglavitnih nalog, da ocenimo dosedanje napore šole v tej smeri in da vse pozitivne izkušnje, vse razvite oblike varstva in vzgoje otrok v okviru šole razvijamo dalje. Z reformo šolstva se nam že v bližnji bo- dočnosti odpirajo izredne možnosti, da bomo še nadalje poglabljali in razširjali vlogo šole, ki naj nam tako ustvari boljše pogoje za varstvo in vzgojo otroka. Predvsem moramo poudariti izredno prizadevnost, razumevanje in požrtvo- valnost prosvetnih delavcev, ki so večidel aktivno sodelovali pri uveljavljanju novih oblik varstva in vzgoje otrok in s tem omogočili, da je naša šola še razširila svoj vpliv in področje svoje dejavnosti. Druga, nič manj pomembna ugotovitev pa je, da je zanimanje staršev in o~talih državljanov spričo vse večje skrbi šole za otroka vzpůredno raslo in da so starši v odnosu do šole pokazali več kot le zanimanje za svojega lastnega otroka, saj so se začeli aktivno udejstvovati pri mnogih širših nalogah šolskega in izvenšolskega dela z mladino. Vse te osnovne spremembe so dobile svojo objektivno podlago, ko se je vzpo- redno z gospodarstvom začelo v šolstvu razvijati in utrjevati družbeno uprav- ljanje. Obenem pa se je izredno razmahnila tu di aktivnost društvenih in druž- benih organizacij v skrbi za pritegnitev, aktivizacijo in vzgojo ot~oka. Naj ome- nimo za primer aktivnost v društvih prijateljev mladine, ki so nenehno in vztrajno pritegovala v starešinske pionirske svete in druge komisije vse tiste državljane, ki so pokazali ljubezen in veselje do dela z otroki. Danes je ob šolah 790 pionirskih starešinskih svetov z nad 6500 aktivnimi državljani, razen tega pa 4264 inštruktorjev krožkov, sekcij tel' klubov, od katerih je, več kot polovica laikov, se pravi neprosvetnih delavcev. Upoštevati pa moramo tudi še, da jih je od 185000 šoloobveznih otrok bilo v lanskem šolskem letu 105000 vključenih v najrazličnejše interesne krožke, klube in družine. Razen tega so se vsi otroci najmanj desetkr~t v letu udeležili različnih praznovanj, prireditev, tekmovanj, izletov, ekskurzij in podobnega: Kar se tiče varstva in vzgoje otroka, so torej ti društveni organi ob pomoči šolskega odbora, prosvetnih delavcev in ostalih organizacij izvršili pomembno nalogo. Prav tako uspešno pot v šolo so mašle še druge organizacije, ki so v poveZavi in koordinaciji s pionirskimi starešinskimi sveti tel' občinskimi in okraj nimi 154 komisijami sodelovale v okviru pionirske organizacije - odreda na šoli ali pa 80 ustanovile svoje posebne podmladke, sekcije in klube. Ko govorimo danes () stanovanjskih skupnostih, njihovih nalogah, pomenu in vlogi, so nam dose- danji napori šole in vseh subjektivnih činiteljev lahko za primer in vzgled, kako naj med državljani vzbujamo smisel in zanimanje in kako naj jih pri- tegnemo k tako pomembni in zahtevni nalogi, kot je vzgoja otroka. Naj to ponazorimo z ne~aj primerL Večja praznovanja, kot teden mladosti, dan vstaje, občinski prazniki, 29. november, 22. december, novoletna jelka in druga, zajemajo vso šolsko mladino. Odveč bi bilo govoriti o moralni, o patrio- tični vrednosti takih praznovanj. Poudariti pa je treba, da so ta in druga praznovanja dobila bogato vsebino in da skoraj ni organizacije in društva, ki ne bi kakorkoli prispevala k njihovi obogatitvi. Dobra koordinacija šole, dru- ;šÍ;venih in družbenih organizacij, arÍnade itd. je v letošnjem tednu mladosti zagotovila bogat in pester program prireditev, akcij in vsesplošno dejavnost pionirjev in mladine ter sprostila neverjetno iniciativo in ustvarjalnost mladega rodu in starejših v spomladanskem času. Koordinacija pa ni značilna samo za razna praznovanja. Široko sodelovanje se čedalje bolj' uveljavlja tudi pri drugih oblikah vzgoje in varstva mladega rodu. Lep primer za to je vsakoletna zimska akcija Smučarske zveze, Zveze pri- jateljev mladine, celotnega šo1'3tva in Centralnega komiteja ljudske mladine Slovenije, ki koordinirano organizirajo tečaje množičnega smučanja in pionirske zimske športne igre v smučanju in sankanju. Na desettisoče otrok in mladine se tako vsako zimo uči smučanja pod varstvům ln vodptvom: Ob taki in podobni koordinaciji zagotavljajo društva in organizacije najširšerriu krogu otrok tudi ()stalo špodno dejavnost: izletništvo, športne igre, plavanje, elemente atletike, kar vse dopolnjuje splošno fizično vzgojo v šolL Velikega pomena, ki ga ima za splošno fiziČllOvzgojo društvo Partizan kot najbolj množična telesnovzgojna ()rganizacija pri nas, ni treba še posebej razčlenjevati. Po zaslugi koordiniranE!ga dela beležimo velik uspeh tudi pri tehnični vzgoji mladine. Ljudska tehnika je v koprodukciji z Zvezo prijateljev mladine, s Centralnim komitejem ljudske mladine Slovenije, s Svetom za šolstvo· in sin- dikati v celoletni akciji pod geslom: »Tehniko pionirjem in mladini«, dosegla izredne uspehe. S pomočjo najrazličnejših faktorjev so bile ustanovljene in usposobljene mnoge - nove tehnične delavnice in tehnični kotički na šolah. Od nekaj sto pionirskih tehničnih krožkov je naraslo to' število v enem letu na 1152 (medtem ko se je povečalo število tehničnih delavnic za 200; v seminarjih pa so se usposobili številni laiki za inštruktorje krožkov). Prav tak o so koordi- nacijski odbori za tehnično vzgojo pomagali šoli pri uvajanju tehničnega pouka. Akcija, ki se še nadaljuje ozi.roma je prerasla okvir običajne akcije, je svoj največji uspeh dosegla prav z aktivizacijo subjektivnih sil, ki .so pripomogle, da se je vprašanje tehnične vzgoje v Sloveniji premaknilo z mrtve točke. Take in podobne oblike koordinacije bi lahko ugotovili na vseh področjih: pri mladinskem tisku, kmetijski vzgoji, na letovanjih, pri organizaciji izletov; partizanskih pohodih itd., itd. PosebEij bi še omenili tajništva za notranje zadeve, ki so širom po Slo- veniji organizirala mrežo pionirskih prometnih krožkov, izdelala program, za:~ gotovila kadre ter z vso iZnajdljivostjo z dobrimi prijemi in oblikami dela med pionirji vzbudila množično zanimanje za prometno vzgojo. 155 Pomembno vlogo pri delu z mladino imajo mlečne in šolske kuhinje. Ol> kuhinjah se že v 200 šolah razvija sistematični pouk gospodinjsko-gospodarske vzgoje. Vse to pa je rezultat dolgoletnega skupnega prizadevanja družbenin organizacij: Ženske zveze, Rdečega križa, Zveze prijateljev mladine, Zavoda za napredek gospodinjstva, Sveta za socialno varstvo, za šolstvo, za zdravstvo in drugih. Povsem samostojno mesto ima na šoli poleg pionirske organizacije Pod- mladek Rdečega križa, ki vzgaja otroke v zdravstveno higienskem smislu in zavzema v zadnjih letih vedno bolj pomembno mesto pri izvenšolski vzgoji otrok, Tako se torej ob naši šoli pojavlja vrsta organizacij in društev, ki hočejO' izpolniti, razširiti in poglobiti vzgojna in izobrazbena prizadevanja šole. Vse te organizacije in društva si prizadevajo, da bi bile njihove oblike dela zasnovane na principih prostovoljnosti, na principih otroške organfzacije, na princi pih čim večje samostojnosti, iznajdljivosti, iniciativnosti, odgovornosti in ustvarjal- nosti - skratka na načelu otroške samouprave, zato je vloga vseh teh činiteljev še po?ebno dragocena. Ker pa je vsa ta dejavnost prostovoljna ip opravljajo tako prosvetni de- lavci kot laiki vse to bogato in široko zasnovano delo brezplačno, nas tudi pri ustanavljanju stanovanjskih skupnosti spremlja misel, da bi S(7 .oprli na nese-o bično žrtvovanje državljanov za splošne koristi skupnosti. V takem položaju bO' sala imela v stanovanjski skupnosti važno mesto. Perspektiva osemletne šole je - postopno uveljavljanje in realizacija šolske reforme. Med naše prve naloge spada vsekakor nadaljnje poglabljanje in raz- širjanje šole kot družbene ustanove, ki v največji meri vključuje vse subjektivne faktorje pri vzgoji in izobrazbi. Zato bo šola ob pomoči vseh pristojnih činiteljev krepila vse oblike vzgoje in izobrazbe, istočasno pá razširjala in uveljavljala potrebne objekte - delavnice, kuhinje, vrtove, poskusne parcele, športna in druga 19rišča, knjižnice, klubske prostore in drugo, Tako bi za otroke v sta- novanjski skupnosti bila šola tudi središče njihove zaščite in varstva. Z bogatimi izkušnjami in razvitimi društvenimi in družbenimi organi (šolski odbori, pio- nirski starešinski sveti, odbori Rdečega križa) ter v povezavi z organizacijami in društvi, ki aktivno sodelujejo pri vzgoji otrok, lahko nudi šola še strokovno pe- dagoško pomoč organom stanovanjske skupnosti, prevzame del skrbi za varstvO' otrok in pomaga aktivizirati in usposobiti kadre, ki bodo prevzeli varstvo' v stanovanjski skupnosti. Katere so bistvene nalogešole v stanovanjski skupnosti Vsaka šola bo prvenstveno skušala zagotoviti pomoč učencem, ki v šoli slabše uspevajo. Danes se mnogo otrok vozi v šolo. Zanje bo treba urediti pro-o store, kjer se boda pripravljali za pouk. Šola bo morala posvečativečjo po- zornost tudi drugim otrokom naših zaposlenih družin in jim ustvariti pogoje za izpopolnjevanje šolskih obveznosti v šoli ali v prostorih izven nje. Zato bodo. šolski odbori v povezavi z organi stanovanjske skupnosti, z društvi prijateljev mladine in drugimi organizacijami našli primeren prostor v okviru šole, v stanovanjskem bloku, v društvenih prostorih ali kje drugje, kjer se bodo zbirali otroci dopoldne ali popoldne, se učili in delali naloge. Tem otrokom bo treba zagotoviti varstvo oziroma pomoč starejših, da bo učenje potekalo kar se da uspešno. 156 Sole bod~ ob pomoči društev, družbenih organizacij in staršev skušale rešitl vprašanje glede prehrane otrok zaposlenih staršev, in to morda v okvlru šolske kuhinje ali na drug ustrezen način. Nedvomno bi lahko subjektivni faktorji pripomogli, da bi bila taka prehrana poceni in izdatna. Sole bodo še nadalje v koordinaciji, kakršno poznajo zdaj, skušale izko- ristiti vse razpoložljive kapacitete, dobiti potrebne prostore za delavnice, klube, igrišča itd. in zaposliti v prostem času v okviru pionirske in drugih organizacij čimveč otrok in mladine. Solski odbori skupno· s starešinskimi sveti lahko izko- ritijo iniciativo in ustvarjalnost Ljudske mladine Slovenije, ki je s prosto- voljnim delom zgradila že mnogo igrišč. Pri tem delu bodo pomagali tudi starši, z navduš~njem pa starejši pionirji. Sole bodo podprle tudi organe stanovanj5ke skupnosti, da bi zgradili čiD)večpreprostih igrišč v bližini stanovanj. Šola bo skupno z ostalimi organizacijami pomagala usposobiti laične kadre za varstvo otrok v okviru stanovanjske skupnostl. Se posebno dragocena bo strokovna pedagoška pomoč. Laike bo treba izobraziti predvsem za praktično delo, zato bodo izkušnje pionirskih starešinskih svetov in inštruktorjev v krož- kih nadvse dragocene. GOSPODARSKA VPRASANJA Družbene in društvene o'rganizacije za delo z otroki - so v preteklih letih prejemale dotacije, ki niso kdo ve kaj podprle njihovega prizadevanja. V pro- računih ljudskih odborov so postavke za celotno delo na tem področju majhne, vendar bi se marsikje vsaj deloma lahko zvišale, če bi bilo več dobre volje in razumevanja. V 'splošnem lahko ugotovimo, da te postavke niso bile v pravem sorazmerju z ostaliml. Ustanavljali so se tudi skladi, ki naj bi pripomogli k razvijanju zaščite otrok in pomagali utrjevati predvsem nove oblike dela. Leta 1954 je bil na pobudo Zveze društev za varstvo otrok in mladine Jugoslavije ustanovljen sklád za varstvo otrok. V letu ustanovitve se je v veliki akciji zbralo 40 milijonov dinarjev, ki so jih prispevala predvsem podjetja. Naslednja leta je sklad upadel (leta 1955 je znašal nekaj nad 10 milijonov dinarjev). Da- jatve so pričele bremeniti plačilne sklade podjetij. Danes pa, ko podjetja brez omejitve razpolagajo 1> skladom za zvišanje življenjske ravni, bodo ti skladi veliko pomenili za varstvo otrok. V zadnjih letih je I).aša republika prejela tudi iz zveznega sklada za varstvo otroka 12 milijonov dinarjev. S to vsoto smo podprli razvoj šolskih kuhinj, delavnic, knjižnic, letovanj itd. Da se izboljšajo pogoji za dopuste delavcev in uslužbencev, je bilo iz za- devnega sklada razdeljenih približno 237 milijonov dinarjev. Zveza borcev, Počitniška zveza, Zveza prijateljev mladine, Združenje tabornikov in deloma Centralni komite ljudske mladine Slovenije so prejeli od te vsote 115 milijonov dinarjev. S tem so .se utrdile stalne baze za letovanja in izpopolnila oprema, posebno za taborjenje, 122 milijonov dinarjev pa so prejele sindikalne organi- zacije in Planiriska zveza ter Turistična zveza, ki so del te vsote uporabile za izboljšanje otroških letovanj. U5tanove za otroke in mladino, predvsem domovi in specialne ustanove za otroke, pa so prejemale pomoč iz sklada za prekrške (to se pravi predvsem soci- alne ustanove). 315 milijonov dinarjev, ki so jih od leta 1952 dalje prejele, so porabile za izboljšanje prehrane in za izpopolnitev inventarja. Precej teh sred- stev pa se je uporabilo za šolske kuhinje in letovanja. To so le nekateri glavni skladl. . 157 Vlogo skladov pa bo treba glede na nastajanje stanovanjskih skupnosti midrobno proučiti. Ko govorimo o materialnih vprašanjih, moramo omeniti tudi pomoč Unicefa (t. j. Mednarodnega sklada Združenih narodov za nujno pomoč otrokom), ki jo vsi poznamo. V teh letih srno pti gospódarjenju z material'l1imi in finančnimi sredstvi do- segli velik napredek. Tudi skladno delovanje družbenih organizacij je pripo- moglo k boljšemu izkoriščanju teh sredstev. Proračunske ustanove so danes samo šole, medtem ko se jasli, vrtci, domovi itd. vzdržujejo sami. Te ustanove dobivajo iz proračunskih sredstev kritje za plače vzgojnega kapra in 7:aizdatke, ki naj omogočijo vzgojno deJo uslta;lľove. Prispevki staršev pa krijejo vedno bolj režijo uslug, to se pravi predvsem pre- hrano. Prispevki staršev so enaki za vse, socialno potrebnim pomaga socialno skrbstvo s tem, da jim prispeva za vzdrževalnino. Tako plačujejo n. pro starší približno 2600 dinarjev za šolskega ali predšolskega otroka, ki je v ustanovi ves dan in dobi v njem dve malici in kosilo. Dotacija občinskega ljudskega odbora znaša za tega otroka 3210 dinarjev, ekonomska cena pa je 5810 dinarjev. V ustanovah, kjer preživi otrok 8 ur in dobi v tem času tudi izdatno malico, prispevajo starši 600 din, 2320 pa občine. Podobno je tudi v ostalih ustanovah za otroka. Mislimo, da so otroci, kar jih je zciaj sprejetih v domove, v primeri z drugimi - v nekem smislu privilegirani. . Novi zakon o šolstvu nakazuje smer nadaljnjega razvoja v finansiranju šol in delno tudi ostalih ustanov za otroke (predšolskih in dijaških ustanov, inter- natov'ipd.), in to v smislu še večjega prispevanja skupnosti podjetij, družbe'l1ih organizacij in državljanov samih. Ta zakon določa, da lahko postanejo sousta- novitelji ustanov za otroke tudi gospodarske in družbene organizacije, ki se s tem obvežejo, da skupno z ustanoviteljem prevzamejo redno skrb za vzdrževanje ustanov (pri investicijskem in proračunskem vzdrževanju). Prav sedaj potekajo priprave za izdajo ustanovnih listin. Tako listino mora imeti vsaka ustanova. Zakon o šolstvu se dopolnjuje z zakonom o sta'l1ovanjski skupnosti, ki do- loča, da naj c;tanovanjska skupnost za pomoč zaposleni ženi in družini pri vzreji in vzgoji otrok ustanavlja ustrezne ustanove. Te ustanov.e l~hko ustanovijo dve ali tri stanovanjske skupnosti, možne pa so ustanove samo za potrebe določenih naselij koristnikov določenih zgradb ali skupine zgradb. Tudi pri ustanavljanju teh ustanov bomo uveljavili načelo soustanoviteljev. Preidimo zdaj k financam, ki omogočajo usta'l1avljanje varstva v stano- vanjski skupnosti - in sicer k dohodkom stanovanjc;ke skupnosti, iz katerih se bodo po zakonu o stanovanjski skupnosti finansirale ustanove in službe za vsakdanjo pomoč družinÍ. To so poleg samoprispevka državljanov predvsem dotacije občinskih in okrajnih odborov. Zelo sprejemljiva oblika te dotacije je dolgoročni kredit, ki so ga nekatere stanovanjske skupnosti v Ljubljani že pre- jele. Posebno pa moramo poudariti finančni doprinos gospodarskih podjetij kakor tudi možnost, da se z odlokom ljudskega odbora odredi od stanarine in zakupnine procent, ki ostane stanovanjski skupnosti. Nekateri ljuclski odbori so sprejeli že določbo, da morajo investitorji stavb 15% celotne vsote, ki je 1>0- trebna za gradnjo, nameniti ustreznim objektom za zvišanje družbenega stan- darda. Posebno važno je, da bomo v mnogih stanovanjskih skupnostih lahko iz samodoprinosov državljanov ustanovili ustanove za otroke. Samoprispevek se 158 po zakonskem osnutku odreja v denarju (ali materialu), in sicer ustrezni odstotek od dohodkov posameznih državljanov. Zbor volivcev pa je tisti organ, ki odreja samoprispevek in tudi določi, v kakšne namene se sme uporabiti. Seveda je potrebno, da sklep odobri občinski ljudski odbor. To so možnosti, da us.1varimo potrebna finančna sredstva za ureditev otroških ustanov v stanovanjski skup- nostL Naslednje vprašanje, ki ga moramo obravnavati v zvezi z ustanavljanjem otroških varstev v stanovanjskih skupnostih, pa je vzdrževanje. Pri tem moramo čimbolj uveljaviti načelo, da vzdržujejo te ustanovestarši in koristniki sami s svojimi prispevki v denarju, materialu in delu. Po predlogu zakona o stano- vanjski skupnosti se cene za uporabo električne energije, kurjave in vode ne bodo odrejale v višjem iznosu kakor za gospodinjstvo. Prav tako nakazuje zakon možnost; da se socialno zavarovanje in prispevek v pr.oro_čunod plač uslužbencev pavšalira ali odreja po pavšalni lestvici. Stanovanjska skupnost ima tudi pravico skleniti občasno delovno razmerje z osebami, ki so občasno zaposlene pri delih v stanovanjski skupnosti. Na osnovi teh postavk srno po~ skušali sestaviti približen predračun za vzdrževanje takšne ustanove za 60 otrok (šolskih in predšo1skih). Seveda naj služi ta proračun samo za približno orien- tacijo in v ilustracijo. V tej ustanovi se mudi otrok 8 ur, čeprav je delovni čas ustanove seveda veliko daljši (od 14 do 16 m). Taka ustanov a bi potrebovala dva do štiri honorarne uslužbence, ki bi bili izmenoma zaposleni po 8 oziroma po 4 ure. Tem bi morali pri delu nujno pomagati starši in prevzeti nekatere obveznosti - n. pro organizirati sprehode in podobno. Pri tej ustanovi bi starši prevzeli skrb za čiščenje,. za nabavo raznih po- trebščin, ki jih potrebujemo ·pri delu, skoro v celoti sr.;edstva za popravila, ne pa za material za popravila in čiščenje, in končno še razne druge drobne stvari, ki jih je treba meditl. Starši bi v taki ustanovi plačevali za svojega otroka 611 din. Seveda nismo pri izračunu za ceno upoštevali najemnine, ker se bo verjetno povsod krila iz sklada stanarin. Ce bi otrok v ustanovi dobival izdatno malico, bi ta stala približno še 600 din na mesec (po izkušnjah vrtcev). Starši bi torej za varstvo z malico vred plačevali mesečno 1211 din, v drugem tipu (kjer bi najeli poklicne snažilke) pa 1433 din. V vrtcih stane kosilo in dvoje malic za enega otroka mesečno 2860 din. Če se režija kuhinje prenese v skupne stroške večjega prehranskega Qbrata, bi se hrana za otroka v tej ustanovi pocenila. Stala bi le 2100 din. Te primere nava,.. jamo, ker bo prehrano treba uvesti tudi v otroških ustanov ah stanovanjskih skupnostl. Z gospodarskimi ukrepi, ki jih predlaga zakon o stanovanjski skupnosti, bpdo ustanove za otroke v stanovanjski skupnosti postale živa stvarnost. VPRAŠANJE KADROV Zaradi pocenitve in širšega vključevanja ljudi v delo za otroke bomo angažirali predvsem laike. Ta rešitev je realna, ker tudi danes nimamo zadost- nega števila kvalificiranega kadra. Kvalificirani kadr( pa bodo lahko veliko po- magali z inštruiranjem in mentorstvom, in sicer zlasti pedagogi z više organi- ziranih ustanov, kot 50 vrt~i in šole in v nekaterih krajih tud! pionirski domovi. 159 Kakšne naj bodo osebe, ki jih bOID(}izbirali za organizirano vodstvo Mnogo je danes ljudi, ki so si v raznih organizacijah in društvih pridobili nekaj izkušenj pri delu z otroki in. dokazali, da imajo do otrok dober odnos in da se zavedajo odgovornosti tega dela. V poštev pridejo predvsem žene, ki še niso zaposlene, kakor tudi starejši ljudje, ki nimajo več stalne službene obvez- nosti in seveda mladinci. V varstvu bodo lahko zaposleni nekaj ur, pač po svoji zmogljivosti in razI?oložljivem času. S tem bo realizirana oblika naprednejše delitve družinskega dela in vsaj delna zaposlitev žena izven doma. Najbolj pri- zadevnim in sposobnim kadrom, ki bodo imeli voljo poglabljati se v ta vpra- šanja, bo treba pomagati do kvalifikacije za poklicno izvrševanje tega dela. Poiskati moramo torej za to varstvo primerne ljudi in jih usmeriti v delo s tečaji, seminarji, hospitacijami v vzornih ustanovah kakor tudi z drugimi obli- kami instruktaže in s primernimi priročniki. Tudi strokovna združenja peda- gogov bodo morala pomagati pri rešitvi tega vprašanja. Društvo vzgojiteljic že dela v tej smeri in povezuje vzgojiteljice iz vrtcev s kadri na igrišcih, v hišnih vrtcih ipd. DeI pedagog ov je že ob konceptu varstva imel pomisleke glede na veliko vlogo laiČllega kadra pri varstvu otrok v stanovanjski skupnosti in glede na združevanje otrok različnih starostnih dob, kar je gotovo tudi oviralo dosedanji razvoj na tem področju. Vendar ne gre za podcenjevanje in poenostavljanje vzgojnega dela z otroki, kakor so nekateri mogoče mislili, temveč za to, da oskrbimo potrebno pomoč otrokom, ki' so je potrebni'. Zavedamo se vrednosti strokovneg.a kadra in prav od njega pričakujemo veliko pomoč pri našem delu, saj bo ravno od te pomoči prav zelo odvisen razvoj otroškega varstva v stan 0- vanj~ki skupnosti. Pri delu v varstvih naj bi prevzemali čim več dela starši, n. pro z občasnimi nadzomimi urami pri pisanju šolskih nalog, pri tehničnih, estetskih zaposlitvah in podobnem. Saj je mnogo staršev, ki znajo te stvari. V mislih imamo na pri- mer tehnike, inženirje, .obrtnike, umetnike, skratka strokovnjake vseh vrst. Za ustrezni razvoj raznih varstvenih oblik za otroka in mladino v stano- vanjski skupnosti, predvsem stalnih varstev, ki so naši družini najbolj po- trebna, pa bodo morale občine, posebno sveti za varstvo družine, sveti za • zdravstvo in šolstvo še marsikaj storiti. Inšpekcijska služba, tako zdravstvena kakor prosvetna in socialna, se bo morala znatno okrepiti in prevzeti vlogo inštruktorja za novi kader v nastajajočih ustanovah stanovanjske skupnosti. PRIPRAVIMO KONKRETNI PROGRAM POMOCI OTROKU IN DRUŽINI V STANOVANJSKI SKUPNOSTI Orisali srno nekatere najvažnejše in najosnovnejše oblike otroškega varstva v stanovanjski skupnosti. Da naš program uresničimo, bo treba pri izvršnih in iniciativnih odborih stanovanjske skupnosti čimprej organizirati komisije za varstvo otroka in družine. (Od 19 stanovanjskih skupnosti v LjubIjani ima takšno komisijo doslej ena sama.) Nadaljnje razvijanje dela v stanovanjski skupnosti narekuje izvršnim odborom stanovanjske skupnosti pripravo kon- kretnih programov za varstvo otrok in družine. Ti programi naj bodo sestav- ljeni samo na podlagi potreb in dejanskih materialnih možnosti. Zato morajo nujno sodelovati pri sestavi ne samo vsi družbeni činitelji, ampak tu di držav- 160 ljani oziroma družine. Že pripravljanje programa mora aktivizirati družine in :zagotoviti uresničenje. Vse delo, ki se nam odpira v stanovanjski skupnosti, ko gre za varstvo -otroka, terja pri delu večjo načrtnost, hkrati pa enotnost vseh društev in Qrga- nizacij ter staršev in državljanov. Družbene organizacije gotovo že razmišljajo o svojih nalogah, metodah dela . in o vključitvi v enotni program. Tako n. pro ima Zveza prijateljev mladine 'Žev načrtu podrobno razpravljanje o vlogi in nalogah njenih društev v stana- vanjski skupnosti. S tem pa vprašanje o varstvu otroka in družine v stanovanjski skupnosti cšeni obdelano v celoti. V mislih imamo tudi še socialno in zdravstveno obrav- navanje otroka in družine v stanovanjski skupnosti itd. Postopno uveljavljanje stanovanjskih skupnosti, ko gre za pomoč družini, pa zajema kot eno bistvenih vprašanj današnjega časa tudi vprašanje socialističnih odnosov med ljudmi. Tule srno skušali v zvezi z varstvom otrok v stanovanjski skupnosti zbrati in obdelati samo osnovne probleme, vendar z željo, da se kriti.čno še pretresejo, posaIl).ezna stališča pa dopolnijo in popravijo. darskem procesu gove oblike lsti 10Stnovo družbeno. ob- i:a, o tako imenovanem esed o gospodinjstvu in 1. Pojem gospodiJ Razširjeno 9 V S Ko govorimo o tem, liko z odločilnim vplivo: razširjenem gospodinjstv pozabiti na dejstvo, da je gospodarskLrazvoj v letih po osvoboditvi močno vplival na strukturo gospodinjstev. Število zaposlenih raste, vedno več žena gre v po- klicno delo in se ~aposluje bodisi v družbeni proizvodnji ali na drugih področjih življenja. , Ves ta proces menja strukturo gospodinjstva v smeri vse večjega zaposlo- vanja žene izven doma in načenja s tem nove probleme, ki jih pomaga reševati oblast s pomočjo aktivnosti državljanov. O tem je razpravljal tudi Brionski plenum, ki je dal smernice, kako bomo na orga'l1iziran naČÍnuspešneje reševali vprašanja, ki zadevajo družine zaposlenih ljudi. V stanovanjskih skupnostih se že porajajo najrazličnejše oblike pomočí gospodinjstvom, kot so servisi in službe, organizacija preskrbe, ki delajo pred- vsem za razbremenitev družine in za boljše zadovoljevanje potreb. Zarodki teh oblik so sad dela družbenih organizacij; stanovanjska skupnost, temelječa na medsebojni pomoči državljanov, pa jih s svojim programom povezuje v nedeljen sistem razširjenega gospodinjstva na določenem območju. 2. Kako se oblikuje pomoč družinam v mejah stanovanjske skupnosti Preden preidemo na pomoč družini v mejah stanovanjske skupnosti, mo- ramo predvsem predstaviti tiste oblike, ki že obstoje i'l1doprinašajo znaten delež k razbremenitvi in zadovoljevanju najnujnejših potreb delovnih ljudi in nji- hovih družin v mestih in industrijskih centrih. Poudariti pa moramo, da bo~o lahko z uspehom reševali vse probleme družin v sta'l1ovanjskih skupnostih edinole, če nam bo uspelo vključiti v dele> kar najširši krog državljanov. Le tako bomo lahko ugotovili najnujnejše potrebe. proučili vse možnosti in z njimi seznanili ljudi, nato pa skupno poiskali tudi rešitev. Prvi pogój za vsak uspeh pa je seveda akcija, ki povezuje čim širši krog prizadetih ljudi. Samodoprinos državljanov se začenja že s tem, da ljudje sami mislijo in iščejo rešitve skupno z aktivom, obenem pa skušajo najti možnosti. da bi razne oblike pomoči vzdrževali prvenstveno sami v mejah svoje stano- vanjske skupnosti. Le če je problem tak, da ga ni mogoče rešiti drugače, gredo iskat pomoč 04 zunaj. Spoznati pa morajo tudi možnosti, ki z njimi razpo- lagajo občine in gospodarske organizacije za pomoč skupnostim. DRUŠTVENA PREHRANA IN PREHRANA OTROK Vse analize druži'l1skih problemov ugotavlj ajo, da je najtežje vprašanje. kako organizirati prehrano za družino zaposlene žene. Priprava hrane je tista vrsta gospodinjskega dela, ki ga mora žena opravljati najmanj trikrat na dan in ki potegne za seboj celo verigo drugih opravil - nakup in donos živil, po- spravlja'l1je, donašanje kurjave itd~ Poanketi, ki jo je izvedel Zvezni zavodza napredek gospodinjstva v' Sloveniji, porabi zaposlena mati dveh otrok vsak dan polovico svojega časa samo za pripravo hrane in nakup, čeprav porabi v primeri 162 z njo .poklicna gospodinja za pripravo hrane neprimerno vec casa. To pomeni. da ima zaposlena žena za to oprqvilo na razpolago le malo časa in da mora napeti vse sile, če hoče spraviti skupaj zajtrk, obed in večerjo, medtem ko je k val i tet a hra n e še vprašanje zase. In posled~ce v družbenem smislu? Zaposlena gospodinja, ki pripravlja hrano v takih okoliščinah in pod takimi pogoji, je prikrajšana pri nujno potrebnem počitku za opnovitev delovne spo- sobnosti. Razen tega hrana ni pripravljena ob pravem času in je največkrat tudi enostranska - tako da ne zadovoljuje potreb družinskih članov. Predvsem seveda gre tu za tako imenovani glavni obrok hrane, zajtrk in večerja sta manj za- htevna, tudi je tedaj glede na prosti čas več možnosti za pripravo sveže hrane. Priprava glavnega obroka pa je tem težja, če imajo zaposleni starši šoloobvezne otroke, katerih urnik se ne ujema z njihovim delovnim časom. Ce prenesemo glavni obrok izven doma, s tem tudi že dosežemo, da se družini bistveno zboljša način življenja. Prehrana predšolskega otroka zaposlenih staršev se mora reševati skupno s splošno skrbjo za tega otroka, prehrani šolskega otroka pa je posvetiti še večjo pozornost. Družine zaposlenih staršev, zlasti delavcev, so pretežno navezane več ali manj same nase. Za prehrano njihovih otrok so doslej res veliko storile edinole šolske mlečne kuhinje. St>lske mlečne kuhinje Posvet o družbeni prehrani, ki ga je organizirala Zveza ženskih društev s prizadetimi organizacijami in zavodi na svojem ustanovnem občnem zboru. je bistveno pomagal pospešiti njihov razvoj. Z naértnim povezovanjem vseh činiteljevin z ustanovitvijo okrajnih zavodov za pospeševanje gospodinjstva. ki so mnogo pripomogli k utrditvi in izboljšanju prehrane v šolskih kuhinjah. srno opravili veliko delo, toda izpolnili srno s tem le del sklepov, sprejetih na tem posvetovanju. Na področju Slovenije je obrat ovalo v januarju t. 1. 1406 šolskih mlečnih kuhinj, v katerih· je prejemalo malico 217815 otrok, kuhinje so torej zajele 88,5% vseh šolarjev. Pomen šolskih mlečnih kuhinj je večstranski: otrokom nudijo dopolnilno prehrano, predvsem tiste elemente hrane, ki jih doraščajoči organize.rn zaradi slabega načina prehrane pri nas najbolj pogreša: živalske beljakovine in kalcij; pomenijo delovno in finančno razbremenitev gospodinjstva - predvsem za- radi tega, ker večina ne bi mogla nuditi otrokom tako izdatne malice; imajo velik vzgojni pomen: v prvi vrsti navajajo otroke k večjemu uživanju mleka, to je k ustreznejši prehrani, h kulturnemu občevanju pri hrani in k ternu, da se uče ceniti, kar jim nudi skupnost. Stevilo oskrbovancev se je v primeri z letom 1955 štirikrat pomnožilo, to pa predvsem po prizadevanju družbenih organizacij: Rdečega križa, Zveze žen- skih društev, Zveze zadružnic tel' državnih organov in ustanov, svetov za so- cialno varstvo in zavodov za pospeševanje gospodinjstva, zlasti pašolskih odborov. Finančno pomoč so nudili okrajni zavadi za socialno zavarovanje in občinski ljudski odbori. Ti so samo v mariborskem okraju v letu 1957 dali 9 milijonov za opremo šolskih mlečnih kuhinj. Mnogo pa si je prizadeval tudi pedagoški kader, saj je na večini šol vse breme upravljanja z mlečnimi kuhi- njami ravno na učiteljstvu. 163 Če primerjamo promet šolskih mlečnih kuhinj v letu 1954 s prometom v letu 1957, ugotovimo, da v letu 1954 starši niso krili niti 25% obratovalnih stroškov (inozemska pomoč tu ni vračunana), medtem ko so jih lani krili nad 50%. To dokazuje, da tu,di starši razumejo pomen šolkih mlečnih kuhinj in so ponekod celo sami predlagali zvišanje prispevkov . . Ne glede na to, cla za poslovanje šolske mlečne kuhinje nimamo ustreznih pravnih predpisov, je spričo njihovega pomena Svet za šolstvo LRSv začasna priporočí.la o novih gradnjah vnesel določilo, da mora prostor za mlečno kuhinjo imeti vsaka šola. Za uspešen nadaljnji razvoj šolskih mlečnih kuhinj pa je potrebno: • . da jim ustrezni zakonski predpisi zagotovijo stalnost. Zlasti veliki 50 pro- blemi v nekaterih kmečkih področjih, kjer imamo zaradi zaostalosti in velike obremenitve kmečke matere v proizvodnji številne primere nedohranjnih otrok. Šolske mlečne kuhinje so na vasi vsaj toUkega pomena kot v mestih. lmamo pa še primere, ko starši za zajtrk dajejo otrokom zavreto šmarnico. Slabe pre- hrambne navade so najbolj trdovratno zlo in jih je mogoče spremeniti samo s sistematičnim delom. Zato jé v šolskih mlečnih kuhinjah treba postopoma uvesti strokovno vodstvo, ki bi ga prevzele bodisi strokovne učiteljice gospodinjstva in bi se jim delo v šolski mlečni kuhinji štelo v obvezne tedenske ure, ali pa bi ga prevzela v občini nastavljena učiteljica gospodinjstva, ki bi bila zadolžena s prehrano mladine. Doslej so zavodi za pospeš~vanje gospodinjstva prirejali tečaje za kuharice v šolskih mleČ'ITihkuhinjah, kot člani koordinacijskih odborov pa so obenem vodili strokovni nadzor. Pri taki razširitvi mlečnih kuhinj in ob tolikšnem pomanjkanju strokovnega kadra na teh zavodih ter spričo obilice dru- gih .dolžnosti bi pa oni sami ne mogli več dajati strokovne pomoči slehetni šolski mlečni kuhinji. Poleg zakonske afirmacije in sistematičnega nadzora nad šolskim! mlečnimi kuhinjami pa se mora še nadalje utrjevati družbeno upravljanje teh ustanov. V ljubljanskem okraj u je Svet za socialno varstvo že izdal navodila za poslo- vanje posebnih odborov za mlečne kuhinje, ki jih vodijo člani šolskega odbora. Ti odbori rešujejo vse probleme, tako materialne kot organizacijske. Proble- matiko šolskih kuhinj obravnavajo že skoraj povsod šolski odbori na svojih sejah, treba pa bi bilo storiti še korak naprej in razbremeniti pedagoške delavce vseh upravnih poslovo Seveda je potrebno, da za kuhinjo tudi v šoli odgovarja eden od pedagoških delaycev. Med letom je treba napraviti in že v proračunu šolske mlečne kuhinje predvideti vse priprave zanjo, tako da začno šolske mlečne kuhinje poslovati obenem z začetkom pouka, česar letos niso storile vse šole. Šolske mlečne kuhinje so važen člen,: prehrani otrok, niso pa edina oblika, ki bi mogla rešiti vso težko problematiko družinske prehrane. Le počasi se uvajajQ šolske kuhinje z opoldanskim obrokom, dijaške kuhinje z vso hrano in druge oblike prehranjevanja otrok Brez dvoma so te vrste kuhinj zahtevnejše glede opreme. Že materialni izdatki za hrano so višji kot v mlečni kuhinji, ki temelji za zdaj na mednarodni pomočí. Potrebe pa so pereče. Zato si moramo resno in na vso moč prizadevati, cla rešimo vprašanje otroške prehrane na svojem področju. Naj samo za primer navedem: pred kratkim so na dveb ulicah v Ljubljani analizirali življenje otrok, ki so prvič stopili v šolo, v predšolski dobi pa so se oskrbovali v vrtcu. Ugotovili 164 so, da se brez redne prehrane potepa 30 najmlajših šolarčkov, ki so jih nato vključili v šolsko kuhinjo oziroma v vrtec za šolske otroke. Imamo pa primere, da se vozijo vajenciiz oddaljenih naselij v šolo, kjer čakajo tudi do ll. ure :zvečer na vlak in se vračajo pozno ponoči domov, ne da bi tudi po 12 ur užili kaj toplega. Problem vajencev je najbolj pereč in povezati ga moramo s pro- blemom vseh otrok, ki se vozijo v šolo. Za ureditev njihove prehrane so dane razne možnosti, ki jih morajo šolski odbori po temelJiti analizi sedanjega stanja iskati skupno z odbori stanovanjskih skupnosti. V Kranju se 120 šolskih otrok hrani v vrtcu, ki so ga uredili v nekdanji gostilni. Tu kuhajo v treh izmenah, v prvi za 80 otrok, ki žive v vrtcu,. in v dveh izmenah za 60 otrok, ki so se na novo vključili vanj. Na Vrhniki so prav tako organizirali šolsko kuhinjo v vrtcu za predšolske otroke, kjer tudi kuhajo v dveh izmenah. V Tržiču se hranijo v tamkajšnjem dijaškem interna tu šolarji, ki nimajo doma urejene prehrane. Šolske kuhinje v Šentvidu, na Viču, v Litiji in Mengšu zajemajo vajence, osnovnošolske otroke in dijake. Potrebno je, da dodele tudi tem šolskim kuhinjam okrajni oziroma občinski koordinacijski od- bori Rdečega križa hrano iz mednarodne pomoči, ker je ta prvenstveno name- njena otrokom. Ceprav šolske mlečne kuhinje in vse podobne oblike otroške prehrane še daleč ne zadovoljujejo potreb, pa je z njimi že dana možnost za njihov širši razmah. Od šolskih odborov in od aktivizacije prebivalcev v mejah stanovanjske skupnosti pa je odvisno, kako se bo reševalo to vprašanje. V Sloveniji imamo 37 šolskih kuhinj s 6045 oskrbovanci. Lotimo se dela, začnimo s samoprispevki staršev in z mobiliZJacijovseh sredstev, namenjenih za dvig standarda. Tudi gospodarske organizacije so v preteklem letu že prispevale del sredstev v te namene (Impol v Slov. Bistrici in tovarna dušika v Rušah). Večja naselja· s popolnimi osnovnimi šolami bodo morala poskrbeti za otroke, ki bodo iz oddaljenih področij hodili v višje razrede osnovne šole. Te šolske kuhinje naj temelje na sam0I1I'ispevkih, in to v naturalijah in v denarju. Lepe primere šolskih kuhinj na vasi imamo v Savinjski dolini, prve začetke na Robu na Dolenjskem in v vasi Raven nad Sečovljami, kjer vzdržujejo kuhinje starši predvsem s prispevki v materialu. Kakor pri šolskih kuhinjah, tako je tudi pri vseh drugih oblikah otroške prehrane v skupnih obratih nujno potrebno, da .se u v e des t r o k o v n o vod s t v o v k u h i n j a h i n s i s tem at i č n o nad z o r s t vos a nit a r n e i n š p e k c i j e. V nomenklaturi poklicev so pc prizadevanju Zveze ženskih društev in Centralnega zavoda za napredek gospo- dinjstva že uvedeni novi gospodinjski poklici, med njimi tudi zavodska kuharica. Ta je predvidena za obrate družbene prehrane. Postopno bi moral strokovno vešč kader prevzeti predvsem obrate mladinske prehrane, vodstvo in nadzor nad njimi pa bi morala imeti gospodinjska učiteljica na šoli ali v občini. Lahko se pa prehrana otrok vključi tudi v obrate družbene prehrane v stanovanjski skupnosti, pri čemer ostane potreba po sistematični vzgoji kuharskega kadra in po strokovnem vodstvu gospodinjske učiteljice še nadalje ista. Pri ustanavljanju šolskih kuhinj moramo predvsem gledati, če so kje na področju neizkoriščene kapacitete drugih kuhinj, ker so sicer za novo šolsko kuhinjo potrebna visoka investicijska sredstva. Primeri, ki smo jih navedli, pa dokazujejo, da ni vse, kar hočemo storiti, vezano na nedosegljive investicije. Saj se ravno prehrana otrok da začasno ali ,dokončno urediti bodisi v vrtcih, internatih ali pa pri obratih družbene prehrane, od koder se lahko prenaša v prostor, kjer se otroci zadržujejo, v poletnem času pa tudi na igrišče. 165 Prehrana odrasIih se odvija že sedaj v veliki meri v obratnih kuhinjah, delavsko-uslužbenskih restavracijah in gostinskih obratih. Obratne kuhinje imajo po Odredbi o stroških menz in delavskih restavracij, ki jih šteje gospodarska organizacija med svoje materialne stroške, velike mož- nosti za razvoj in so najholjši način za prehranjevanje delavcev. Podatkov, s katerimi bi lahko prikazali točno sliko sedanjega stanja, nimamo. Ne vemo, koliko je od skúpnih abonentov delavcev in koliko uslužbencev. Potrebna bi bila pri-merna evidenca, ob kateri bi mogIi spremljati razvoj obratnih kuhinj. Toda oglejmo si številke, ki jih imamo na razpolago. V Sloveniji je v pro- izvodnji zaposlenih okroglo 70 000 žena. Razmeroma zelo malo med njimi pa se jih okorišča z ugodnostmi, ki jim jih nudijo podjetja. Tako se v obratnih kuhi- njah hrani skupno le 5108 delavk, kar ni niti 10% vseh zaposlenih. Mariborska industrija zaposluje 15750 delavk, v tovarniških menzah pa se jih hrani le 909, v Celju pa od 11 623 zaposlenih le 759. Še manj jih zajemajo obratne menze v nekdanjem trboveljskem okraju. Tu je v 12 večjih podjet jih zaposlenih skupno 8485 ljudi, od tega 1537 žena. V obratnih menzah petih podjetij se hrani 737 abonent ov, med nji.mi 22 žena. V ljubljanskem okraju brez okraj a Trbovlje je zaposlenih 19117 žena, to se pravi 44% vseh zaposlenih. Števi-Io obratnih kuhinj je 37, v njih pa se hraní le 1383 delavk. Malico prejemajo delavci v okrog 30 podjet jih. Povprečna cena kosila je 70 din, enolončnice pa stanejo 30 do 50 din. Sorazmerno večje število žena jemlje enolončnice. Da se ženske v večjem številu ne hranijo v obratnih kuhinjah, pa je vzrok v tem, da si delavke z otroki ne privoščijo hrane, čeprav je sorazmerno poceni, samske delavke pa porabi-jo svoje dohodke predvsem za obleko, čevlje itd. Od skupnih 10883 abonent ov, ki se hranijo v delavsko-usluž- benskih re§tavracijah, odnaša na dom hrano le 108 delavcev in 411 uslužbencev. 1z tega je razvidn0', da delavske družine v primeri s številom zaposlenih l~ prav malo uporabljajo obrate družbene prehrane. Na tem področju nas čaka še ogromno dela, predvsem med delavsko mladino. Treba se je lotiti poučevanja in ljudem vztrajno dopevedovati; kolike važnosti je pravilna prehrana. To delo v~gojnega značaja bodo še z večjim prizadevanjem morale poprijeti predvsem zdravstvene organizacije in pa zavodi za pospeševanje gospodinjstva (zlasti mladi ljudje često namreč dajo tudi na luksuzna oblačila več kakor na hrano). Po drugi stran i pa si moramo prizadevati, da se v fovarnah uvede izdaten obrok hrane v prvi polovici delovnega časa, ker prihajajo ljudje na delo od daleč in slabo hranjenL S takim obrokom dosežemo, da se pri delu prekomerno ne izčrpavajo, hkrati pa koristneje trošijo sprejete kalorije; oboje vpIiva ugodno na delovno kondicijo in s tem na storilnost delavca kakor tudi na njegovo zdravje. Prav zaradi tega smo rÍmenja, da bi se morala sredstva, ki s0'v podjetju namenjena za prehrano, uporabiti predvsem za navedeni obrok, tega pa po- stoporna nuditi čim večjemu številu delavcev. Z rešitvijo prehrane otrok bi bila delovna žena zelo razbremenjena. Z uvedbo rednega obroka med delovnim časom pa bi pomagali ohraniti zdravje prenekateri materi, ki misIi bolj na svojo družino kot nase. Hrana bi morala biti seveda poceni, da bi tako res bila dostopna vsem delavcem. 166 Hrana bi lahka pacenili sprispevki padjetij, z nabava živil ad praizvajalca ozirama gro'3istične trgavine s špecerijskimi praizvadi ter s taka arganizacija dela, ki zahteva čim maj delavne sile. Posredništva poslavnih zadružnih zvez bi marala biti za abrate družbene prehrane čim cenejša, saj se s pasredništvom dviga cena predvsem pri kmetijskih pridelkih, kjer se zaračunaja paleg straškav :za transport še visaki transpartni in skladiščni kala ter režijski straški pa- srednika. Ka je Centralni zavad za napredek gaspadinjstva lani analiziral stroške in arganizacija dela v obratih družbene prehrane, je ugatavil, da izdajo menze 60 dO'70,6% vseh izdatkav za prehranske artikle, predvsem za kmetijske pridelke. Ta adstatek se v pamladanski sezani dvigne in menze krijeja višje izdatke iz drugih virav. Pasledica pa je, da si delavska-uslužbenske menze skušaja pamagati z uvedba restavracijske hrane, bifejev itd. Zela važna je, da razpalagaja abrati z ustreznimi skladišči, kar jim amogača nabava azimnice. Organizacija dela v menzi bistvena pripamare k pacenitvi prehrane le, če se ,delomehanizira. Z mehanizirana priprava hra ne, s samapastrežba in adnašanjem obrakav na dam je možnO' v menzi, ki askrbuje preka 500 abanentav, znižati število zaposlenih ad pavprečna 20 na ca. 8 in s tem zbiti cena hrane za ca. 9% pri abraku. lIrana pa je mažna paceniti tudi taka, da se združi več gaspadarskih -organizacij in arganizira skupen přehranski center. Ugadno rešujeja vprašanje prehrane delavcev tudi pavsad tam, kjer davažaja hrana delavcem na gradbišče. Tak način prehrane gradbenih delavcev sa uvedli v Maribaru s sadelovanjem Zavada za paspeševanje gaspadinjstva in v Navem mestu pri gradbenem pad- jetju Pianir. DruŽini, v kateri sa starši zapasleni, brez dvama najbalj ustreza menza za -odnašanje hrane na dam, ker je kambinirana s samapastrežba, iri pa mažnast nabave na pal pripravljene hrane. Kader paslujeja abratne kuhinje in je njihava kapaciteta davolj velika, bi bila za delavke z družinami zela ugadna, če bi lahko odnesle kosilo. s sebaj damav, seveda če ne stanujeja predaleč. Paleg tega bi pa abratne menze, ki izdajaja v glávnem abrak med delam, ta je dapaldne oziroma papaldne, lahka svaja kapaciteta še balj izkaristile s tem, da bi uvedle kasila ne le za svaje uslužbence, temveč tudi za ljudi, ki stanujeja v bližnji Dkalici padjetja. Skupna nabava suravin in uparaba iste apreme za priprava hrane amagača skupnasti, ki živi na padračju tavarne, da uredi vprašanje glede prehrane svajih stanovalcev brez pasebenih investicij .. Glede prehrane v družbenih abratih marama pripamniti še naslednje: Ko je Centralni zavad za napredek gaspadinjstva pregledal internatske kuhinje in kuhinje ra~nih zavadav, je ugatavil, da je osebje vajena pripravljati hrana pa starem načinu in kaj mala sprejemljiva tako za dela na strojih kat za uvedba sadabnejše prehrane. Sadabna prip'rava in razdeljevanje hrane zahtevata pa- drabnega praučevanja, ki se ga je načelna latil amenj€ni ,zavad. Medtem ka vadija abratne kuhinje argani delavskega upravljanja, pa je pri delavska-uslužbenskih restavracijah ponekad že upravni adbar ali svet tisti, ki skrbi za pravilna palitika abrata. Predvsem je skrb upravnih arganav, da se bare zaper neupravičena dviganje cen in za kvaliteta hrane. ·Sele s pastapnim uspasabljanjem kuharic, ki bado za dasego naziva »zavadske kuharice-<-O nalogah, notranji ureditvi in delu zdravstvenih strokovnih enot za zdrav- stveno varstvo žena, otrok in šoi!lke mla- dine v zdravstvenih domovih in zdrav- stvenih postajah 1. SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen Zdravstvene strokovne enote za zdrav- stveno varstvo žena, otrok in šolske mla- dine v zdravstvenih domovih in zdrav- stvenih postajah opravljajo praviloma vse preventivno in kurativno zdravstveno varstvo žena, otrok in šolske mladine, * Tu objavljeni "Pravilnik« je izšel 26. sept. 1957 v Uradnem listu LRS št. 35 in čez čas v "Vestniku Sveta za zdravstvo LRS in Sveta za socialno varstvo LRS«. Zaradi pomembne vsebine srno nanj še posebej opozorili tu di v našem glasilu št. 3/1957, kjer srno v posebnem članku podali in obrazložili njegove osnovne misIi. Na željo zdravstvenih delavcev s terena pa ga to pot ponatiskujemo v celoti, da bi ga tako res imeli vsak trenutek čimbolj pri rokah in se ž njim kar se da temeljito seznanili. - Op. Ul'. kolikor tega varstva ne opravljajo drugi zdravstveni zavodi po posebnih predpi- sih. 2. člen Zdravstveno varstvo žena, otrok in šolske mladine se opravlja v zdravstve- nih domovih (postajah) po načelu enot- nosti tega zdravstvenega varstva. V zdravstvenih domovih (postajah), ki imajo več kot enega zdravnika, mora biti določen praviloma poseben za to usposobljen zdravnik, ki vodi in urav- nava vse delo strokovnlh enot za zdrav- stveno varstvo žena, otrok in šolske mla- dine in daje predloge za skladnost nji~ hovega dela z delom drugih zdravstvenih strokovnih enot zdravstvenega doma (po- staje). V zdravstvenih domovih, kjer vodijo .strokovne enote za zdravstveno varstvo žena, otrok in šolske mladine različni zdravniki, sestavljajo vodje teh enot in medicinska sestra, ki vodi patronažno službo, ožji strokovni kolegij. Ožji st1'o- kovni kolegij daje upr~vniku in strokov- nemu kolegiju zdravstvenega doma pred- loge za izboljšanje dela in za čim širšo preventivno-kurativno delo strokovnih enot za zdravstveno varstvo žena, otrok in šolske mladine. 3. člen Zdravstveno varstvo žena, otrok in šolske mladine v zdravstvenih domovih 171 (postajah) opravljajo tele strokovne eno- te oziroma službe: 1. dispanzer ali posvetovalnica za žene, 2. materinski dom, 3. dispanzer za otroke ali posvetoval- nica za otroke, 4. šolska poliklinika, šolski dispanzer ali šolska ambulanta, 5. patronažna služba, 6. babiška služba. Strokovne enote za zdravstveno var- stvo žena, otrok in šolske IlÍladine ne smejo imeti qrugačnih imen, kot so do- ločena v prejšnjem odstavku. Ce zdravstveni dom (postaja) nima v svojem sestavu vseh teh enot, morajo opravljati zdravstveno varstvo žena, otrok in šolske mladine ustrezne ambu- lante in zdravniki zdravstvenega doma (postaje). 4. člen Strokovne enote za zdravstveno var- stvo žena, otrok in šolske mladine se ustanovijo po določbah 33. člena zakona o zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah glede na krajevne potrebe in velikost območja. Preden se ustanovi posamezna stro- kovna enota za zdravstveno varstvo žena, otrok in šolske mladine oziroma preden začne z delom, mora posebna komisija pregledati, ali ustrezajo prostori in opre- ma. Komisijo imenuje upravni odbor zdravstvenega doma (postaje); v komisiji obvezno sodelujeta oknijni sanitami in- špektor in ustrezni zdravnik specialisto 5. člen Strokovne enote za zdravstveno var- stvo žena, otrok in šolske mladine oprav- ljajo svoje naloge v vsem okolišu zdrav- stvenega doma (postaje). Ljudski odbor lahko določi, da oprav- lja zdravstveni dom posamezne ali vse strokovne naloge zdravstvenega varstva žena, otrok in šolske mladine tudi za okoliš drugega zdravstvenega doma (po- staje) na območju občine. 172 Strokovne enote za zdravstveno var- stvo žena, otrok in šolske mladine lahko- 'opravljajo svoje naloge za območje dru- ge občine na podlagi sporazuma ljudskih odborov prizadetih občin. Občinski ljud- ski odbori določijo v takem primeru s. pogodbo, kolikšen del stroškov za te- meljne investicije in za delo takih stro- kovnih enot gre v breme posamezne občine. 6. člen Za opravljanje svojih nalog zdrav- stvenega varstva žena, otrok in šolske mladine morajo imeti zdravstveni do-- movi (postaje) organizirano tudi patro- nažno službo. Splošna naloga patronažne službe je, da aktivno nadzoruje žene, _otroke in šol- sko mladino na domu ter njihovo okolico;. da skrbi za povezavo med njimi in zdravstvenim zavodom; da ugotavlja in odstranjuje škodljive pojave, ki utegnejo. vplivati na njihovo zdravje; da odkriva in preprečuje obolenja ter da zdravstveno- prosvetno in vzgojno dela v družinah in med ljudstvom. Patronažna služba mora biti načrtna. O njenem delu mora zdravstvena stro- kovna enota voditi evidenco. Osebje v_o patronažni službi protituberkuloznih di-- spanzerjev ne' sme obenem opravljati patronažne službe zdravstvenega varstva žena, otrok in šolske mladine.* Patronažno službo vodi po navodilih šefa strokovne enote za to usposobljena medicinska sestra ustrezDega dispanzerja (posvetovalnice) aIi zdravstvenega doma (postaje). 7. člen Strokovne enote za zdravstveno var- stvo žena, otrok in šolske mladine sode- lujejo po zdravstvenem domu (postaji) z drugimi zavodi za zdravstveno varstvo žena in otrok, z zavodi za higiensko * Poslednji stavek v tem odstavku je črtan po sklepu Sveta za zdravstvo LRS na 14. seji dne 30. X. 1957. - Op. ur. službo, z zavodi za socialno zavarovanje, z organi socialnega varstva, z Rdečim križem, z Društvom prijateljev mladine ter z ženskimi in drugimi društvi, ki imajo v svojem programu varstvo žena, otrok in mladine. 8. člen Strokovne enote za zdravstveno var- stvo žena, otrok in šolske mladine v zdravstvenih domovih (postajah) na se- dežu občine lahko opravljajo za ljudski odbor upravne strokovne naloge in po- magajo pri delu njegovim upravnim organom. II. DlSPANZER ZA 2ENE 9. člen Dispanzer za žene je strokovna enota zdravstvenega doma (postaje), ki opravlja praviloma celotno preventivno in kura- tivno zdravstveno varstvo žena na dol0- čenem območju. Dispanzer za žene se lahko ustanovi v kraj u, kjer to narekujejo krajevne potrebe, če je zagotovljeno potrebno zdravstveno osebjé in če so izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji za ureditev in delo dispanzerja po tem pravilniku. 10. člen Dispanzer za žene opravlja svojo službo v samem zavodu in v svojih po- možnih strokovnih enotah, po patronažni službi pa tudi na domu nosečih žen in porodnic. Dispanzer za žene ima zlasti tele na- loge: 1. opravlja preglede žena; skrbi po potrebi za specialne preglede in za zdrav- ljenje žena v ustreznih zavodih ter od- reja druge ukrepe za varstvo njihovega zdravja; 2. zdravi ginekološko obolele žene, no- seče žene in žene po porodu; 3. opravlja patronažno službo pri no- sečnicah in otročnicah ter po potrebi tudi pri drugih ženah; 4. npravlja sistematske preglede no- seč~ic in porodnic; 5. daje strokovne nasvete in izvaja preventivno-kurativne ukrepe za varstvo zdravja žena in novorojenca; 6. bori se proti splavom in sterilnosti; izvaja kontracepcijo; 7. odkriva rakasta obolenja žena; 8. prijavlja žene, obolele za boleznimi, za katere je predpisana obvezna prijava, in jih pošilja na zdravljenje v ustrezne zavode; 9. zbira in obdeluje podatke o proble- matiki porodnic in novorojencev ter po- datke o boleznih in umrljivosti žena, daje zdravstvenemu domu (postaji) za občinski ljudski odbor letno, po potrebi pa tudi občasno poročilo o svojem delu ter mu predlaga ukrepe za zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti; 10. daje mnenje o trajanju dopusta pred porodom in o razporeditvi žena, no- sečnic in mater z otroki do treh let k drugemu lažjemu delu; ll. sodeluje z gospodarskimi in dru- gimi organizacijami ter državnimi organi glede določanja delovnih mest za žene v zvezi s predpisi o zaposlovanju žena; 12. obvešča druge strokovne enote zdravstvenega doma (postaje) oz. druge zdravstvene zavode o drugih boleznih, ki jih je odkril pri ženi, ženo pa pošIje na zdravstveni pregled; 13. opravlja zdravstveno prosvetno delo med ženami ter organizira akcije za zdravstveno varstvo nosečih žena, po- rodnic in novorojencev in sodeluje pri takih akcijah, ki jih drugi organizirajo; 14. vódi delo babic; opravlja splošno nadzorstvo nad njihovim delom; skrbi za njihovo strokovno izpopolnjevanje. ll. člen Patronažna služba in zdravstveno pro- svetno delo dispanzerja morata imeti svoje delo organizirano in določeno z na- črtom, ki ga določi šef dispanzerja po za- sliŠanju ožjega strokovnega kolegija. 173 12. člen Patronažna služba skrbi za povezavo dispanzerja z nosečimi ženami, porodni- cami in ženami po porodu. Patronažna služba ima zlasti tele naloge: 1. aktivno nadzoruje noseče žene na 40mu in jim priporoča zdravstvene pre- glede že v zgodnji nosečnosti; jih pouču- je o higieni nosečnosti, o pravilni pre- hrani in o pripravah za porod; jih po- učuje opomenu materinstva in jih na- vaja na redne preglede med nosečnostjo; jih poučuje o pravicah v zvezi z noseč- nostjo in porodom; . 2. poučuje žene o dojenju in pravilni negi otroka; 3. nadzoruje, ali se žene ravnajo po zdravnikovih odredbah; jim priporoča čim pogostejše zdravniške preglede v di- spanzerju; 4 .. navaja žene k obiskovanju dispan- zerja (posvetovalnice) za otroke; 5. obvešča šefa dispanzerja o vseh ugotovitvah, ki utegnejo škodljivo vpli- vati na zdravje žene ali novorojenca; 6. proučuje osebne, družinske, social- ne, delovne in druge razmere nosečih in porodnic, ki utegnejo vplivati na njihovo ali otrokovo zdravje, ter posreduje, da se škodljive okoliščine odpravijo. 13. člen V večjih krajih izven sedeža dispan- zerja za žene, kjer ni ugodnih razmer za ustanovitev dispanzerja ali posvetoval- nice za žene, lahko ustanov i upravni odbor zdravstvenega doma (postaje) s pritrditvijo sveta za zdravstvo občinske- ga ljudskega odbora pomožno posvetoval- nico kot svoje pomožno strokovno enoto. Pomožno posvetovalnico vodi med i- cinska sestra ali babica, ki dela po navo- dilih in pod nadzorstvom dispanzerja za žene. Pomožno posvetovalnico mora vsaj enkrat mesečno obiskati zdravnik di- spanzerja zažene. 174 Medicinska sestra alf babica v po- možni posvetovalnici opravlja v odsot- nostizdravnika zlasti tele naloge: 1. pregleduje nosečnice in otroč nice ter jim daje nasvete; 2. pregleduje urin na beljakovino in jemlje kri na WaR; 3. pošilja nosečnice, porodnice in otroč- nice na preglede in zdravljenje v zdrav- stveni dom (postajo); 4. opravlja patronažno službo; 5. širi zdravstveno pros veto ; 6. vodi borbo proti splavom. 14. člen Vsak dispanzer za žene mora imeti tele prostore: čakalnico, sobo za sprejem, sobo za pregled s priročnim laboratori- jem, slačilnico s pomožnimi prostori ter sanitarije. Poleg teh prostorov mora imeti di- spanzer za žene v večjih središčih tudi sobo za zdravnika in pa prostore za la- boratorij, za zobno ordinacijo, za rentgen in za fizikalno terapijo. Razporeditev prostorov Ín oprema dis- panzerja za žene morajo biti taki, da zagotavljajo kulturnost, zaupnost in po~ polno .higieno pri delu. V čakalnici dispanzerja mora biti pri- meren zdravstveno prosvetni mate rial (slike, brošure, letaki itd.). 15. člen Dispanzer za žene mora imeti naj- manj specialni zd.ravniški instrumentarij, po možnosti pa še kolposkop, mikroskop in rentgenski aparat. 16. člen Dispanzer za žene mora imeti vsaj enega za to usposobljenega zdravnika in vsaj eno stalno medicinsko sestro ter babico. 17. člen Dispanzer za žene neposredno vodi in organizira njegovo delo šef dispanzerja za žene. Njegove naloge so zlasti: 1. skrbi, da je strokovno delo dispan- zerja na sodobni višini in da se oprav- ljajo vse naloge iz 10. čl. tega pr~vilnika, 2. skrbi, da je dispanzer oskrbljen s potrebnim instrumentarijem in opremo, 3. določa razpored dispanzerskega dela, 4. nadzoruje strokovno delo osebja dispanzerja, ga razmesca na delo in je njegov neposredni starešina, 5. skrbi, da se pravilno in pravočasno vodijo predpisane knjige in evidence ter da se redno pošiljajo predpisana poro- čila. Medicinska sestra in babica opravljata ,po navodilih in pod nadzorstvom zdrav- nika preventivno zdravstveno službo di- spanzerja, vštevši preventivne preglede nosečih in patron ažno službo, ter poma- gata zdravniku pri njegovem delu. 18. člen Dispanzer za žene opravlja svoje no- tranje delo praviloma vsak dan, najmanj po dvakrat na teden. Delovnt čas dispanzena določi upravni odbor zdravstvenega doma (postaje) v sporazumu s šefom dispanzerja in orga- nom, ki je pristojen za zadeve in naloge zdravstvenega doma (postaje). Delovni čas mora biti določen v skladu s krajev- nimi potrebami in prometnimi razme- rami v okolišu dispanzerja. Noseče žene se morajo pregledovati v drugem času kot druge žene. Sistematične preglede mor a opraviti dispanzer ob posebej določenem času izven delovnega časa po drugem odstavku tega člena. 19. člen Dispanzer za žene se ravna pri svojem delu po strokovnih metodoloških navodi- lih više organiziranih zavodov za zdrav- stveno varstvo žena ter jim daje potrebne podatke. Dispanzer za Žene se lahko obrača za strokovno pomoč pri delu na ustrezne oddelke bolnišnlc. Dispanzer za žene daje bolnicam in dobiva od njih potrebne podatke za delo. 20. člen Dispanzer za žene vodi o svojem stro- kovnem delu evidenco in dokumentacijo, ki jo predpiše Svet za zdravstvo LRS. III. POSVETOVALNICA ZA ŽENE 21. člen Posvetovalnica za žene je preven- tivna strokovna enota zdravstvenega do- ma (postaje), ki daje ženam nasvete in izvaja preventivne ukrepe za varstvo bodočega otroka in ukrepe, da se obva- ruje zdravje žene, zlasti noseče žene in porodnice. Posvetovalnica za žene opravlja zlasti preventivne zdravstvene naloge' iz 4. in 6. do 14. točke tretjega odstavka 10. člena in vse naloge patronažne službe iz 12. člena tega pravilnika. 22. člen a Posvetovalnica za žene se lahko usta- novi kot strokovna enota zdravstvenega doma (postaje) v kraju, kjer razmere niso primerne za ustanovitev dispanzerja za žene. 23. člen Posvetovalnico za žene vodi za to usposobljen zdravnik. Posvetovalnica za žene mora imeti stal no medicinsko sestro ali stalno babico, ki opravljata naloge iz drugega odstavka 21. člena tega pravilnika. Zdravnik mora delati v posvetovalnici za žene vsaj enkrat na teden. 24. člen V posvetovalnici za žene se mora pri nosečih ženah opraviti poleg pregleda vsaj še tehtanje, merjenje krvnega pri- tiska, mala analiza utina, preizkus krvi na WaR, določitev hemoglobin a po Sah- liju in posvet. 175 27. člen 25. člen Posvetovalnica za žene ima lahko v večjih krajih, zlasti pri pomožnih zdrav- stvenih postajah, svoje pomožne posve- tovalnice. Pomožno posvetovalnico usta- novi upravni odbor zdravstvenega doma (postaje) s 'pritrditvijo sveta za zdravstvo občinskega ljudskega odbora. Pomožno posvetovalnico vodi medi- cinska sestra ali babica po navodilih in pod nadzorstvom posvetovalnice za žene. Določbe tretjega in četrtega odstavka 13. člena tega pravilnika veljajo primerno tudi za te pomožne posvetovalhice. 26. člen Posvetovalnica za žene ima pravlloma tele prostore: čakalnico, sobo za sprejem in pregled s priročnim laboratorijem, sla- čilnico s pomožnimi prostori in sanitarije. Prostori posvetovalnice za žene se uporabljajo praviloma samo za potrebe posvetovalnice. Ce se opravljajo v teh prostorih še druga zdravstvena dela, se smejo opravljati samo v času, ko ne dela posvetovalnica. Glede razporeditve in opreme prosto- rov veljajo primerno določbe tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega pravil- nika. Določbe .12. in 17. člena, drugega, tretjega in četrtega odstavka 18. člena ter 19. in 20. člena tega pravilnika veljajo tudi za posvetovalnice za žene. IV. MATERINSKI DOM 28. člen V kraj u, kjer je splošna bolnica z gi- nekološko-porodniškim .oddelkom ali po- rodnišnica, se lahko ustanovi materinski dom kot zdravstvena strokovna enota zdravstvenega doma, če razmere niso primerne za ustanovitev materinskega doma kot samostojnega zavoda. 29. člen Materinski dom ima kot preventivna zdravstvena strokovna enota zdravstve- nega doma zlasti tele naloge: 176 1. sprejema in oskrbuje socialno in zdravstveno ogrožene ndsečnice v zadnjih mesecih nosečnosti ter skrbi za pravo- časno in strokovno porodniško pomoč, 2: skrbi za specialistične zdravniške preglede sprejetih nosečnic in jih pošilja k zdravnikom specialistom, če šef mate- rinskega doma sam ni specialist, 3. poučuje žene in matere o higieni nosečnice in porodnice, o negi in prehra- ni otrok in o splošnih higienskih načelih, 4. poučuje žene in matere o njihovih pravicah v zvezi z nosečnostjo in po- rodom, 5. sodeluje s patronažno službo zdrav- stvenih domov (postaj), z organi social- nega varstva in z drugimi organi in organizacijami zaradi ustrezne zaposlitve, stanovanja in zaradi odstranitve drugih težkih osebnih razmer socialno ogroženih nosečnic; sodeluje z bolnicami in porod- nišnicami. Nosečnice z nalezljivimi boleznimi ~e ne smejo sprejeti v materinski dom, tem- več jih je treba poslati v ustrezni zdrav- stveni zavod. 30. člen Materinski dom vodi praviloma zdrav- nik dispanzerja za žene. Zdravnik mora biti vsak čas dosegljiv. Materinski dom mora imeti stalno zaposleno babico ali medicinsko sestro, izučeno za porodniško pomoč. 31. člen V materinskih domovih se ne oprav- ljajo porodi razen v nujnih primerih, ko nosečnice ni \Teč mogoče pravočasno po- slati v bolnico (porodnišnico). 32. člen Materinskí dom mora imeti potrebno število higiensko urejenih prostorov za primerno razmestitev nosečnic, prostor za zdravniške preglede in ustrezen specialni zdravniški instrumentarij. V. DlSPANZER ZA OTROKE 33. člen Dispanzer za otroke je strokovna enota zdravstvenega doma (postaje), ki opravlja praviloma celotno preventivno in kura- tivno zdravstveno varstvo dojenčkov, ma1ih otrok in predšolskih otrok. Dispanzer za otroke se lahko ustanovi v kraj u, kj~r to narekujejo krajevne potrebe, če je zagotovljeno potrebno zdravstveno osebje in če so izpolnjeni tu di drugi predpisani pogoji za ureditev in delo dispanzerja po tem pravilniku. Dispanzerji za otroke se ustanovijo praviloma tako, da pride na enega di- spanzerskega zdravnika 1500 do 2500 otrok. 34. člen Dispanzer za otroke opravlja svojo službo v samem zavodu in v svojih po- možnih strokovnih enotah, po svoji pa- tronažni službi pa tudi na domu otrok in v otroških socialnih zavodih. Dispanzer za otroke ima zlasti tele naloge: 1. skrbi načrtno za zmanjšanje obo- levnosti in umrljivostidojenčkov, ma1ih in predšolskih otrok ter izvaja s tem v :zvezi potrebne ukrepe; 2. daje strokovne nasvete materam glede ravnanja, nege in prehrane do- jenčkov, ma1ih in predšolskih otrok ter jim pri tem pomaga; 3. aktivno in sistematično zdravstveno nadzoruje vse predšolske otroke, posebno pa novorojene, nedonošene, zdravstveno ogrožene, defektne, bolne in tiste, ki živijo v neugodnih socialnih a1i zdravstvenih okoliščinah; 4. odkriva vse škodljive vplive na zdravje predšolskih otrok in posreduje, da se odpravijo; 5. vodi evidenco o gibanju obolevnosti in umrljivosti predšolskih otrok, posebno pa evidenco o obolevnosti in umrljivosti zaradi nalezljlvih bolezni in zaradi obo- lenj, ki so posledica slabih socialnih, go- spodarskih in higienskih razmer; 6. sodeluje pri izvajanju protiepidem- skih ukrepov glede predšolskih otrok; opravlja oziroma organizira predpisana cepljenja, opravlja sistematske pl'eglede predšolskih otrok in jih pošilja oziroma predlaga za zdravljenje ali okrevanje v drugih zavodih; 7. organizira zbiranje in razdeljevanje materinega mleka za potrebe dojenčkov; 8. nadzira zdravstveno strokovno delo zavodoy za socialno-zdravstveno varstvo predšolskih otrok; opravlja pregledeotrok v teh zavodih; bdi nad higienskim sta- njem zavodov za predšolske otroke in daje s tem v zvezi ustrezne predloge pri- stoj nim organom; 9. sodeluje z organi in organizacijami za socialno varstvo, da se preprečijo zdravstveno škodljive posledice zaradi slabih socialnih razmer; 10. organizira in opravlja zdravstveno vzgojno delo med prebivalstvom,· zlasti med materami, s predavanji, filmi in tečaji o higieni, negi in prehrani otroka; ll. organizira in vodi razne druge akcije za varstvo predšolskih otrok in sodeluje pri takih akcijah, če so j~h orga- nizirali drugi organi ali zavodi; 12. zdravi obolele predšolske otroke in jih pošilja po potrebi na specialno zdrav- ljenje; organizira specialistično službo, zla sti zobozdravstveno službo predšolskih otrok, če ni posebne predšolske zobne ambulante; 13. daje zdravstvenemu domu (po- staji) za občinski ljudski odbor letno, po potrebi pa tudi občasno poročilo o svojem delu ter mu predlaga ukrepe za zbolj- šanje zdravstvenega varstva predšolskih otrok. 35. člen Dispanzer za otroke ima lahko po- možne posvetovalnice za otroke kot svoje pomožne strokovne enote; za njihoyo ustanavljanje veljajo primerno določbe prvega odstavka 13. člena tega pravilnika. 177 Delovno področje pomožne posvetoval- nice določi svet za zdravstvo pristojnega občinskega ljudskega odbora; če to ni določeno, opravlja taka enota naloge posvetovalnice za otroke. P0ffiožno posvetovalnico vodi medi- cinska sestra; njeno delo usmerja in nad- zira zdravnik dispanzerja za otroke, ki mora vsaj enkrat na mesec obiskati pomožno posvetovalnico. 36. člen Dispanzer za otroke ima praviloma tele prostore: a) prostor za triažo otrok z registra- turo; b) bokse za izolacijo ali vsaj čakalnico za otroke z nalezljivimi boleznimi; c) čakalnico; č) prostor za zdravniške ordinacije; d) druge pomožne prostore in sani- tarije. Boksi za izolacijo ali čakalnica za otroke z nalezljivimi boleznimi morajo' biti tako urejeni in opremljeni, da zdrav- nik otroke lahko pregleda v boksu ozi- roma čakalnici. Čakalnica mora biti svetla in dovolj velika. Opremljena sme biti s previjalnimi mizami. V čakalnici mora biti tudi pri- meren zdravstveno-prosvetni matedal (brošure, letaki, slike itd.). Registracija, tehtanje in merjenje se opravi v čakalnici ali v drugem primernem prostoru. Zdravniške ordinacije morajo biti tako opremljene, da se v njih lahko opravijo manjše intervencije. Če se sprejemajo v dispanzer za otroke hkrati zdravi in bolni otroci, mora imeti dispanzer posebne prostore za bolne otroke, ki imajo poseben vhod in so po- polnoma ločeni od prostorov za zdrave otroke. Dispanzer za otroke ima po možnosti posebne prostore tudi za laboratorij, rentgen in fizikalno terapijo, po potrebi pa tudi za specialistične ordinacije (orto- pedsko, otološko itd.). 178 Če ima dispanzer tudi mlečno kuhinjo za preskrbovanje otrok z mlekom in z: dietno hrano, mora biti za to določen poseben prostor. Pri večjih dispanzerjih, kjer so vzorne (demonstracijske) mlečne kuhinje, ki so namenjene pouku za pripravo prehrane dojenčka, morajo imeti za te namene še primerne posebne prostore. Vsi prostori morajo biti t1:ikourejeni" da zagotavljajo popolno higieno pri delu. 37. člen Dispanzer za otroke mor a imeti naj- manj specialen zdravniški instrumentarij in ustrezno laboratorijsko opremo, po možnosti pa še rentgenski aparat in sred- stva za fizikalno terapijo. 38. člen Dispanzer za otroke mora imeti vsaj enega stalnega zdravnika .in vsaj eno stal no medicinsko sestro ter ustrezno število administrativnega osebja. Za no- tranje delo ima dispanzer lahko tudí otroško negovalko. 39. člen Dispanzer za otroke neposredno vodí in organizira njegovo delo šef dispan- zerja. Šef dispanzerja za otroke mora biti za to usposobljen zdravnik. Glede njegovih nalog se primerno uporabljajo določbe drugega odstavka 17. člena tega pravilnika. Medicinska sestra opravlja po navo-- dilih in pod nadzorstvom zdravnika pre-- ventivno zdravstveno službo in patronažno službo, dela v prostoru za triažo otrok in pomaga zdravniku pri pregledovanju otrok. Otroška negovalka pomaga zdravniku pri pregledih otrok in opravlja druga dela, ki jih določi zdravnik v mejah delovnega področja otroške negovalke. 40. člen Patronažna služba dispanzerja za otroke ima zlasti tele naloge: 1. poučuje starše o splošnih higienskih načelih, o pravilni negi in prehrani zdra- vih in bolnih dojenčkov, malih in pred- šolskih otrok; 2. navaja matere, da prihašajo do- jenčke in male otroke na preglede, po- svetovanje in zdravljenje v dispanzer; 3. aktivno nadzira dojenčka, male in predšolske otroke na njihovem domu, zlasti pa nedonošene, slabo tne, slabokrvne, zahirane, od tuberkuloze ogrožene, de- fektne in take, ki imajo motnje pri pre- hrani in prebavi, ter socialno ogrožene; posebno pozornost mora posvečati ob0- lelim otrokom in otrokom, ki žive v ne- ugodnih socialnih okoliščinah; 4. odkriva na otrokovem domu in v soeialnih zavodih za predšolsko mladino vse škodljive okoliščine, ki utegnejo vpli- vati na otrokovo zdravje, in posreduje, da se odpravijo; 5. obvešča šefa dispanzerja o stanju in razvoju posameznih otrok ter o tem, kako se matere ravnajo po zdravnikovih odredbah in priporočilih. 41. člen Dispanzer za otroke dela praviloma vsak dan; notranje delo pa opravlja naj- manj dvakrat na teden. Delovni čas dispanzerja določi upravni odbor zdravstvenega doma (postaje) v sporazumu s šefom dispanzerja in orga- nom, ki je pristojen za zadeve in naloge zdravstvenega doma (postaje). Delovni čas mora biti določen v skladu s krajevnimi potrebami in prometnimi razmerami v okolišu dispanzerja. Pri določanju delovnega časa je treba gledati na to, da se pregledi in zdravljenje obolelih otrok opravlja ločeno od pregle- dov zdravih otrok. Sistematične preglede otrok mora opraviti dispanzer ob posebej določenem času izven delovnega časa po drugem odstavku tega člena. Ce se kurativna zdravstvena pomoč obolelim otrokom ne more dajati vsak dan v dispanzerju za otroke ali na domu, mora šef dispanzerja sporazumno z upravnikom zdravstvenega doma (postaje) poskrbeti, da bo zdravstveni dom (po- staja) v svojih ordinaeijah aH z dežurno službo lahko dajal vsak dan zdravstveno pomoč otrokom. 42. člen Dispanzer za otroke se ravna pri svo- jem delu po strokovnih metodoloških navodilih više organiziranih zavodov za zdravstveno varstvo otrok. Dispanzer za otroke se lahko obrača za strokovno pomoč pri delu na ustrezne oddelke bolnie in druge zavode, katerih delo se tiče zdravstvenega varstva otrok (porodnišniee, dispanzerji za žene, šolske poliklinike in ambulante, splošne ambu- lante itd.). Dispanzer za otroke daje bolnicam in dobiva od njih potrebne podatke za delo. 43. člen Glede vodstva evidene in strokovne dokumentaeije velja 20. člen tega pra- vilnika. VI. POSVETOVALNICA ZA OTROKE 44. člen Posvetovalnica za otroke je preven- tivna strokovna enota zdravstvenega doma (postaje), ki daje materam strokovne nasvete glede ravnanja, nege in prehrane predšolskih otrok ter izvaja preventivne ukrepe za zdravstveno varstvo predšolskih otrok. Posvetovalnica za otroke opravlja zlasti vse preventivno zdravstvene naloge iz 1. do 4., 7., 9; do ll. in 13. točke dru- gega odstavka 34. člena ter vse naloge patronažne službe iz 40. člena tega pra- vilnika. Posvetovalniea za otroke ne sme spre- jemati bolnih otrok na zdravljenje. Izje- moma lahko pregleda bolne otroke v posvetovalnici zdravnik, vendar ločeno od zdravih otrok in tako, da pri tem niso ogroženi zdravi otroci. 45. člen Posvetovalnica za otroke ,se lahko ustanovi kot strokovna enota zdravstve- nega doma (postaje) v kraj u, kjer ni pogojev za ustanovitev dispanzerja za otroke. 46. člen Posvetovalnico za otroke vodi za to usposobljeni zdravnik. Posvetovalnica za otroke mora imeti tudi stalno medicinsko sestro, za notranje delo pa ima lahko tudi otroško nego- valko. Zdravnik mora delati v posvetovalnici za otroke vsaj enkrat na teden. Poleg tega mora dajati medicinska sestra v po- svetovalnici za otroke vsaj še enkrat na teden strokovne nasvete materam. 47. člen Posvetovalnica za otroke ima lahko v večjih in bolj oddaljenih krajih svoje pomožne posvetovalnice. Pomožno po- svetovalnico ustanovi upravni odbor zdravstvenega doma (postaje) s pritrdit- vijo sveta za zdravstvo občinskega ljud- skega odbora. Pomožno posvetovalnico vodi medi- cinska sestra po navodilih in pod nad- zorstvom posvetovalnice za otroke. Pomožno posvetovalnico mora vsaj enkrat na mesec obiskati zdravnik posve- tovalnice za otroke. 48. člen Posvetovalnica za otroke ima pravi- loma tele prostore: a) čakalnico z registraturo, b) zdravniško ordinacijo, c) garderobo in druge pomožne pro- store ter sanitarije. Cakalnica mora biti svetla in dovolj velika, da se lahko v njej otroci tudi 180 preoblačijo, tehtajo in rnerijo. V čakalnici mora biti primeren zdravstvenoprosvetni materia1. Ce je pri posvetovalnici tudi mlečna kuhinja za preskrbo dojenčkov z mlekom in z dietno hrano, mora imeti za to do- ločen poseben prostor. Prostori posvetovalnice za otroke se uporabljajo praviloma samo za posveto- valnico. Ce se opravljajov teh prostorih še druga zdravstvena dela, se smejo opravljati samo v času, ko ne dela posve- tovalnica. 49. člen Določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 41. člena ter 42. ln 43. člena tega pravilnika veljajo tudi za posveto- valnice za otroke. VII. STROKOVNE ENOTE ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO SOLSKE MLADINE Šolska zdravstvena služba 50. člen Zdravstvena služba za šolsko mladino ima tele splošne naloge: 1. skrbi za pravilen telesni in dušev- ni razvoj šolske mladine; 2. bdi nad higieno okolja, v katerem živi šolska ~ladina v šoli· in izven šole; 3. predlaga pristojnim organom ustrez- ne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja in okolja šolske mladine; 4. posveča posebno skrb organizaciji šolske zobozdravstvene službe in skrbi, da se organizira šolska zobozdravstvena služba; 5. sodeluje pri izvajanju ukrepov za zatiranje nalezljivih bolezni v šolah in drugih zavodih ter v krajih, kjer se zbira šolska mladina zaradi pouka, stanovanja, prehrane, razvedrila in podobno; 6. organizira akcije za zdravstveno vzgojo šolske mladine, zdravstveno pro- svetljevanje učnega osebja in staršev ter ;sodeluje pri takih akcijah, ki jih orga- nizirajo drugi; 7. proučuje zdravstveno stanje in zdravstveno problematiko šolske mla- dine; 8. sodeluje z državnimi organi in druž- benimi organizacijami, ki imajo v svo- jem programu skrb za mladino, v vseh vprašanjih socialnozdravstvenega varstva šolske· mladine; 9. zdravi obolelo šolsko mladino in Qbiskuje težko bolne na njihovem stano- vanju. 51. člen Pod zdravstveno službo za šolsko mla- dino spadajo učenci osnovnih in sred- njih šol, nižjih in srednjih strokovnih šol ter vajenci. 52. člen Šolsko zdravstveno službo opravljajo tele zdravstvene strokovne enote zdrav- stvenega doma (postaje): 1. šolska poliklinika, 2. šolski dispanzer, 3. šolska ambulanta. 1. Šolska poliklinika 53. člen Šolska poliklinika je zdravstvena stro- kovna enota zdravstvenega doma, ki je strokovno najviše organizirana in oprav- lja praviloma celotno preventivno in ku- rativno zdravstveno varstvo šolske mla- dine. Šolska poliklinika se lahko ustanovi v kraju z večjim številom osemletnih in drugih šol. 54. člen Šolska poliklinika ima zlasti tele na- loge: 1. sistematično in kontrolno pregle- duje šolsko mladino; sistematično mora biti pregledan vsak otrok oziroma učenec vsake šole obvstopu v šolo in nato vsako drugo, najmanj pa vsako tretje leto, va- jenci pa vsako leto. Kontrolni pregledi pri mladini, pri kateri se je. ob siste- matskem pregledu ugotovila okvara ali sum na okvaro zdravja, se opravljajo po potrebi tudi večkrat na leto; 2. pregleduje duševno ali telesno za- ostalo šolsko mladino zaradi začasne ali trajne oprostitve od obveznega šolanja ali zaradi· razvrstitve v specialne šole ali zavode; 3. pregleduje učno in drugo osebje vseh šol in drugih zavodov, ali ne boleha za boleznimi, ki bi utegnile ogrožati zdravje šolske mladine; 4. pošilja šolsko mladino na sp~ciali- stične preglede in zdravljenje v druge ustrezne zdravstvene zavode, kolikor tega ne opravlja sama; 5. izdaja na zahtevo šolskih vodstev in drugih organov potrdila in mnenja o zdravstvenem stanju šolskih otrok in mla- dine (n. pro potrdila za oprostitev od te- lovadbe, risanja, petja, o izostankih od pouka, pri vajencih tudi mnenja o zmož- nosti za poklic in o potreQi spremembe poklica itd.); v zadnjem šolskem letu daje mnenje o zmožnostih za določen poklic; 6. predlaga, da se pošljejo bolehni in zdravstveno ogroženi šolski otroci in mla- dina v okrevališča, naravna zdravilišča in podobne zavode ter na letovanja; 7. sode~uje pri izvajanju ukrepov za zatiranje nalezljivih bolezni po šolah in zavodih; opravlja specialne preglede šol- ske mladine, učnega in drugega osebja po šolah in zavodih; opravlja oziroma organizira predpisana cepljenja; predlaga sanitarnemu inšpektoratu začasno ukini- tev šolskega pouka ali druge sanitarno epidemiološke ukrepe; 8. bdi nad higienskih stanjem šolskih stavb, šolskih vodovodnih naprav, naprav za odstranjevanje odplak, šolske opreme, nad čistočo v vseh šolskih prostorih, zla- sti straniščih, nad razsvetljavo, ogreva- njem, prezračevanjem in podobno; bdi nad higienskim stanjem socialnih in dru- 181 gih zé!-vodovter prostorov, kjer se zbira ali zadržuje šolska mladina; 9. bdi nad higienskimi razmerami v dijaških stanovanjih pri tujih družin ah in nad zdravstvenim stanjem teh družin, kolikor bi to lahko ogrozilo zdravje šol- ske mladine; 10. pazi, da so sestava prehrane, pri- pravljanje prehrane in higiensko stanje v šolskih kuhinjah, dijaških menzah, so- cialnih zavodih itd. primerni in neopo- rečni; 11. daje sanitarnim inšpektoratom predloge, da se odpravijo higienske po- manjkljivosti v šolah, prostorih in krajih, kjer "Se zbira šolska mladina, kolikor teh pomanjkljivosti ni bilo mogoče odpraviti s posredovanjem in s predlogi pri šolskih vodstvih, njihovih nadzornih in drugih organih; 12. ugotavlja po svoji patronažni služ- bi ali patronažni službi zdravstvenega doma socialno in čustveno okolje, v ka- terem živi šolska mladina, ki kaže ne- pravilnosti v razvoju in v telesnem ali duševnem zdravju; 13. zbira in analizira podatke siste- matskih pregledov in obolevanj šolske mladine ter proučuje celotno zdravstveno problematiko šolske mladine; obvešča o svojih ugotovitvah ljudske odbore, zdrav- stvene in šolske organe ter jim daje ustrezne predloge; 14. zdravi obolele otroke, in sicer težko bolne tudi na njihovem stanovanju; obvešča neposredno ali po patronažni službi o zdravstvenem stanju otroka starše, šolska vodstva pa, če je to po- trebno zaradi zdravstvenega varstva sa- mega otroka ali zaradi varstva drugih otrok; 15. utrjuje s specialnimi predavanji in s poukom v seminarjih zdravstveno za- vest učnega osebja; daje predloge glede poučevanja šolske higiene; 16. organizira zdravstveno prosvetne in druge akcije za izboljšanje zdravja šolske mladine in za zdravstveno pro- 182 svetljevanje staršev ter sodeluje pri ta- kih akcijah, ki jih organizirajo drugi; 17. daje strokovno pomoč niže orga- niziranim enotam za zdravstveno varstvo šolske mladine; 18. sodeluje pri strokovnem izpopol- njevanju osebja, ki dela v šolski zdrav- stveni službi. 55. člen Šolska poliklinika mora imeti poleg splošne ordinacije vsaj še stomatološko, rentgenološko, okulis'tično in ortopedsko specialistično ordinacijo. 56. člen Šolska poliklinika dela vsak dan, spe- cialistične ordinacije pa lahko delajo tudi samo ob določenih dnevih. Šolsko polikliniko vodi za to usposob- ljen zdravnik. 57. člen Prostori, specialni zdravniški instru- mentarij, število in vrste specialističnega in drugega zdravstvenega osebja morajo ustrezati obsegu in nalogam šolske poli- klinike. 2. Šolski dispanzer 58. člen Šolski dispanzer je zdravstvena stro- kovna enota zdravstvenega doma (po- staje), ki opravlja preventivno in kura- tivno zdravstveno varstvo šolske mladine. Šolski dispanzer se lahko ustanovi v kraju, kjer ni mogoče ustanoviti šolske poliklinike. 59. člen Šolski dispanzer opravlja vse naloge šolske poliklinike iz 54. člena tega pra- vilnika, obseg njegovega dela pa se ravna po številu in vrstah ordinacij in zaposle- nega zdravstvenega osebja. Šolski dispanzer mora imeti najmanj. splošno in stomatološko ordinacijo. 60.' člen Šolski dispanzer dela praviloma vsak ...T'-'>3u6LL/5w5l...-Ll .•••/5"-I..L6). jenju prebivalstva protiZakon o socialnih zaVOl mim (Ur. 1. FLRJ 24/57).26/54). Ivnih razmerjih (Ur. list Pravilnik o nalogah, ll( in delu zdravstvenih strol zdravstveno varstvo žena, mladine v zdravstvenih zdravstvenih postajah (Ur Zakon o zdravstvener delavcev in uslužbencev 51/54). Pravice v primeru no: roda (čl. 38, 39), pomoč za VPLCH,v rojenčka (čl. 40, 41). nadomestilo za plačo ob bolezni otroka (čl. 33). VESTNIK SVETA ZA ZDRAVSTVO LRS IN SVET A ZA SOCIALNO VARSTVO LRS V letu 1958 so po dve skupaj izšle 4 številke. V štev. 1-2 so objavljeni sklepi, ki jih je na svojih sejah sprejel Svet za zdravstvo glede organizacije in nalog higienske službe v LRS, o problemu pre- skrbe z zdravili, dalje pravilnik o usta- navljanju, nalogah in organizaciji bol- niških oddelkov pri zdravstvenih zavodih, o zobozdravstveni službi itd. Posebej opo- zarjamo na »Pomembnejše določbe iz za- kona o javnih uslužbencih in iz zakona o delovnih razmerjih«, kjer so ponatis- njeni važnejši členi iz poglav'lj zakona o javnih uslužbencih, ki urejajo položaje, nazive in prejemke zdravstvenih delav- cev. Iz zakona o delovnih razmerjih pa so ponatisnjena: načela o delovnih razmer- jih, temeljne pravice iz delovnega raz- merja, plačan letni dopust, posebno var- stvo nosečnic in mater ter posebno varstvo mladine in invalidovo V štev. 3-4 je objavljen sklep o po- sebnih dodatkih in položajnih plačah v zvezi z zakonom o javnih uslužbencih. V pojasnilih in navodilih pa je obrazloženo, kdo ima pravico do podaljšanega letnega dopusta, kako je s povračilom potnih stroškov zdravstvenemu osebju, ki se udeležuje občnih zborov, seminarjev in konferenc strokovnih društev. Sledi še vrsta drugih pojasnil v zvezi z zdrav- stveno službo. Ponovno opozarjamo na »Vestnik«, kjer so poleg člankov ponatisnjeni za- koni, uredbe in pravilniki, ki urejajo zdravstveno službo, kakor tuqi vse okrož- nice, ki jih izdajata navedena sveta. N. J. 185 N. J. DIETA PRI ŽELODCNIH BOLEZNIH Po knjižici je veliko povpraševanje. Zato je Centralni zavod za napredek go- spodinjstva oskrbel že tretjo izdajo. Knji- žica obsega 67 strani in stane din 180.- Napisali sta jo dr. Božena Zajec-Lav- rič in Jožica Pirc. V prvem delu navaja knjižica želodčna obolenja, pri katerih je ta di~ta indicirana, in daje v zvezi z dieto splošna navodila. V drugem delu pa so praktični nasveti za pripravljanje dietične hrane ter deset celodnevnih jedilnikov za želodčno bolne. Pri receptih za te jedilnike je naznačena tudi množina kemičnih snovi in kalorije, ki jih vsebuje posamezna jed. Imenovani zavod je izdal še več dru- gih knjižic, na katere ob tej priliki tu di opozarjamo: Dieta za sladkorno bolne (prof. dr. Ljudevit Merčun in dr. Božena Zajec. Cena din 150.-). Dieta pri jetrnih boleznih (dr. Božena Lavrič in Marija Gams. Cena din 150.-). Dieta pri ledvičnih in srčnih boleznih (dr. Majda Mazovec in Zofka Keržič-Po- ženelova. Cena din 180.-). Prehrana nosečnic (dr. Bogdan Tekav- čič in Marija Dernovšek. Cena din 150.-). N. J. o NEKATERIH OBLIKAH POMOCI DRUŽINI V STANOVANJSKI SKUPNOSTI Pod tem naslovom je Zveza prijateljev mladine Slovenije v samostojni brošuri izdala referate s posebnega posvetovaJ;lja y »Tednu otroka.« Brošura obsega 32 strani in stane din 30.-. Referate za to posvetovanje so pripravile naslednje or- ganizacije: Zveza prijateljev mladine (Olga Vipot- nikl je pripravila réferat: Nekatere ob- like varstva otrok v stanovanjski skup- nosti«, Zveza ženskih društev in Cent. zavod za napredek gospodinjstva (Cilka 186 Malešič): »Razširjeno gospodinjstvo in njegove oblike v stanovanjski skupnosti«, Republiški svet Zveze sindikatov (Leo- pold Krese) pa "Pomen sindikata in go- spodarskih organizacij pri stanovanjskih skupnostih«. Osrednja terna vseh referatov je: var- stvo otroka - pomoč družin i. V njih se z vseh stran i nakazani tudi drugi pro- blemi, ki so v zvezi z osrednjim vpraša- njem in je v marsičem od njih odvisno tudi njegovo reševanje. Referati so na posvetovanju, ki so se ga udeležili vsi najvažnejši organizatorji stanovanjske skupnosti v naši republiki '- od zastopnikov množičnih organizacij, komun, strokovnih združenj pa do poli- tičnih forumov - sprožili plodno raz- pravo. Prispevek Lidije Sentjurc k razpravi pa objasnjuje, kje in kako se je gospo- darsko in organizacijsko lotiti nakazanih oblik pomoči družini v stanovanjski skupnosti. Na koncu so objavljeni s posvetovanja tu di sklepi. Pripravile so jih komisije iz skupin, ki so razpravljale o posameznih referatih. Opozarjamo medicinske sestre na to brošuro, ker lahko v njej najdejo smer za strokovno sodelovanje z množičnimi organizacijami pri delu zdravstvenega varstva otrok in družine v stanovanjski skupnosti. VARUJ SE SPOLNIH BOLEZNI Pravkar je izšla brošurica, ki jo je napisala dr. Franja Završnik, specialist za kožne in spolne bolezni, izdal pa Okrajni antivenerični dispanzer v Celju, Obsega 30 strani in stane din 30.-. Avtorica knjižice pravi v uvodu, da ima razlaga spolnih bolezni dvojni na~ men: mladega človeka, ki vstopa v živ- ljenje, poučiti o tem, kar mora vedeti o spolnih boleznih, da se bo znal varovati okužbe; kdor se je okužil, pa naj bi ga navdala s pogumom in zavestjo, da so N. J. N. J. spolne bolezni ozdravljive, in ga obenem pridobila, da se z zaupanjem obrne na zdravnika. Pisateljica vsebinsko strnjeno in zelo poljudno razpravlja o razširjenosti spolnih bolezni, o razliki med kožnimi in spol- nimi boleznimi, o alkoholizmu in prosti- tuciji v zvezi s temi obolenji. Odgovarja pa tudi na vprašanja: kako spoznamo spolne bolezni, ali spolne bolezni ustvar- jajo imunost, ali so ozdr<;tvljive, kako se jih obvarujemo, kje je vzrok, da še niso zatrte in v čem je nevarnost spolnih bo- lezni za skupnost. Zaradi priročne oblike in poljudnega obravnavanja bo knjižica uspešno služila svojemu namenu. MEDNARODNI CASOPIS ZA ZDRAVSTVENO PROSVETO Mednarodna zveza za zdravstveno prosveto je letos začela izdajati prvi mednarodni časopis za zdravstveno pro- sveto »International journal of health education-«. Izhaja četrtletno v angleščini in francoščini. V uredniškem odboru za- stopa Jugoslavijo generalni sekretar Rde- ~ega križa dr. Olga Miloševié. Dr. Z. S. PREPRECIMO GLISTE IN OTROCI BODO BOLJ ZDRAVI! Centralni higienski zavod v Ljubljani je izdal letak o glistah, ki je ilustriran (dvobarvni tisk), obsega 4 strani in stane din 3.-. Letak obravnava vrste glist in okuži- tev z njimi. Objasnjuje tudi, kaj naj ukre- nemo proti njim in kako preprečujemo glistavost. I1ustracije ob rob,u letaka po- nazarjajo in dopolnjujejo vsebino letaka. Ker je glistavost pri nas zelo razširjena, ne le pri otrocih, temveč tudi pri odras- lih, bo letak dobrodošel ne samo v otro- ških posvetovalnicah in dispanzerjih, temveč bo tudi v zdravstvenih ustanovah nasploh dobro služil za tovrstno zdrav- stveno vzgojo ljudi. Letak se naroča pri Centralnem higi- enskem zavodu v Ljubljani. MAMICA IN OCKA! Centralni higienski zavod v Ljubljaní je poskrbel za ponatis te mape, ki je na- šim zdravstvenim ustanovam dobro po- znana in je že nekaj časa veliko povpra- ševanje po njej, ker jo matere zelo rade kupujejo. Mapa »Mamica in očka« je vsebinsko zaokroženo zdravstvenovzgojno čtivo o dojenčku. Njen glavni namen pa je, da matere spravljajo vanjo letake in brošu- rice, ki jih seznanjajo s pravilno nego, prehrano in boleznimi otrok. Naroča se pri Centralnem higienskem zavodu v Ljubljani. Cena din 25.- N. J. 187 NEKAJ MIS LI O LEVICNOSTI IN LEVICARJIH Z b r a 1 dr. M. K a r 1i n Znani švicarski list za praktične zdravnike »Ars medici« je pred nedavnim načel vprašanje levičnosti pri otrocih. Odzvalo se je več izvedencev. Ker bo ta problem nedvomno zanimal marsikate- rega naših bralcev, sem se namenil zbrati nekaj teh odgovorov tudi za naš časopis. Šolski zdravnik iz Zi.iricha E. B r a u n je govoril takole: P a u 1 S a r a s i n je med orodji iz ka~ene dobe našel približno enako šte- vilo za uporabo z desnico kakor z levico. Izrazita enoročnost, zvečine desničnost, je pri človeku nastala šele pozneje, men- da vzporedno z govorom. Težnja po le- vičnosti pa je še danes precej pogostna, n. pro levičnost oči ali nog pri desničar- jih, prav tako kot težnja po desničnosti pri levičarjih. Še danes ni dognano, ali je enoročnost določena že ob rojstvu ali pa se razvije šele med individualnim raz- vojem. Težnje po levičnosti lahko že po- puste in torej niso utrjene v zasnovi, čeprav se levičnost pojavlja familiarno. Pri majhnih otrocih enoročnost pogosto še ni za trdno določena. Ce dajejo pred- nost levi roki, jih niÍmr ne vznemirjajmo s tem, da bi jih prestrogo navajali na des- ničnost, ker jih zastran tega lahko na- redimo živčne. Približno deset odstotkov šolarčkov kaže bolj ali manj izraženo levičnost. Za vse spretnosti jim raje pu- stimo svobodno izbiro roke: pri pisanju pa jih poskušajmo navaditi na desno roko. Pri neobveznih (fakultativnih) le- vičarjih gre to kaj lahko; pri 3 do 5% obveznih (obligatnih) levičarjev, med ka- terimi je 66 % dečkov, jim spočetka kar pustimo, da pišejo z levo roko, hkrati pa jih s potrpljenjem in razumevanjem sku- šajmo navaditi na pisanje tudi z desnico. 188 To je načelno prav tak o mogoče, kakor desničarje lahko naučimo pisati z levico. Sčasoma bo tudi obligatni levičar rajši pisal z desnico, ker je prilagojevanje na okolico njemu samemu v prid. Ce pa je ta preobrazba za šolarčka preveč težav- na, naj bi mu učitelj dovolil pisanje z levico in poskrbel za ustrezno metodo. Vsekakor ne smemo otroku dopovedovati, da s svoj{) desnico ne bo mogel nič pra- vega opraviti. Levičnost ni manjvrednost, temveč samo neka inačica (varianta). To trditev potrjujejo tudi mnogi slavni le- vičarji. Uredništvo omenjenega mesečnika je o vprašanju levičnosti zbralo naslednje, podatke: Med levičarji je bilo in je še dosti vrhunskih športnikov. Mimo tega je znano, da je bil univerzalni genij Leo n a r d o d a V i n c i (1452 do 1519) levičar; nem- ški slikar A. V. Men zel (1815do 1905)pa je lahko z levico prav tako slikal kakor z desnico. Možnost, da enakomerno izučimo obe roki, kakor je terjal že grški filozof PIa - to n (427 do 347 pred n. št.), je vsekakor dana. Pred prvo svetovno vojno so v berlinskih šolah poskušali, da bi šolarčke vzgojili k obojeročnosti, vendar so s temi poskusi prenehali, ker so videli, da takš- na izučitev ne daje nobene prednosti za duševni razvoj otrok. Levičnost je večkrat združena z mot- njami govora. Zastran tega meni R. M i.iI - 1e r, da je priučevanje otrok k oboje- ročnosti nepotrebno, ker je prevlada ene možganske polovice potrebna za izobraz- bo višjih možganskih centrov, zlasti sre- dišča za govor, R. A. H. Pe are e je dognal, da med noqnalnimi šolarčki prevladuje popolna desničnost okončin, ušes in oči samo v 49,3%; popolnih levičarjev je 4010; pri 46,7010 pa sta se strani križali, največkrat roka z očesom. Pri 70 0/0 otrok, ki so imeli kakšne težave, zlasti pri branju, pisanju in govorjenju, sta se strani križali (late- ralnost). Spretnost roke se more razviti samo v usklajevanju (koordinaciji) z oče- som. Desničarja n. pro moti prevladova- nje levega očesa. Razumni otroci križano . lateralnost kmalu premagajo; povprečno nadarjeni in duševno razburljivi šolarčki pa potrebujejo medicinsko-pedagoško po- moč. Nepazljivost, nemir ali nenadno od- klanjanje učenja so prva svarilna zna- menja. Levični otroci kažejo težnjo, da bi črkovali od desne proti levi. Ce jim oko prisilimo tako, da zlogujejo od leve proti desni, kdaj pa kdaj še malo uidejo na levo, zaradi česar posamezne črke be- rejo v obrnjenem zapovrstju. Posledica je, da ne dojemajo smisla besede. Ta težava pa takoj mine, če črke postavimo navpično, ali če pustimo, da otrok vsako črko zasleduje z levim kazalcem. Jeclja- nje pri nasilnem prešolímju nekega levi- čarja naj bi po Pearceu nastalo zaradi spopada (konflikta) za prevlado med obe- ma možganskima poloblama (hemisfera- ma). S u b i ran a pa meni, da pri le- vičnih otrocih ne prevladuje le desna hemisfera, marveč da prevlada (domi- nanca) ni v nobeni polobli povsem raz- vita. Levičnost po njegovem torej ni neka pozitivna lastnost, marveč le nezadostna desničnost. K. Bi n der pa je povedal tole: Na podlagi raziskovanja družin lahkn rečemo, da je levičnost dedna. Ve r a K o var s k y je pri 72 levičarjih ugoto- vila, da jih je 43010 levičnost podedovalo od očeta, 41,7010 od matere, 15,3010 pa od obeh. Od teh otrok je še 28010 imelo brata ali sestro, ki so bili tu di levični. Poleg prirojene levičnosti poznamo tudi pridobljeno, pri čemer ima zgodaj preboleno vnetje možgan (encefalitis) v mnogih primerih posebno vlogo. Ni zgolj slučaj, da je v dunajskih pomožnih šolah posebno veliko levičnih otrok. Vprašanje levičnosti ali desničnosti je bržčas v nekakšni zvezi s telesno nesi- metričnost jo. Šele danes ta dan vidimo, da je problem drugoročnosti mnogo bolj zapleten, kot srno spočetka domnevali, in da zanj še ne poznamo pravih vzrokov in temeljev. SKRB ZA DEFEKTNE OTROKE Leta 1956 srno imeli za defektne otroke 51 domov s 3410 varovanci, in to s poseb- nimi šolami pri teh domovih. Najvišji odstotek slepih otrok, in sicer 45010 od njihovega skupnega števila, je zajetih s specialnimi šolami. Od gluhonemih otrok - čeprav je njih število po domovih in šolah za glu- honeme otroke naraslo od 470 v letu 1939 na 1402 v letu 1956 - pa jih je po neka- terih zadevnih popisih še vedno 5373, ki jih šola ni zajela. V večjem obsegu še nismo začeli z ustanavljanjem posebnih oddelkov pri osemletkah, kar je izved- ljivo in cenejše za vsa mesta z večjim številom gluhonemnih otrok. Za zdaj so takšni oddelki samo v Beogradu in Bi- tolju. Tudi za preskrbo duševno zaostalih otrok še ni storjeno dovolj. Za te otroke imamo danes 15 domov z 841 varován ci. V zadnjih letih se čedalje več pozor- nosti posveča rehabilitaciji invalidnih otrok. V štirih specialnih zavodih za in- validne otroke je v letu 1956 bilo 290 .otrok. Hkrati se ustanavljajo otroški od- delki po vseh večjih centrih za rehabili- tacijo. Rehabilitacija invalidnih otrok se izvaja kompleksno in se ob medicinski organizira zaeno tudi socialna in poklicna rehabilitacija. B. S. ERITROMICIN IN SORODNI ANTIBIOTIKI Navdušenje ob odkritju penicilina je kmalu začelo popuščati.' Velika uporaba tega antibiotika je povzročila namreč nekatere neprijetne pojave. Upravičeno je izzvala val zaskrbljenosti zlasti ugo- tovitev, da so bolezenske klice, ki so prej 189 bileza novo sredstvo občutljive, proti njemu čedalje odpornejše. Zato je tudi odkritje novih antibiotikov s širokim ob- segom delovanja (teramicin, avreomicin, tetracin, akromicin in drugi tetraciklini) le za kratek čas rešilo vprašanje, kako zdraviti obolenja, ki jih povzročajo bak- terije, odporne za penicilin. Prav zgodaj so opazili, da postajajo bakterije bolj in bolj odporne tudi za antibiotike s širokim obsegom delovanja. To se je dogajalo prav v deželah, kjer z antibiotiki pri zdravljenju niso varčevali. In še nekaj! Pri ljudeh, ki so jih zdravili s terami- cinom, se je razvila odpornost bakterij ne le za teramicin, ampak obenem tudi za avreomicin in druge tetracikline. Ta pojav so imenovali k r i ž nor e z i - s t.e n c o. Sledila je doba, ko so odkrili precej- šnje število novih antibiotikov. Priznali so jim vrednost le, če so pri njih ugotovili povsem druge lastnosti, kot j'ih imajo že znani in rabljeni ahtibiotiki. Ve,lik na- predek je pomenilo odkritje eritromicina leta 1952. Žal so ga v ZDA takoj dali v najširšo porabo, tako da so prav kmalu zasledili visok odstotek bakterij, ki so odporne za eritromicin in tudi za ,vse druge antibiotike. Od vseh bakterij raz- vije odpornost za antibiotike najprej gnojni stafilokok. Obolenja s takimi bak- terijami potekajo dandanes smrtno, ker srno kljub velikemu številu antibiotikov čisto brez moči. Da ne bi prišlo do po- , dobnega stanja tudi drugod po svetu, so omejili uporabo eritromicina in ga pripo- ročajo le za najnujnejše primere. Ta na- membna omejitev je neprecenljive vred- nosti. Tudi v naši državi je dosegla zaže- leni namen. Pri nas so danes le redka stafilokokna obolenja odporna za zdrav- ljenje z eritromicinom. Odkritju eritromicina so sledila od- kritja antibiotikov, ki učinkujejo podobno kot eritromicin. Ti antibiotiki so karbo- micin, spiromicin (s tovarniškim imenom rovamicin) in oleandomicin (matromicin, imenovan tudi romicil). Sigmamicin je 190 tovarniški izdelek s kombinacijo olean- domicina in tetraciklina. Eritromicin po sestavi ni soroden niti penicilinu niti tetraciklinom, čeprav je po obsegu delovanja podoben penicilinu. Karbomicin, spiromicin in oleandomicin delujejo zelo podobno kakor eritromicin, le da je njihov učinek pri zdravljenju šibkejši. Da so ti antibiotiki med seboj resnično sorodni, priča tudi križna re- zistenca, ki se pred njimi ne razvije vedno, včasih pa vendarle. Če se razvije pri uporábi enega antibiotika iz eritromi- cinske skupine rezistenca tudi za ostale antibiotike te skupine, tedaj ni mogoče uspešno uporabljati nobenega od njih. Zato je njihova uporaba upravičena le pri tistih izjemnih obolenjih, kjer so drugi antibiotiki kontraindicirani, n. pro penicilin zaradi bolnikove preobčutljivo- sti ali ker povzročitelj obolenja ni občut- ljiv za nobenega od antibiotikov, kar jih je na razpolago (zlasti velja to za stafilo- kokna obolenja). Izjemoma je možno, da je določena bakterija odporna le za enega od anti- biotikov iz eritromicinske skupine. V takem primeru mnogokrat rešimo bolniku življenje, če pravočasno ugotovimo z la- boratorijsko metodo, kateri drugi anti- biotiki so v njegovem primeru še učin- koviti za zdravljenje. Takšno je stanje glede zdravljenja z eritromicinom in sorodnimi antibiotiki danes. Njihova vrednost v bodoče je od- visna od nas samih, če jih bomo uporab- ljali za zdravljenje samo v najnujnejših primerih, tako se da njih uporabnost ne bo mogla občutno zmanjšati. Dr. Z. S. SMRTNE NEZGODE PRl OTROClH V Evropi in v ZDA so nezgode glavni vzrok smrti pri otrocih. V raznih pokra- jinah pa so otroci žrtev prav različnih nevarnosti. V Skandinaviji in Franciji se največ otrok utop i. V Španiji so otroci izpostavljeni zlasti nevarnosti opeklin na odredbo o uporabi ~ačjih jajc, za katera vemo, da se ž njimi kaj lahko prenašajo· tifusna obolenja. Račja jajca, ki zdaj prihajajo v Nem- _ čiji na trg, morajo imeti jasno- čitljiv napis: »Račje jajce! 10 minut kuhati". V prodajalnah morajo izvesiti napise, na katerih kupce opozarjajo, da rač jih jajc ne smejo uživati surovih ali mehko ku- hanih. Prav tako jih ne smejo uporabiti za pripravo puding ov, majonez, raznih jajčnih jedi, tort, sladoleda itd., ker se- pri tem ne razgrejejo na 100°C vsaj za 10 minut. M.K. VZROKl SLEPOTE PRl OTROClH SO SE SPREMENlLl V Angliji so ugotovili, da so se v :zadnjih sto letih vzroki oslepelosti pri