Tiskovina * Poštnina piaCana ori pošti 64290 Tržič T_ P.n. Koroška osrednja knjižnica "dr.France Sušnik" Na gradu 1 62390-Ravne na Koroškem SLOVHSH VtSim:, 1ar!t:čr:tr. H, A-90HCstanc 2a:topttt!9H!:ADiT-!)z:,]!.p.nt, AmcijtHjata CELOVEC PETEK 29. JUN!J 1990 Letnik XLV. Štev. 44 (2559) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. din.10 P.b.b. Manjšinsko vprašaje pred posianci Evropskega sveta Celovški univerzitetni asistent dr. Vladimir Wakounig bo danes na povabilo odbora za človekove pravice pri parlamentarnem zboru Evropskega sveta na univerzi v Innsbrucku poslancem ter drugi kvalificirani publiki predstavil kritično poročilo Avstrijske rektorske konference o položaju manjšin v Avstriji. V svojem referatu se bo dotaknil tudi aktualnega šolskega vprašanja na Koroškem in mednarodni publiki tudi razložil Haiderjevo pojmovanje o zaščiti manjšin „po evropski normi". Thomas M. Barker o partizanski borbi na Koroškem (Eksluziven razgovor/str. 3) Končno akademija - restriktivne eiemente pred ustavno sodišče! Zveza slovenskih organi- skošolskemu zakonu za Sturm in napoved utemeljil s nimi vajami" uvaja sloven-zacij na Koroškem pozdrav- Koroško pa se bo borila s tem, da novela manjšinsko- ščino različnih kategorij ter lja zakonsko ureditev za pravnimi sredstvi in pri šolskega zakona, ki jo je še nadalje omogoča uvedbo dvojezično trgovsko akade- ustavnem sodišču vložila sprejel avstrijski parlament, središčnih šol oz. „etničnih mijo v Celovcu ter javne pritožbo zaradi vseh restrik- v več delih ne ustreza odloči- geto-šol" za koroške Slo-dvojezične ljudske šole v tivnih točk, ki jih vsebuje ta tvi ustavnega sodišča iz de- vence. Povrhu tega noveli-Celovcu ter po vsej Koroški zakon. cembra 1989,kervsebujevr- rani zakon ne predvideva oz. Avstriji, proti včeraj v To je po sprejetju zakona sto restriktivnih elementov, dvojezičnega elementar-avstrijskem parlamentu za Slovenski vesnik izjavil ker zožuje dvojezični ele- nega pouka na 4. stopnji sprejeti noveli k manjšin- tajnik ZSO dr. Marjan mentarnipouk,z„neobvez- tirani) KOKS-a ni več! ZSO jtripravlja novo programsko platformo Koordinacijskega odbora koroških Slovencev, kije zadnja desetletja povezoval Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev, ni več. NSKS je pretekli ponedeljek zvečer samovoljno ustanovi! enostranski KOKS, v katerem ne bodo sodelovale ZSO s svojimi vključenimi organizacijami, SPZ in druge pomembne strokovne zveze, tako da bodo razgovori med obema osrednjima političnima organizacijama odslej potekali le še neposredno. Ustanovitev enostransko razširjenega „Koordinacij-skega odbora koroških Slovencev", ki je v resnici le še „Koordinacijski odbor Narodnega sveta" (KONS) -glej okvir na 2. strani - in ki so jo opravili za zaprtimi vrati v Slomškovem domu v Celovcu, je ZSO in SPZ privedla do odločitve, da pri tako očitni igri izrivanja dela slovenskih struktur ter poskusu prilaščanja oblasti ne sodelujeta. ZSO bo zato že v kratkem ustanovila koordinacij- ski forum vseh v ZSO vklju- čenih organizacij m zvez. „Najnovejši razvoj in nova oblika nadaljnje polarizacije med osrednjima organizacijama sta ponovna potrditev stališč ZSO, da je trenutno situacijo mogoče premostiti oz. najti perspektiven izhod iz nje le z izdelavo novega, vsebinsko premišljenega in današnjemu času ustreznega programa za vso slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. ZSO bo zaradi tega še pred poletjem storila prve korake k ustvarjanju koordinacijskega foruma, ki naj bi v temeljitih razpravah izdelal nov narodnostni program in novo narodnopolitično platformo za vso slovensko narodnostno skupnost, ki bo tudi zagotovila uspešno organizacijsko funkcioniranje", je dejal tajnik Zveza slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm, ko je komentiral najnovejša dogajanja med organizacijskimi strukturami koroških Slovencev, katerih višek je bil ponedeljkov „pokop" dosedanjega KOKS-a. na 2. strani) Grcbinjska gora ne bo več ovira Včeraj so slavnostno predali svojemu namenu dei južne avtoceste med Šentandražem in Velikovcem. Stroški za ta odsek, na katerem je med drugim 13 mostov in trije predori, so znašali 1,86 milijarde šilingov. Glavna prednost tega odseka je v tem, da voznikom zdaj ne bo treba več po ovinkasti in strmi cesti čez Grebinjsko goro, zato pa se je treba bati gneče ob dovoznih in odvoznih cestah vzhodno od Velikovca in v Celovcu. 30 mibjonov ptebiscitnega dari!a za Podjuno? Finančni odbor koroškega deželnega zbora je na svoji zadnji seji z glasovi socialistov in svobodnjaške stranke sklenil, da bo večino 4(1 milijonskega deželnega plebiscitnega darila namenil projektom v Podjuni. Po 15 milijonov šilingov naj bi prejela Dohrla vas za sanacijo in adaptacijo samostana in Pliberk za izgradnjo Pece, ostali denar pa naj bi bil namenjen modernizaciji cestnega omrežja po celotnem dvojezičnem ozemlju (7 milijonov šil.) ter razvoju turizma na južnem Koroškem (3 milijone šil ). Zvezna vlada pa je 37 južnokoroškim občinam razdelila ustrezne vsote po številu prebivalcev. Javni nastopi mladine Učenke in učenci glasbene šole te dni sodelujejo na javnih nastopih, na katerih predstavljajo svoje znanje igranja na instrumentih, ki so se ga v teku leta naučili s svojimi učitelji v oddelkih, ki delujejo v okviru Glasbene šole na Koroškem. Na našem posnetku sta učenca, gojenca Mladinskega doma SŠD v Celovcu, ki že kar virtuozno igrata na harmoniki. Več na 8. strani. sw