22. štev. V Ljubljani, dne 3. junija 1911. Leto III. Slovenski som. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila [se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Privseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica St. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na npravniStvo ..Slov. Doma" v Ljubljani Kandidati za državnozborske volitve- Dne 13. junija se vrši volitev državnih poslancev. Do zdaj so klerikalci imeli vse državnozborske mandate na Kranjskem razven ljubljanskega. Pridobili so jih brez boja. Toda letos bodo napredni volilci stopili organizirani na volišče ter na vsej črti napovedali boj škodljivemu klerikalizmu. Če bo vsak napreden volilec storil svojo dolžnost, tedaj smemo računati na uspehe, ki bodo od leta do leta naraščali. Kandidati narodno-napredne stranke so. 1. Ljubljanska okolica: Josip Tribuč, posestnik na Gllncah. 2. Radovljica, Kranjska gora in Tržič: dr. Karl Triller, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani. 3. Kamnik in Brdo: dr. Ivan Tavčar, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani. 4. Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica: Ivan Sicherl, posestnik v Logatcu. 5. Postojna, Senožeče, Ilir. Bistrica, Vipava in Lož: dr. Fran Novak, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani. 6. Litija, Višnja gora in Radeče: Jožef Reisner, deželni poslanec v Ljubljani. 7. Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje: Adolf Ribnikar, živlnozdravnlk v Ljubljani. 8. Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk brez občine Smuka, nadalje občine Banjaloka, Fara in Osilnica v sodnem okraju kočevskem: Fran Višnikar, deželni poslanec v Ljubljani. 9. Metlika, Novomesto brez občin Poljanica in Črmošnjice, Črnomelj, brez občine Planina: Peter Majerle, poses., trg. in mesar v Predgradu pri Starem trgu. 10. Ljubljana mesto: dr. Vlad. Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. V volilnem okraju Kranj in Škofja Loka kandidira kot samostojen kmetski kandidat: Franc Demšar, posestnik v Zalemlogu pri Železnikih. Torej, kmetovalci — na delo za napredne kandidate! Kmetje, Notranjci! na njem najmanjšega madeža. Vsakogar, ki ne pleše tako, kakor oni žvižgajo, obrekujejo in blatijo; gospoda Sicherla niso mogli, ker je mož prepošten in pri vseh priljubljen. Izbira nam sedaj, ko ]>oznanio oba moža, ne bo težka. Vsi, ki nam je na srcu lastna korist, prospeh naših kmetij, ugled lepe Notranjske, sc moramo odločiti za domačina - Notranjca, katerega dobro poznamo. Gostinčarja nismo poznali preje In ga ne poznamo sedaj. O njem vemo le toliko, da je zaslužil kot poslanec lepe tisočake, a za nas ničesar storil. Zato hočemo kot en mož delati za zmago gospoda Sicherla in vsakomur, ki bo delal proti kandidatu - domačinu, bomo pokazali vrata, pa naj bo tudi duhovnik. Mi hočemo voliti po svoji pameti onega moža, katerega mi hočemo. Duhovnik pa naj se drži cerkve, kamor spada. — Pokazati hočemo, da znamo samostojno misliti; zato bomo dno 13. junija zapisali na glasovnico: IVAN SICHERL, posestnik v Logatcu. Notranjski kmetje! Dosedaj je s pomočjo duhovščino pometal Gostinčar z nami, na dan volitve pa primimo mi v roke metlo in pometimo z njo mctlarja Gostinčarja! o Dolenjske novice o Le kratek čas nas še loči do 13. junija, ko 1)0 treba stopiti na volišče in si izbrati moža, kateremu bomo zaupali svoje zastopstvo in ga poslali na cesarski Dunaj. Izbira letos ni težka. Na eni strani se nam ponuja Jože Gostinčar, na drugi strani pa kandidira Ivan Sicherl, posestnik iz Logatca, ki je prevzel kandidaturo le na izrecno željo logaških kmetov. Kdo je ta Jože Gostinčar? — To je oni naš bivši poslanec, ki je sedel štiri leta v državnem zboru, vlekel zato mastno plačo, a za svoje volilce ničesar dosegel. Kadarkoli je prišel med nas, in to je bilo zelo redkokedaj, je govoril vse mogoče, a da je za nas kaj storil, ni povedal nikoli, ker ni mogel. Bil je navadni sluga onega dr. Šušteršiča, ki je glasoval za 320 milijonov novega davka, katerega bomo morali plačati večinoma mi kmetje. Niti sedaj, ko hočejo klerikalci, da Gostinčarja volimo, se ta možakar ne upa priti med nas volilce, ker se skriva pred pravico. — Ali naj volimo takega moža za poslanca!? Sramotno bi bilo, da bi pustili to našo lepo Notranjsko zastopati po enem Gostinčarju, ki se skriva pred pravico. Ce bi bil mož poštenjak, bi se mu gotovo ne bilo treba skrivati pred sodnijo in potikati se po župniščih. Kamenita je naša Notranjska in ljudstvo, ki ondi prebiva, je znano kot značajno in pošteno. Zato moramo predvsem mi volilci sami skrbeti, da ohranimo Notranjski to dobro ime. Gostinčar gotovo ne bo povzdignil ugleda Kranjske. Ko bi imel kaj moči in zmožnosti, bi lahko to pokazal v zadnjih štirih letih. Pokazal pa je samo to, da on ni za poslanca in da smo poslali kozla v zelnik, ko smo volili njega. Veljaki klerikalne stranke in celo duhovniki so se nam smejali, ko so izvedeli, da je v nekdaj tako zavedni Notranjski izvoljen za poslanca oni Gostinčar, ki se razume najbolj na pometanje. Dr. Šušteršič se je sam norčeval iz nas, ko je na nekem shodu v Ljubljani dejal, da je Gostinčar predvsem delavski poslanec, čeprav smo ga volili sami kmetje. Gostinčar pa je nato molčal, ker sam ne sme ničesar storiti, če mu ne ukaže dr. Šušteršič. V naprej bomo sodili naše poslance po delu in ne po besedah. Drugi mož, ki kandidira v našem okraju, je gospod Ivan Sicherl, posestnik v Logatcu. — Vsi, ki ga poznamo, vemo, da je mož poštenjak in v svojem okraju dobro poznan. Zasluge, katere si je pridobil gospod Sicherl za Logatec, jasno pričajo, da je za državnega poslanca zmožen in da bo tudi za svoje volilce kaj dosegel. On je izobražen mož, dočitn Gostinčar ne razume dosti. Kot načelnik logaške posojilnice je že marsikateremu kmetu pomagal iz zadrege in ga rešil iz težavnega položaja. Gospod Sicherl je že dolgo časa delavec v javnem življenju, a njegove roke so tako čiste, da niso mogli nasprotniki najti Razgled po Kranjskem i. == ............. r Vinogradniški tečaji. C. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky priredi tekom meseca junija sledeče tečaje za vinogradnike: V sredo, dne 7. junija ob 3. popoldne na Suhorju pri Metliki; v četrtek, dne 8. junija ob 8. dopoldne v Semiču in ob 3. popoldne na Riglju, občina Toplice; v petek, dne 9. junija ob 8. dopoldne v državni trtnici v Rudolfovem, pri kateri priliki se bodo obenem razdelili vinogradnikom zeleni trtni cepiči; v soboto, dne 10. junija ob 8. dopoldne v Novi gori, občina Prečna; v ponedeljek, dne 12. junija ob 3. popoldne na Dolžu, občina Šmihel - Stopiče; v sredo, dne 14. junija v gori Straža pri Dobru-ški vasi, občina Škocijan; v petek, dne 16. junija ob 8. zjutraj na Čatežu, občina Vel. Loka in ob 3. popoldne v gori Gobnik, obč. Moravče pri Sv. Križu, okraj Litija; v soboto, dne 17. junija ob 8. dopoldne na Veseli Gori, obč. Št. Rupert; v ponedeljek, dne 19. junija ob 3. popoldne v gori Lisec, obč. Dobrniče; v torek, dne 20. junija ob 8. zjutraj v Ambrusu in v sredo, dne 21. junija ob 3. popoldne v Temenici pri Št. Vidu na Dolenjskem. Ti tečaji se vršijo na prostem v vinogradih, in sicer le ob ugodnem vremenu. Podučevalo se bo pri njih v zelenem cepljenju in poletnem obrezovanju trt; zatiranju trtnih škodljivcev in bolezni, kakor tudi o poletnem in jesenskem delu v vinogradih teoretično in praktično. d Kmetje zoper župnika Hladnika. Ena misel, en glas gre po Dolenjskem, in ta pravi, da kmetje no bodo več volili kandidata farovške tlake, župnika Hladnika. Kmetje so izpregledali, kako so klerikalci napravili s njihovim prejšnjim poslancem Mandljem. Kor je imel srce za svoje volil-ee in jili je hotel obvarovati novih doklad, je moral odložiti mandat. Mandelj jo bil zoper električne centrale na Gorenjskem, za katero bi so morala dežela za deset milijonov na novo zadolžiti. Razentega bi bilo to podjetje pasivno. Dolenjski kmetje bi za te električne centrale samo plačevali, imeli pa ne bi od njih ničesar. Kor Mandelj ni hotel glasovati za nesrečno elektriko in ker je bil proti temu, da je dr. Lampe nakupil že za 180.000 kron mlinskih podrtij na Gorenjskem, je moral iti. — Dr. Šušteršič ve, da je župnik Hladnik ki-movec, ki še pred svojo kuharico zleze pod klop. Zato ga vsiljuje kmetom, da bo ž njim brez skrbi in brez nasprotstva delal za vlado in proti kmetom. Dolenjski kmetje pa vstajajo in se pripravljajo, da obračunajo s Stranko Ljudskih Sleparjev in s kimavcem Hladnikom. Hladnika bodo volili samo farovški podrepniki, mežnarji, cerkmoštri in drugi ljudje, ki žive od kmečkih žuljev. Celo' klerikalni kmetje bodo rnjše volili s praznimi glasovnicami, kot da bi volili svojega najhujšega sovražnika. Dne 13. junija mora pasti fajinošter Hladnik, zmagati mora naš kmečki kandidat! d Na delo za našega kmečkega kandidata! 13. junija mora naša Dolenjska pokazati, kako zavedna je in kako resno voljo ima otresti se težkega farovškega jarma. Nikjer drugod kot ravno na Dolenjskem, ni toliko fajmoštrov, ki mislijo, da kmetje sploh ljudje niso in da so samo za to na svetu, da zanje delajo. Ravno pri nas se kaj posebno vidi, da so duhovniki tisti, ki vero doli devajo. Imena Kralj, Oblak, Rudolf, Renier, Dolinar, Šterbenc, Kocijančič, Štrajhar, Noč, kapucin Weksl in drugi pričajo, kako daleč smo že. Ce kje, je v našem okraju predrznost dr. Šušteršiča, da nam usiljuje za kandidata župnika Hladnika. Hladnika niti njegovi farani ne marajo. Še tisti bori zaslužek, ki ga jim donašajo žganjarne, jim ga ne privošči. On bo prvi, ki bo z dr. Šušteršičem glasoval za novi vinski davek, po katerem se bo že vino v kleteh obdačilo kot mošt. Kar sedaj Hladnik trdi, je laž. Ker je dr. Šušteršič glasoval za 320 milijonov, bo moral tudi za davke, da bo država teh 320 milijonov lahko iztirjala. Naš kandidat Ribnikar ima na vse strani proste roke, on se ne bo vezal z vlado, marveč se bo krepko potegoval za svoje volilce! Ribnikar ima veselje do politike, veselje do dela, Hladnika drugi silijo, sam pa pravi, da on ni za državnega poslanca. Na delo za našega kandidata, ki smo ga kmetje postavil, na delo za našega kmečkega kandidata, ki je: ADOIF RIBNIKAR, živinozdravnik v Ljubljani. Na delo! za svobodo in srečno bodočnost naše lepe Dolenjske! d Državnozborski volile! volilnega okraja Litija, Višnja gora, Radeče! Pokažite dne 13. junija s svojim glasovanjem, da ne odobravate dosedanje nase državne gospodarske politike, ki privaja vse revnejše sloje ljudstva, delavca, kmeta, obrtnika, trgovca in uradnika na popolno beraško palico. Dosedaj so nas v državnem zboru zastopali poslanci Slovenske ljudske stranke. Načelnik te stranke je na škodo vsega slovenskega naroda glasoval v delegacijah za nepričakovane zahteve vojne mornarice, ki hoče novili 320 milijonov za bojne ladje, ki je priporočal, da naj se zaraditega še bolj zvišajo davki, kakor je vlada sama nameravala. Ta stranka nam je v naši deželi tako zagospodarila, da imamo že danes toliko dolga, da ga bomo odplačevali 29 let, vsako leto pol milijona. Ta stranka ne pusti svojim poslancem, da bi delali za blagor svojih volilcev. Njihov deželni poslanec Mandelj je odstopil, ker niso poslušali njegovega svarilnega glasu in ker mu ni pripuščala vest, da bi sodeloval pri tako lahkomiselnem gospodarjenju. Ta stranka postavlja samo take kan-didate, ki bodo slepo in pokorno orodje njihovega načelnika. Ta stranka je izdala celo naše narodne interese. V naši, prej čisto slovenski Ljubljani je spravila nalašč sedem Nemcev v občinski zastop in tudi drugače podpira vlado, da nam na doma-čili tleh gospodarijo tujci, ki nas sovražijo. Ta stranka hinavsko' klice, da je. zaradi nas vera v nevarnosti, pa je med sedmimi Nemci spravila v občinski zastop ljubljanski dva protestanta. Namesto Kristusovega nauka: »Mir vam bodi!« seje ined ljudstvo sovraštvo in oznanja politični bojkot, t. j. hudobno, pristransko, nekrščansko in krivično postopanje proti vsakomur, ki se noče njej vlilapčiti. — Protestujte proti takim izdajstvom naših gospodarskih in narodnih teženj s tem, da ne volite njihovega kandidata; naj je ta kdorkoli, tako bo moral plesati, kakor bo žvižgal načelnik njegove stranke in vse njegove sladke obljube so ničeve. — Volite pa kandidata narodno - napredne stranke, ki hoče delati v državnem zboru na to, da se zmanjša draginja, da se davki ne zvišajo, da bo država začela skrbeti za vse sloje ljudstva, "e 5° samo Penila žepe bogatinov, revno ljudstvo pa z davki izstradala in da bo država dala našemu narodu vse pravice ki mu gredo po človeških in božjih posta-vah. Kandidat narodno - napredne stranke pa je JOŽEF R EIS N E R deželni poslanec v Ljubljani. Zanj bo glasoval vsak razsoden voli-lec, ki hoče dobro sebi in svojemu narodu ! d Sava pri Litiji. Klerikalnemu kandidatu Povšetu je lahko žal, da ni imel preteklo nedeljo pri nas napovedanega volilnega shoda. Naš fajmošter si je dal prejšnjo nedeljo na prižnici več opraviti z agitacijo za prav obilno udeležbo na tem shodu (»vsi pridite, katerim vam je za Boga, za Marijo, za nebesa!«), kakor največji praznik za besedo božjo. Njegov kričavi glas se je čul daleč po hribih na desni in na levi strani Save in je priklical prav mnogo volilcev, ki so bili radovedni, kako uspešno je izvršil bivši poslanec Povše svoje, ob zadnjih volitvah svečano dane obljube. Na obeli straneh Save so se zbirali volilci, pripravljeni pomagati meriti toliko zaželjeni in tolikokrat obljubljeni in zmerjeni savski most. Ali mesto graditelja našega mostu Povšeta prišlo je ekspresno poročilo, da je voda previsoka, vsled česar se ne more meriti most in zato odpade tudi volilni shod. Nejevoljni so se razhajali volilci, zatrjajoč, da bodo »plačali« Povšetu ta danes izostali shod, ki svedoči, da je prav tako izostajalo vsako nam koristno delo, kakor reklamni most, ki ga .stavi Povše ob volitvah. Med našim ljudstvom je nastala velika nevolja na bivšega državnega poslanca in na deželne poslance. Razven ob volitvah se ne zmeni nihče za te naše pokrajine. Naše hribovske, pogorske občine sev zapuščene, kot pred sto leti: napredek je saino v tem, da so davki vedno višji. Vse posojilo desetih milijonov je naslovljeno na druge kraje, ki so že po naravi srečnejši od naših, mi pa bodemo dobili poštne položnice, po katerih bodemo vračali dolg 29 milijonov, koristi pa ne bodemo imeli nobene. Ta klerikalna bremena, navaljena na trudne rame izmozganih naših kmetov-trpinov, kriče preglasno, da je zadnji čas, da preženemo klerikalne koristolovce, te nikdar site klerikalne parasite in ujede, ki se rede in bogate brezvestno na račun pozabljenega davkoplačevalca, drže se pa izjemnega svojega privilegija: Za kmeta je sok in greh, za klerikalnega koritarja pa prata in salata!« Urbanov Jože ima med našim ljudstvom proldeto malo somišljenikov, da bi jih zadovoljil državni poslanec za dobo desetletnega poslančevanja s par naročji nerabne močvirnate mrve, katero naj bi pa odjemalec v skrajni bedi plačeval drago, kot žefran, in še hvaležen naj bi bil. Ako je Jože tako zaslepljen, da ga bo ljubezen do klerikalcev, katerim pamet v trebuhu stoji, združena z ljubeznijo do šnojksa, omamila do nerazsodnosti, naj si to pridrži za se, zahtevati pa smemo, da ne bega naših dobrih ljudi, da jim ne usi-ljuje z zvijačami in lažmi slabega poslanca, volilcem v gospodarsko kvar in v nepopisno škodo slovenskemu narodu. Urbanovemu Jožetu ne moremo braniti, če hoče postati nemškutarski klerikalec, kakor mu ne moremo braniti heruša. Nam pa je znano, da so klerikalci sebični bisa-garji, vladeželjni, protinarodni, brezbožni in nemoralni. Poznamo nadučitelja, ki je bil liberalec, ko je služboval v Litiji, v Ljubljani se je prelevil v »krščansko misel« in bati se je, da bi ne posnemal svojega sina, ki je bil tudi liberalec, postal je klerikalec in mašnik, izpopolnil se je v strupenega klerikalca, da je vladal kot kaplan v Gorjah, če treba, tudi s pestjo v čast božjo, no, koj na to pa je izstopil iz katoliške cerkve, je postal luteran in se oženil. Groza nas je, ko gledamo toliko brezbožnosti in nemoralnosti med klerikalci, sramujemo se teh rojakov-nemšku-tarjev, zato pa se združimo vsi pravi Slovenci v tesno zvezo za delo v povzdigo našega gospodarskega in kulturnega stanja, v obrambo Slovenstva in v korenito odvr-njenje vsega tega, kar krivično nasprotuje splošno slovensko-narodnemu in pa tudi našemu krajevnemu blagostanju. Kandidat Povše ne bo več naš poslanec, marveč vsi zapišimo na glasovnico na dan volitve dne 13. junija Ime: JOŽEF REISNER, deželni poslanec v Ljubljani. d Škocijan. Pred vsem nas mora veseliti glas novomeškega »Sokola«, ki namerava prirediti v kratkem z okoličanskimi društvi izlet z javno telovadbo v Škocijan. Ker bo s to mislijo ne le pripomogel k ustanovitvi škocijanskega »Sokola«, koje-ga obstoj je že zasiguran, ampak bode znal tudi kmetski živelj ceniti neustrašeno, plodonosno delo Sokolstva proti pogubo-nosni, neznačajni »Cukariji«. Nehote bo kdo vprašal, kje tiči vzrok, da še dosedaj ne razprostira tu čile peroti neumorni »Sokol«, posebno v očigled tako napredni kmetski vasi z istotako probujeno okolico. Gotovo na tukajšnjih voditeljih napredne ideje, ki ne vidijo v »Cukariji« nič nevarnega; se jim ne zdi, da se bodo dosedaj še pošteni kmetski fantje naužili duha, kakršen veje iz fanatič. Toneta, ki ne spada drugam kot na Studenec. Na plan, gospoda! Sedaj je skrajni čas, da se tudi v tem oziru kaj stori, da bo začel tudi na kmetih pihati duh napredka, duh energičnega dela. Na delo torej, g. D., kje ste g. B. in Z.t Koliko časa se boste pustili šikanirati od mleonozobega kaplančkaž — Zadnji teden so šli pri nas otroci, stari komaj 7—8 let k prvemu sv. obhajilu,pri tej priliki so jim dali po opravilu čaja s 5 litri slivovke. Ni čuda, da so otroci vrtoglavi odhajali od baš toli važnega opravila. Kaj pa sedaj, Tone, ki piješ samo vodo, se ne boš nič oglasil. — Tudi k nam je prišel' skrivaj župnik Hladnik ter govoril na Dolih, poleg »kunštnega« Jožeta, bivšega »Ciril-metodarja«, sedaj predsednika izobraževalnega društva. Zadnji je predvsem poudarjal »bridke martre«, »ta suhga gaspu-da« izza Ribnikarjevega shoda. A kljub temu bodo vsi zavedni kmetje volili gosp. živinozdravnika Ribnikarja in klerikalnega kandidata brcnili tja, kamor spada, namreč v cerkev, razlagat božjo besedo in nauk Kristov, ne x>a hujskat med poštene kmete za tistega Šušteršiča, ki je glasoval za nove milijone, že itak z davki preobloženega slovenskega oratarja. Vsak torej lahko izprevidi, kam nas vodi stranka ljudskih sleparjev. d Št. Rupert. V nedeljo, dne 28. maja, je bil pri nas volilni shod. Na shodu je govoril naš kandidat A. Ribnikar. Četudi je bil shod v najneugodnejšem času, vendar se je nabralo precej mož. Kaplan je napodil vse svoje čuke, da bi shod razbili. Šlo ja kakor na povelje, kaplan jih je gotovo dolgočasil, ker so vsi več ali manj zaprtih glav. Glede surovega obnašanja omenimo farovškega Franceta, ki je bil Voditelj su-rovcev. Da ni manjkalo dolgina Zajčka, se ume. Kaplan je prignal seveda tudi celo kopo babnic. Zlato medaljo dobi Debevka s Postaje, ki je prav dobro zastopala surovosti Štrajharja. Kaplanu bi seveda svetovali, da naj pazi na mlečnozobega mlekarja, sicer bo polom tak, kakršnega je vprizoril njegov brat, bivši kaplan v Šmarji. Da smo slišali marsikako o klerikalcih, so nam pomagali sami. Kaplan je moral marsikatero grenko požreti, slednjič jo je seveda odkuril, ko je zvedel za različne spovedne »arenije«.. 13. junij vam bo povedal, da še ne cvete pšenica klerikalizma. Trde buče Štrajhovcev ne premagajo ponosne trdnjave Št. Ruperta. d Lažnjivi kljukec iz Doberniča. Pri nas imamo župnika, ki ne pozna deset božjih zapovedi in rad udari čez plot pri G. in pri 9. Cela občina je razburjena nad tem božjim namestnikom, ki je celo spovednico porabil za to, da je zapeljal zakonsko ženo. Sedaj se sliši, da je župnik v preiskavi radi tega, da se je pečal z mladoletnimi deklicami. Nas kmete bi že zdavnaj zvezanih rok odgnali v zapor, župnik pa pravi, da je bolan, če tudi mu ni nič. Nekateri pravijo, da se dela slaboumnega samo, da bi odnesel pete zasluženi kazni. Neverjetno je, da se pusti take župnike v službi in da se jih ne spodi. Boljše bi bilo, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, kot da dela v naši fari toliko pohujšanja. Škof in drugi gospodje v Ljubljani res mislijo, da bodo delali z nami, kar se jim bo zljubilo. Dosedaj smo bili res poslušni in smo jim šli na roke. Toda dobrota je sirota. Lani nam je napravila toča čez 400.000 kron škode. Takrat nas še za mar niso imeli gospodje od SLS. Kje pa je bil takrat poslanec Hočevar ali pa poslanec Hladnik, ki se nam sedaj ponuja za državnega poslanca? — Zelo nas veseli, da je prišel enkrat v našo faro tudi mož, ki nam je povedal, kako bije druga plat zvona. Naš kandidat za državni zbor, živinozdravnik Adolf Ribnikar, nam je prav lepo obrazložil, kako dela SLS. proti kmetu, tako v državnem, tako tudi v deželnem zboru. Poslanec Mandelj, ki je še danes klerikalec, je povedal, da bodo že drugo leto zvišali deželne do-klude od 40% na 65%. Ribnikarjev shod je pri nas prav lepo uspel, če tudi so go- spodje mašo končali že ob j)ol 7. in čeprav je nekdo (ali ga poznate g. kaplan?) strgal ponoči lepak za shod. Tudi ni nič zaleglo, da je tisti mladi kaplan tako razsajal in skakal, kakor da bi ne bil duhovnik. Zanj bi bilo veliko boljše, da bi se brigal za mašo in pustil gospodarske in politične stvari posvetnjakom, ki jih boljše razumejo. Tudi je največja nesramnost in predrznost od kaplana ta, katerega rede kmetje, da se je upal ozmerjati občinskega slugo in mu celo' reči: »A tako, vi ste oklicali Ribnikarjev shod, jaz sem vam pa šel obhajat ženo?« To revše menda res ne zna ločiti vere od politike, on ne ve, kaj Je njegova dolžnost. Zato se pa mi kmetje in posestniki ne bomo dali strahovati od takega pritepenega mladeniča. Mi bomo volili Adolfa Ribnikarja za poslanca, ki je mož, kateremu nista vredna oba skupaj — naš kaplan in naš župnik — da bi mu čevlje odvezala. Zato tudi nič ne pomaga, če se je sedaj izdal za lažnjivega kljukca in piše po »Lažiljubu« in »Slovencu« o Ribnikar-jevem shodu, da se kar kadi. Naš poslanec bo Adolf Ribnikar, živinozdravnik v Ljubljani. d Iz Leskovca pri Krškem. Pri nas se gospodje strašno boje, da bi vsi kmetje ne volili našega vrlega moža, živinozdravnika Adolfa Ribnikarja. Seveda sedaj pred volitvami ljudi z vsem mogočim slepe. Kakor medveda na verigi, so pripeljali k nam klerikalnega kandidata Janeza Hladnika, ki je prišel gledat škodo, nastalo vsled toče. To je že lepo od njega, da je prišel, četudi so ga morali radi volitev v to prisiliti. Če bi pa bila toča po volitvah, bi noben človek ne videl Hladnika, kakor ga tudi lani ni nikdo videl v Dobrniča!) pri) { Trebnjem, kjer je toča napravila čez; 400.000 kron škode. Sicer pa še danes pravijo verni ljudje, da dela točo duhovščina. Sam duhovnik in klerikalni poslanec dr. Gregorčič je dejal, da Bog kaznuje kmeta s točo radi grehov, ki jih dela duhovščina. Župnik Hladnik naj se torej nič preveč ne hvali s tem, da je prišel k nam po toči. Sila kola lomi! Hladnik je prišel in obljube delal. Tega pa ni povedal, da po volitvah ne bodo kmetje ničesar dobili. Tudi ni povedal, da bodo kmetje vseeno, če jim je tudi toča pobila, morali plačati še večje davke. 320 milijonov mora država izpre-šati iz nas za bojne ladje, za katere je bila Hladnikova stranka. Deželne doklade se bodo že drugo leto zvišale za 25%. Kar nam Hladnik obeta, je toliko, kot da bi pljunil v vodo — če bi se tudi vse izpolnilo. Kar bi nam v en žep dal, bi bil počen groš, kar nam je pa iz drugega žepa vzel, je pa cekin. Mi bomo volili kandidata, ki bo res za nas kaj storil in ki ne bo vedno šel z vlado in proti kmetu, kakor to dela Hladnik. Mi bomo volili živinozdravnika Adolfa Ribnikarja, ki ni farovški, marveč kmečki kandidat, ki smo ga kmetje sami postavili in katerega hočemo kmetje imeti za nas. 13. jun. bodo klerikalci razočarani. d Iz T ržišča. Vnedeljo sta prišla k nam kandidat Stranke Ljudskih Sleparjev Hladnik in pa dr. Zajc iz Ljubljane. Prvi je po svoji stari navadi ljudem obljube delal, ki jih ne bo nikdar izpolnil. Drugi pa je samo lagal in obrekoval našega vrlega kandidata Adolfa Ribnikrja. Dr. Zajc je tisti Zajc, ki je kot deželni odbornik vrgel skozi vrata kmete iz trebanjskega okraja, ki so prišli od ljudi poslani, prosit za dravnika dr.Češarka. Sicer pa se je tudi pri nas poznalo dr. Zajcu, da ni bil trezen. Še ta dan se ni mogel vzdržati, da bi se ga ne napil, in zato ni čudno, da je govoril stvari, o katerih danes že nič ne ve več in katere je vse po dvakrat videl. Na shodu se je prav mogočno obnašal naš kaplan, ki misli, da so tudi možje tako otročji kot on in ki misli, da bodo kmetje tako plesali, kot bo on žvižgal. Gospodje od S. L. S. naj si zapomnijo, da jim ničesar ne'verjamemo. Štiri leta so bili na Dunaju poslanci, a za nas niso ničesar storili. Pač pa bomo plačevali nove državne in nove deželne davke. Kaplan jih ne bo plačal, mi jih bomo morali! Kmetje, dne 13. junija glejmo, da bo izvoljen naš kandidat, ki smo ga kmetje postavili, — gosp. Adolf Ribnikar in ne tisti dolgočasni Hladnik, ki ga nam vsiljuje kaplan. Ribnikar se bo boril za svobodo našega ljudstva in za našo gospodarsko povzdigo, Hladnik se bo pa potegoval samo za to, da se za kmete zopet vpelje tlaka. Proč s Hladnikom, živio naš Ribnikar! d V Trebnjem je bil v nedeljo zelo dobro obiskan shod, kateremu je predsedoval gosp. Pavlin. Naš kandidat gosp. Adolf Ribnikar je v jasnih besedah pojasnil vso ostudno in ljudstvu škodljivo politiko, ki jo uganjajo poslanci S. L. S. Še zdravnika so nam odbili in naše može, ki so šli prosit, so nam skozi vrata ven vrgli. Klerikalci pravijo, da če se prašiče lahko iz hribov vozi v Trebnje, da se to tudi bolnike lahko. Shod je soglasno odobril kandidaturo Adolfa Ribnikarja. Na shod jo prišel špijonirat tudi kaplanova »ljubica«. d Iz Tržišča. V nedeljo je imel Hladnik tu volilen shod, na katerega je povabil Zajčka iz Ljubljane, bojda zato, ker sam ne zna govoriti. Kako bode ta človek nastopal v državnem zboru ter zagovarjal koristi svojih volilcev, če ga že pred preprostim ljudstvom zapušča zavest! Hladnik in zloglasni Zajc sta torej čakala pred cerkvijo, da mine krščanski nauk, v cerkev jima kot zvestima katoličanoma seveda ni bilo treba hoditi, ter zaprla vsa pota iz cerkve, tako da je moralo poslušati staro in mlado njune neslanosti. In potem se hvali »Domoljub«, da je bilo na tem shodu nad 400 ljudi. To’ je bilo seveda res, če se šteje med teh štiristo vse ženske — in teh pride v nedeljo popoldne največ v cerkev, moških pa zelo malo in otroke. Koliko je bilo pa takih, ki imajo volilno pravico? Malo, in še od teh je bilo mnogo na- sprotnikov. če bi mi tako prirejali shode, potem bi imeli pač še več poslušalcev. Sedaj pa poglejmo, kako kandidira Hladnik za državni zbor. Po svojem starem receptu si je izbral za predmet govora divjega zajca, s katerim se je prigoljufal tudi že v deželni zbor. Ta prefrigani gospod računa na to, da se zaslepljeni kmet ne bo dal na nobeno vado tako hitro vjuti, kot na zajca, ki dela tu pa tam res občutljivo škodo. Seveda misel, da bode smel vsakdo pobijati zajca, kjer in kadar se mu bo ljubilo, je res zapeljiva in vsakdo si že slika slast, ko bode smel s puško na rami stopali ponosno, kakor kak grof, ali baron in pobijati tega nesrečnega škodljivca. Hladnik je seveda pozabil povedati, ali je pa iz previdnosti zamolčal, da temu ne pojde tako gladko. Kajti tudi za slučaj, da pride ta zakon v veljavo, bo treba imeti lovsko pravico, ki ne stane nič manj ko 10 K. -— Torej bi moral vsakdo tekom enega leta pobiti najmanj pet tolstih in velikih zajcev, da bi si pokril stroške. To povemo v prvi vrsti lovskim tatovom, katere je Hladnik zlasti Hotel ujeti in na katere toliko računa. Toda mi mu povemo, da je takih malo, a veliko več poštenih posestnikov, katere bi ložje pridobil na svojo stran, če bi jim povedal, da ne misli več zavidati svoje farane na Trebelnem za oni mali zaslužek, ki si ga pribore s kuhanjem dobrega žganja, kakor je delal dosedaj. Hladnik pač misli, da smo še tako neumni, da ne vemo, da kakor se skrbi za blagor svojih podložnih v malem — v domači fari — tako se dela za volilce tudi v državnem zboru na Dunaju na debelo! Zelo značilno je torej, da lovi Hladnik kmete na kostnega zajca in da si je v to svrho »prštelal« kot jagra pristnega domačega Zajčka iz Ljubljane. Zajec proti zajcu — kako bode le to izglodalo? d Bučka. Pred vsakim viharjem vlada grobna tišina, tako tudi pri nas sedaj pred državnozborskimi volitvami. Hladnik nas je sicer obiskal, a izmed 90 prisotnih se je le 1(5 rok dvignilo. Tedaj 1(5 glasov na Bučki za Hladnika. Kako pa naj ga volimo, ker je rekel, da bo čudež naredil, da bo namreč bučenske hribe ponižal. Mi pa. vemo, da on na hribu Trebelnem stanuje, pa za sebe hriba ne poniža, za nas bo pa še manj storil. In zato bo dne 13. junija vihar, kakor še nikdar ne. Vsi vidimo, kam nas klerikalci peljejo, kako z nami delajo, kako nas izkoriščajo, kako nas de-ro. Kadar je pa kmet v revščini, v nesreči, pa pravijo: Vidiš, to je za kazen, za poko-10 itd. Zato pa, dne 13. junija naj vsak zapiše na glasovnico: ADOLF RIBNIKAR, živinozdravnik v Ljubljani. In če bomo složno volili, bo tudi naša zmaga. Čast in ponos Notranjčev zahteva, da ne voli nihče moža, ki se je skrival radi časti-kraje pred pravico! — Mi hočemo moža čistih rok in ta je IVAN SICHERL, posestnik v Logatcu. Gorenjske novice o g Št. Vid nad Ljubljano. Naš Zabret je v nedeljo svoji krščanski dolžnosti zadostil s tem, da je s svojimi pijonirji, ki slišijo na imena Janč, Jan, Kozler, Organist, Vovkov Miha itd. razsul volilni shod, ki ga je sklical neodvisni kandidat g. Josip Tribuč z Viča. Zdi se, mu, da jo s tem napravil velikansko korist Št. Vidu in čudovito dopadajenje božanstvu Šusteršičeve-mu. Da je s tem uničil napredno misel v Št. V idu, o tem je pa kar gotov. V pomirjen je njegovih zmedenih možgan mu pa povemo to - le: Na naprednem sestanku v St. Vidu določeni volilni shod gosp. Tribuna se še ni vršil in se še-le bode, kar se pravočasno naznani. Da se je pa v shod, ki ga je kandidat Tribuč priredil brez vednosti šentvidskih naprednjakov,spustil s takim ognjem in mu z nasiljem, ki jo kaznivo, onemogočil govoriti, je pokazal le svojo sirovost in strah pred resinco. •—-Preskrbeli bomo, da na prihodnjem volilnem shodu podobne kreature izgube veselje, shode razbijati in da bo ljudstvo izvedelo, kakšen pomen imajo volitve in katerega kandidata je voliti. Sicer bomo pa župnika Zabreta tudi poučili, kaj določa zakon o volilni svobodi, da mu bo za vedno minila njegova domišljavost. g Preska. P o t u j oči volilni o d-b o r, so imenovali župnika Brenceta duhovniki še takrat, ko je pasel ovce Sv. Gregorja. Sicer je bil pred četrtstoletjem kakor »vdanec« istočasno v raznih krajih telesno' navzoč, tudi je lepo razvijal svoje duševne zmožnosti, da so dosegle sedaj vrhunec popolnosti, ali največjili, nesmrtnih njegovih del ne smemo prepustiti pozabljivosti sveta, to je, kar povedo tri besede: potujoči volilni odbor. Celi ljubljanski škofiji je določeval ob volitvah kandidate, dopisoval je Gorenjski, Dolenjski in Notranjski in vse to delo je vodil s svojo roko. Ta žegnani potujoči volilni odbor brenči zopet po medvodski občini, dere se, kakor sraka, dr. Šusteršičevim backom obeta nebeško kraljestvo, vsem nasprotnim volilcem pa žuga s peklenskim kvartir-jem, »veste, doli, kjer je Lucifer, sam rogati Lucifer, ki mu gori plamen, veste, živ plamen, no, strašen živ plamen iz žrela, doli pridejo vsi baraboni, vsi baraboni pridejo doli in že na svetu zavrženi liberalci, ti pridejo za flašter, tulili bodo tudi pogubljeni demokrati, prav jim je, kaj ne, prav jim je! Mi pa bomo izvoljeni, oh, pred tronom, pred samim, veste, doktorjem Šušteršičem na večne čase, veste, — Amen! g Iz škofjeloškega okraja. Cočovemu Francetu s Češnjice trda prede. On bi še rad bil naš državni poslanec, toda volilci, na katere se je brezskrbno zanašal, so mu jeli obračati hrbet. Prej tako ošaben, je zdaj krotek kot ovca in hodi od kraja do kraja, kakor kak apostol, da bi ljudi pre- pričal o tem, da v celem okraju ni boljšega in zmožnejšega za državnega poslanca, kakor je on. Coč je vse vkup: deželni in državni poslanec in mi pravimo,kakršen poslanec je bil dozdaj, tak bo tudi zanaprej, če bodo naši volilci tako* nespametni, da ga bodo še volili. Vprašajte kmetje Tomaževega Pepeta iz Loke, ki sta s Cočom najboljša prijatelja in on vam bo povedal, kaj je Coč v tem času, ko ste ga izvolili za poslanca, naredil za vas. Vprašajte pa tudi loškega župnika Šinkovca, ki se vedno za Coča poteguje in verujte, da bo moral celo ta za Cočovo poslanstvo najdelavnejši agitator pred vami oči pobesiti, ker vam v koristi Cočovega dela za naš okraj ne bo vedel ničesar navesti. One loške meščane, ki še vedno menijo, da je Coč kot poslanec vsegamogočen, pa opozarjamo, kako jih je pred par leti v »Slovencu« poniževal, ko je javnost zahtevala, naj bi skrbel za ceste in z njih dal spraviti sneg, da bi mogla skozi Poljansko in Selško dolino voziti pošta, ker je bil takrat ves promet za nekaj dni iz dolin popolnoma ustavljen. Ta, tako »izvrstni« poslanec se je v »Slovencu« norčeval iz meščanov in jim veleval, naj sami vzamejo v roke lopate ter odki-dajo sneg, menda zato, da se bo mogočni gospod Coč laglje vozil na Dunaj po onih 20 K na dan, ki jih je vlekel kot državni poslanec za svoje »delovanje«. Kmetje, pomislite, ali je Coč, ki sc zdaj baha, kako moč ima na Dunaju, izposloval pri vladi, da bi dala sredstev za izravnavo klancev po naših cestah, kakor vam je pred štirimi leti obljuboval in ali je uravnal Soro, ki še danes trga vaše travnike, kakor takrat, ko se vam je slinil? Cele štiri leta ga niste videli in zdaj ga zopet vidite, pa ne da bi vam kaj prinesel z Dunaja, ampak zato, da bi ga spet poslali tja gor in da bi kot državni poslanec vlekel 20 K plače na dan, tam dobro živel na vaše stroške, delal pa nič. On in vsi tisti, ki so mu pomagali pred štirimi leti, da je bil izvoljen v državni zbor, vedo prav dobro, da ste nezadovoljni ž njim in da ga tudi ne marate voliti 13. junija. Vzlic temu bodi zdaj po celem okraju ter moleduje za vaše glasove. Pri tem vam pa obljubuje, da vam bo pripeljal delavce, ki bodo delali za par grošov na dan ter vam zida in podira šole! No, če mn vse to verjamete, potem kar volite ga! Toda zdaj je še vedno čas, da premislite poprej, kakor oddaste svoje glasove. Po 13. juniju bo že prepozno, če ga izvolite za svojega poslanca, in se bodete čez njega pritoževali kakor zdaj, da ni delal zoper visoke davke in draginjo, ki tišči kmeta kakor delavca, meščana kakor uradnika, da ni skrbel za popravo cest in uravnavo Sore ter druge potrebe! Potem bodete sami krivi, če se vaše gospodarske razmere ne zboljšajo. Toda mi vas imamo za pametne dovolj, da veste prav dobro ceniti, koliko vam je Coč koristil v teh štirih letih, odkar je bil na Dunaju kot vaš poslanec. Zato vam povemo, da kar nas jo zavednejših volilcev, še slišati ne maramo onih klobasanj, ki jih Coč pripoveduje zdaj po svojih shodih. Zakaj bi tudi vi drugi, ki ste še navezani na njega, ne storili tako kakor mi. Ce hočete sebi dobro, spodite Cočove agitatorje čez prag. Postavite se enkrat na lastne noge in se pridružite nam. Našli so se zavedni kmetje, ki so brez .vsakega nagovarjanja in brez vsake sile, čisto iz svojega lastnega nagiba, izbrali drugega moža, ki je znan po svoji izredni marljivosti in izvedenosti v kmetskih zadevah, in o katerem so prepričani, da bi bil najboljši njihov zastopnik v državnem zboru. Ta vrli mož je naš vzorni kmet Frane Demšar, po domače Strojeve, župan v Zalem logu pri Železnikih. On pozna potrebe celega našega okraja desetkrat bolj kakor Coč in ravno zato mu kmetje zaupajo ter so se izrekli, da ga bodo 13. junija volili za državnega poslanca. In ravno to vedo prav dobro naši nasprotniki in se radi tega boje, da bo Coč pri tej volitvi propadel. Jeli so zato našega kandidata celo obrekovati in zasramovati'? Na taka obrekovanja in zasramovanja pa se pameten človek ne ozira. Nihče ne more temu našemu kandidatu očitati niti najmanjše pregrehe. Kdor ga pa obrekuje, dela to le iz gole hudobije in zavisti in tak obrekovalec ni nič vreden človek! Celi naš volilni okraj Kranj in Škofja loka pa naj na dan volitve 13. junija pokaže, da takega uglednega, značajnega in poštenega moža spoštuje in inu zaupa. Volilei! Vsi zapišite na glasovnice njegovo ime takole: FRANC DEMŠAR, posestnik v Zalem logu. Ko pa bodete dne 13. junija oddali svojo glasovnico s tem imenom, zavedajte se, da ste volili kot pravi možje in da se ne bojite žuganja s peklom in hudičem, ki z .volitvami nima nič skupnega. Odločni bodite in se ne dajte zapeljati v tem oziru od nikogar! Delajte vsi in agitirajte po celem okraju, da bo ta kandidat izvoljen za našega državnega poslanca. g Iz Moravč. Kaplan Lovšin je izgubil čast, zato jo sedaj išče pri sedišču. Nedavno je nekdo rekel, da kaplan Lovšin sme jesti meso tudi na veliki petek, ker ima dovoljenje od škofa. Vsled tega je bil kaplan tako silno užaljen, da ga je tožil radi žaljenja časti. Ker se g. sodnik ni mogel prepričati, da bi bilo to razžaljenje, ako kdo1, ki ima k čemur dovoljenje, to izvršuje, je sledila oprostilna sodba. Značilno je, da kaplan v teku razprave pričam ni verjel brez prisege, dasiravno so bile klerikalne; obtoženec pa je izjavil, da jim verjame tudi brez prisege. Lovšin menda po sebi sodi, zato no zaupa drugim. — Mesto da Lovšin tira ljudi po nepotrebnem k sodišču, naj raje poizve po obrekovalcih, goljufih in ljudskih sleparjih, zreli so že, da se jih izroči državnemu pravdništvu. — Naj pa tudi poizve, kaki romani se razširjajo po Moravski dolini o zaljubljenem kaplanu, morda bo tam imel več sreče in spravil pod ključ grdobo, ki si upa kaj reči čez moravske kaplane in njih — ljubezen. o Notranjske novice o u Kdo je Gostinčar? Bivši državni poslanec, sedaj zaradi čast ikra je od sodnije zasledovani Jože Gostinčar, je kandidat one stranke, ki je največja prijateljica naših največjih narodnih sovražnikov — Nemcev. Gostinčar jeva stranka je spravila v mestni svet ljubljanski sedem Nemcev, dočim ni bilo prej nobenega. Gostinčar jeva stranka je prisilila uboge nune, da so morale iti v Ljubljani na volišče, čeprav ne smejo drugače nikdar iz samostana. Gostinčar je kandidat one stranke, ki nosi vero vedno na jeziku, dočim jo v srcu nima, ker sicer bi ne vlačila politike na prižnice in v spovednice. Gostinčarjeva stranka je tista stranka nasilnosti in krivice, ki je proglasila v zadnjem času politični bojkot, to se pravi, izdala geslo, da mora poginiti in biti uničen vsak, ki se ne pokori slepo duhovščini, čeprav je rekel Kristus, da moramo svojega bližnjega ljubiti, kakor samega sebe. Gostinčar je kandidat one stranke, koje eden izmed voditeljev je dejal vsakega človeka, posebno pa katoliškega duhovnika nevredne besede: Sestradani kranjski učitelj naj crkne, kakor pes za plotom! Taka so gesla Gostin-čarjeve stranke in ako bo on izvoljen, 1k> pomagal še naprej zatirati vsako pravico. Zato pa kmetje vsi na volišče za našega kandidata Ivana Sicherla, posestnika v Logatcu. — Domačin voli domačina! n Vera je v nevarnosti! Za vero gre! Tako bodo kričali duhovniki po cerkvah in varali poštene kmečke volilce od hiše do hiše; njihovo stranko in kandidate pa bodo imenovali krščanske može. Ali je ta duhovniška stranka res krščanska1?! Vsak, ki jo pozna, ve, da je to stranka nasilstva, stranka krivice. Njeno glasilo »Slovenec« piše tako ostudno in lažnjivo, da se človeku lasje ježijo, ko vidi, kako ta list, ki hoče biti katoliški, blati poštene, neodvisne može. In njeni voditelji? Klerikalno stranko vodijo po večini ljudje, ki so saino radi dobička postali klerikalci. Stranka, ki nedolžne ljudi samo zaradi prepričanja preganja, ni in ne more biti katoliška stranka. Najlepši nauk Kristusov je: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe! Kaj pa pravijo klerikalci?! Sam vodja klerikalne stranke, ki je katolišiki duhovnik, je te besede razumel tao, da je ščuval mlade ljudi proti naprednjakom in kakor divjak kričal na javnem zborovanju: Nasprotniku nož naravnost v srce! — Ali je to Kristusov nauk?! Vsak pošten kmet 1)0 vedel, da ti ltjudje nosijo vero samo na jeziku, da ubogo slovensko ljudstvo radi dobička varajo. Smešno naravnost je, ko pravijo, da boste s tem, če volite Gostinčarja, delali za krščansko stvar. Kakšen krščanski mož je Gostinčar, je pokazal najbolje s tem, da si ne upa dati zadoščenja pošteni slovenski ženi, katero je razžalil! Ali je Kristus učil, svojemu bližnjemu škodovati na dobrem imenu, potem pa pobegniti? Ko bi Kristus prišel še enkrat na zemljo in videl, kako se njegovi vzvišeni nauki izrabljajo pri volitvah, bi vzel v roke bič in razgnal klerikalce, kakor svoj čas Jude iz tempe-Ija. Zato pa notranjski kmetje: Proč s tako stranko in njenim kandidatom Gostinčarjem! Naš poslanec mora biti neomadeže-van, in tak je IVAN SICHERL, posestnik v Logatcu. n lilede se dopisniku »Slovenca« iz Logatca, ker poveličuje znanega Gostinčarja, da je delaven, da ima srce za volilce, da si je pridobil nepobitnih zaslug za svoj okraj itd., itd. Res je. Zasluge, ki jih je pridobil Gostinčar za svoje volilce, se ne dajo pobiti, ker jih nikjer ni! Tudi marljiv je bil, kakor čebelica, kadar se je ponujal notranjskim kmetom za poslanca. Cc pa je bilo treba za svoje volilce kaj storiti, tedaj je bil še bolj marljiv kakor čebelica, kajti storil ni za svoj okraj ničesar! To vemo mi, njegovi volilei najbolje. Ko je povodenj poplavila celo Planinsko dolino in vzela ubogim kmetom zadnje pridelke, tedaj je bil Gostinčar tak mož dela, da je svojim prizadetim kmetom dobil tako velikansko podporo, da so si z dobljeno podporo komaj žejo ugasili v poletnem času. Gostinčar je bil v državnem zboru tako imenitna in prebrisana glava, da se je čez štiri leta vrnil iz Dunaja popolnoma praznih rok (kvečjemu poročni prstan ima na rokah, če ga sploh nosi). Misli li logaški dopisnik, da smo mi kmetje tako slepi, da bomo verjeli, kar se nikdar zgodilo ni?! Gostinčar naj pokaže črno na belem, da je za nas kaj storil, potem bomo verjeli?! Končno svetujemo logaškemu zavijaču resnice, naj nikari ne tehta vozov g. Sicherla in računa njegove dohodke. Naj raje pove, koliko mora ubogi kmet plačati vsakemu duhovniku, če krsti, če mašuje za rajnke, če gre za pogrebom?! Takrat napravi duhovnik tudi list, a računa zato ne pet kron, ampak desetkrat toliko. Tukaj je treba pojasnila, dragi Esele-sovc! Sploh se pa z ljudmi, katerim je cilj življenja, ljudstvo za nos voditi, ni vredno prerekati. Vsi, ki poznamo gospoda Ivana Sicherla, vemo, da je metlar Gostinčar pred njim velika ničla! Sicherl bo imel proste roke, dočim bo moral Gostinčar delati to, kar mu bodo drugi ukazali! n Notranjei! Klerikalna stranka, ki je v nevarnosti, da se bo od samih obljub razpočila, je pokazala svoje narodno mišljenje s tem, da je v Ljubljani prodala slovenski narod, ko je spravila v mestni svet sedem Nemcev. Ravno ta stranka, ki vedno vpije, da se bojuje za vero, je pokazala svoje krščansko prepričanje s tem, da je odprla v ljubljanski mestni svet vrata tudi dvema protestantoma! — Razmislite to in ne dajte se begati. Pošten slovenski kmet bo volil dne 13. junija IVANA SI-CHERLA, posestnika v Logatcu in ne kandidata nemško - protestantovske stranke Jožeta Gostinčarja. — Na delo za zmago narodnega kandidata Sieherla! n Notranjei! Vaš poslanec dr. Žitnik je dejal: »Neumnost je najdražja stvar na svetu!« — Zato pa lx)dite previdni, da se ne boste prekasno kesali in volite vsi domačega kandidata Ivana Sieherla, posestnika v Logatcu. Pokažite, da se ne pustite več komandirati in za nos vleči od ljudi, ki so vam samo pred volitvami vedno za petami z vsemi mogočimi obljubami, za katere se pozneje, ko so izvoljeni- več ne brigajo. Pokažite s tem, da oddaste svoje glasove Ivanu Siclierlu, da ste neodvisni, samostojni gospodarji, ki se ne dajo v posvetnih rečeh voditi od duhovnika. Vaše geslo bodi: Kmet — kmeta! in ne kakega ljubljanskega pometača Gostinčarja. Vsi pošteni kmetje v boj za našega kandidata Sieherla, da dobimo v državnem zboru uglednega zastopnika, ki nam bo na korist, Notranjski v ponos! n Kmetje - volilci! Oe bodo prišli sedaj pred volitvami duhovniki v vaše hiše, da vam napišejo imena njihovih kandidatov s pretvezo, da gre pri volitvah za vero, povejte jim, da nimajo volitve z vero nič opraviti. Saj je duhovniški poslanec dr. Pegan sam dejal na javnem shodu v Ljubljani: »Nam (duhovniški stranki) je vseeno, če kdo v cerkev hodi, ali ne, samo da z nami voli, pa je naš!« Tako je povedal javno katoliški poslanec dr. Pegan, pristaš one stranke, za katero se podijo duhovniki in vas kmete slepijo1, da je vera v nevarnosti. Zato bo pa vsak pameten vo-lilec pognal te usiljivce iez prag. če je vera res v nevarnosti, naj skrbijo za njo v cerkvi in ne na volišču. Ivan Sicherl je povsod i znan in spoštovan — Gostinčar pa od sodnije zasledovan! n Postojna. Za »Sokolski dom« v Postojni so darovali: br. Krsto Sušic za prodane razglednice v Orehku 5 K; iz nabiralnika br. Žnideršiča v gostilni pri »Mesarju« 8 K 84 vin.; br. Avgust Kraigher, Logatec, za prodane razglednice 7 K. — Vsem srčna hvala in Na zdar! — One p. n. brate, ki imajo bloke, za »Sokolski dom«, prosimo, da nam jih vrnejo, oziroma na-rane zneske nakažejo, ker jih rabimo ra-llreditve računov. Na zdar! Svodom jamske slavno- V 1 Mtojni sviraile na ,u jn Kalvariji razne sodbe, kakor:- železničar-ska 7. Dunaja ter »mušica cittadina« iz Pulja. Mi nimamo rde proti temu, ako skrbi jamska uprava za zabavo v 'jami Ker pa imamo sedaj mest. godbo domačo! ki prav dobro svira, je po našem mnenju polentarska godba iz Pulja in ona z Dunaja popolnoma odveč in potrata. Poleg tega je bila že lani splošna nevolja radi te godbe, ki ne zna niti komada slovanskega in svira le razne »nella patria di Rossetti« in enake, razun tega pa stane jamo precejšno vsotico. Pa kaj hočemo, saj je tako krasen »deficit« pri upravi jame, da si lahko špoga signor Perko par godb, ker on ima pa le zabavo na račun jamske uprave — seveda. Časih je bila navada, da se je čulo naše slovensko petje v jami, a to je sedaj odpravljeno, ker ugajajo bolj nemške in italijanske melodije nekaterim gospodom, oziroma njih ušesom. Nezadovoljneži. Doli z Jožetom Gostinčarjem, ki je kandidat Stranke Ljudskih Sleparjev! Navodila za volitev v drž. zbor. 31. Kdo sme biti na volišču navzoč? Na volišče (volilni prostor) se smejo pustiti samo volilci, ki imajo izkaznice. Ko volilec odda svoj glas, mora volilni prostor takoj zapustiti. C. kr. okrajno glavarstvo, pa tudi volilni komisar sme odrediti, da se volilci le posamezno v volilni prostor spuste, če je to potrebno, da se volitev nemoteno izvrši. Na željo strank, ki sepoga-n j a j o za k a n d i d a t e , p a mora c. kr. okrajno glavarstvo dovoliti, da je pri celem volilnem dejanju od začetka do konca (tedaj tudi pri štetju glasov) v volilnem prostoru navzočih nekaj (2 do 5) strankinih zaupnikov. Te zaupnike morajo stranke pravočasno pred volitvijo c. kr. okrajnemu glavarstvu naznaniti, ki izmed njih izbere za vsako stranko primerno število. 32. Kake pravice imajo zaupniki? Ti zaupniki so samo priče volilnega dejanja; kakor tudi drugi volilci, imajo pa tudi oni pravico ugovarjati (glej točki 29, 30), drugih posebnih pravic pa nimajo. Seveda pa smejo, kakor vsak drugi volilec, volilno komisijo in volilnega komisarja opozarjati na morebitne nepravilnosti, in zahtevati, da se volitev po postavi vrši. Ako bi se njihovim pritožbam ne ugodilo, smejo terjati, da se te pritožbe v volilnem zapisniku zabeležijo. 33. Ali se sme na volišču agitirati? Med volitvijo so prepovedani nagovori na volilce in vsaka drugačna agitacija v volilnem prostoru samem, kakor tudi v poslopju, kjer se volitev vrši, in v bližnji okolici tega poslopja, ki jo c. kr. okrajno glavarstvo določi. Tudi se mora za to skrbeti, da morejo volilci nemoteno hoditi v volilni prostor in nazaj. 34. Kako se volitev vrši? Najprej se sestavi volilna komisija, ki se mora, predno se glasovanje prične, prepričati, da je za vlaganje glasovnic določena posoda prazna. Potem oddajo najprej člani volilne komisije svoje glasovnice, za njimi pa drugi volilci po vrsti, kakor pridejo. Vsak volilec mora pokazati najprej svojo izkaznico in potem odda predsedniku komisije svojo, skupaj zvito glasovnico, ki jo predsednik, skupaj zvito, kakor se mu je izročila, v volilno posodo položi. Komisija mora ime vsakega volilca, ki je že volil, zapisati v poseben zapisnik. 35. Kdaj se volitev konča? Oddajanje glasovnic se konča ob določeni uri. Vendar se ne sme izključiti od glasovanja tisti h volilcev, ki so prišli na volišče, še predno je potekla določena ura in se takrat že nahajajo ali v volilnem prostoru ali v čakalnici, ki jo je določila komisija, ali pa neposredno pred voliščem. 30. Kaj pa, če bi se volitev v določenem času ne mogla vršiti ali končati? Prestavi se na drugi dan in to na običajen način razglasi. 37. Kaj se zgodi, ko je glasovanje končano? Predsednik izjavi, da je oddaja glasov končana, volilni prostor se zapre in prične se štetje glasov v navzočnosti volilnega komisarja, volilne komisije, zapisnikarja in zaupnikov. Predno se prične šteti glasove, mora predsednik glasovnice v volilni posodi premešati, nato jih vzeti iz posode in prešteti. Pri štetju glasov, ki se nato prične, razgrne en član komisije vsako glasovnico posebej, jo najprej sam pregleda, potem pa izroči predsedniku, ki jo na glas prebere, nato pa drugim članom komisije ixxla, da jo pregledajo. Pri tem pa pišeta dva člana komisije vsak na svojem listu število glasov vsakega kandidata. Oba ta glasovna lista (Stimmenlisten) se morata med seboj ujemati in ju morajo na koncu podpisati vsi člani komisije. 38. Kateri glasovi so neveljavni? a) Tisti, ki padejo na osebo, ki sama nima volilne pravice; b) glasovi, ki se oddajo pod kakimi pogoji, ali ki so jim pristavljena naročila za kandidata; c) glasovi, iz katerih ni razločno povzeti, kateri osebi veljajo; d) prazne glasovnice. Vsi taki glasovi in glasovnice se ne štejejo, kakor bi ne bili oddani. Ce je na eni glasovnici zapisanih več imen, je glasovnica veljavna, toda šteje se samo prvo zapisano ime. 39. Kdo je izvoljen? Tisti kandidat, ki je dobil več kakor polovico vseh veljavnih oddanih glasov. 40. Kaj sc zgodi, če noben kandidat ni dobil nadpolovične večine glasov? V tem slučaju pride do o ž j e volit-v e. V ožjo volitev prideta tista dva kandidata, ki sta pri prvi volitvi dobila največ glasov. Za ožje volitve veljajo vse tiste do- ločbe, kakor za prvo voliev; veljavni so pa le tisti glasovi, ki se oddajo enemu izmed tistih dveh kandidatov, ki sta v ožjo volitev prišla. Glas, ki se odda za kako drugo osebo, se ne šteje. 41. Kdaj se vrši ožja volitev? Dan morebitne ožje volitve se določi in razglasi že pred prvo volitvijo. 42. Kdo sme v ožji volitvi voliti? Vsak volilec ne glede na to, ali je pri jvrvi volitvi volil ali ne. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega. Izšla je agitacijska brošurica: »Kam gre denar naših davkoplačevalcev", v kateri se opisuje pogubna politika bivših klerikalnih poslancev. Poziv-ljemo svoje zaupnike in somišljenike, da naroče po več iztisov te brošure. Cena 20 vin., po pošti 23 vin. S5= Naročite takoj in vpošljite denar vnaprej t Loterijske številke. Dvignjene v soboto, dne 27. maja 1911. Gradec: 63, 85, 32, 31, 5. Dunaj: 34, 58, 49, 31, 16. Dvignjene v sredo, dne 31. maja 1911. Brno: 26, 53, 43, 9, 55. V Novem me3tu se pod ugodnimi pogoji zaradi bolezni lastnika proda močno zidana, suha iv-hiša s 4 stanovanji, skladiščem, vrtom, dvoriščem, drvarnicami in vodovom. Hiša stoji 10 korakov od Ljubljanske ceste stran in je pripravna za vsako obrt, posebno za klavca, pa tudi za stanovanja dijakov, ker stoji blizu gimnazije. Več pove upravništvo »Slov. Doma« ali lastnik Ivan Petrič v Novem mestu št. 224. Dobro računale! J in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu „pravega :Francka: s kavnim mlinčkom1' iz zagrebške tovarne. — Kakovost »pravega : Franckase je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. B Nihče se še ni pokesal;, ki Je kupil pri meni .% ■ ■ namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši. Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank i. t. d. A. RASBERGER, Ljubljana, Sodna ul. 5. (Zraven c. kr. sodnije.) In dober zajutrk dosežejo odrasli in otroci, bolni inz dravi. Polovico stroškov prihranite Mflf I v gospodinjstvu na kavi, sladkorju Hilli! in mleku, ako pije Manje! slad SLADIN, dr. pl. Trnkoczyja SLADNI ČAJ. En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po .'. povzetju pod naslovom v glavni zalogi. .-. Lekarna pl. Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. .*. 10 zapovedi za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. kateri prav močno igra 24 komadov, star je 2 leti ter ni prav nič poškodovan, visok je 280 cm, širok pa 130 cm, ter je nov stal 2000 K, a sedaj se proda za 650 K. Majhno posestvo obstoječe iz 5 let stare zidane, z opeko krite hiše, 2 sob, veže, kuhinje, kleti, majhnega hleva ter velikega vrta. Hiša stoji ob glavni cesti, 20 minut oddaljena od Trebnjega in je za vsaki obrt, posebno pa za gostilno jako pripravna, v tej hiši je tirdi bila že 3 leta dobro obiskana gostilna. Cena 2000 K. Več pove Franc Godnjavec, trgovec in gostilničar v Trebnjem, Dolenjsko. Zci živinorejce klajno apno, redilni prašek za konje, govejo živino in svinje, pluid za konje, grenko sol, zmlet kolmoš, encijan i. t. d. „ADRIJH“ dropiia. konces. prodaja zdravilnih zelišč in strupov za lovske in tehnične namene v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 5. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. ■ posojilnica in hranilnica v jtloravčah 1 obrestuje hranilne vloge po 4-75°/o —— in daje posojila po — 6°/o wm Uraduje v lastnem .Zadružnem domu* J—vsako nedeljo od 1 do 5 in vsako sredo od 4 do 6 ure. 51 ■■■■■■■■■■■■■■a lxm cene v Hjubljani Cena od do K h i K h kg govejega mesa I. vrste . . 2 _ 2 08 ,i ,i »i Ib », • • 1 40 1 92 H 1, II III. ,, . . 1 — 1 72 „ telečjega mesa 1 90 2 20 „ prašičjega mesa (svežega) . 1 80 2 40 .. (prekajenega) 1 90 2 40 „ koštrunovega mesa . . . 1 40 1 50 „ jagnjetovega mesa .... 1 60 1 80 „ kozličevega mesa .... 1 80 2 — kg masla 2 50 2 70 „ masla surovega 2 40 2 60 „ masti prašičje 2 16 2 20 „ slanine (Špeha) sveže . . . 1 80 2 00 „ slanine prekajene .... 1 90 2 — „ sala 1 90 2 — „ surov, margartnskega masla 1 90 2 — „ kuhan, margarinskega masla 1 70 2 10' jajce — 05 — 06 1 mleka — 20 — — „ „ posnetega — 8 — 10 „ smetane sladke — — — — kisle — 80 — 90 kg medu 1 40 1 60 „ čajnega surovega masla . . 2 90 — piščanec 90 1 20 golob — 48 — 52 raca 1 90 — — gos 7 — — — kapun — — — — puran — — — — 00 kg pšenične moke št 0 . . 39 80 — — 30 ,, i, ,, ,, 1 • . 39 30 — — 30 „ ,, „ „ 2 • 38 80 — — 30 „ „ „ „ 3 . . 37 80 — — 30 „ „ „ ,, 4 . . 37 — — — 30 „ ,, ,, „ 5 . . 36 — — — 30 ,, „ ,, ,, 6 . . 32 — — — 30 „ ,, n ,, 7 . . 29 — — — 30 „ ,, ,, ,, 8 . . 16 — — — 00 „ koruzne moke .... 19 — — — 00 „ ajdove moke .... I. 40 — — — 00 „ ajdove moke . . . .11. 36 — — — 00 , ržene moke 31 — — — / fižola — 20 — 30 gmha ,, leče — 42 — 44 — 32 — 36 „ kaše — 20 — 22 „ ričeta — 18 — 20 00 kg pšenice 25 60 — — 00 „ rži 18 40 — — 00 „ ječmena 18 20 — — 00 „ ovsa 21 — — 00 „ ajde 19 — — — 00 „ prosa belega 18 40 — — 00 „ „ navadnega . . . — — — 00 „ koruze, nove 15 50 — — 00 „ krompirja Lesni trg. Cena trdemu lesu 10 do 10-50 K. Cena mehkemu les 8 do 8-60K . Trg za seno slamo, in steljo. 7 60 0 Na trgu je bilo 80 voz sena 3 4 — „ slame 3 50 3 80 „ stelje 2 20 2 30 „ detelja 5 50 5 80