UDK 811.163.6'282
Metka Furlan
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani
PIVSKO JYGAJO SE 'GUNCAJO SE' (PETELINJE) ALI O NASTANKU SLOVENSKEGA RAZMERJA JUGATI : GUGATI
Ker pivški govor delovanja sekundarne palatalizacije velarov ne pozna, je glagol jygajo se 'guncajo se' (petelinje) s svojimi slovenskimi fonetičnimi ekvivalenti iz slovenskega gugati se razložen z disimilacijo g : g ^ 0 : g in nastopom protetičnega j-.
Since the Pivka dialect does not have second palatalization of velars, the verb jygajo se 'they are swinging' (Petelinje), with its Slovene phonetic equivalents from Slovene gugati se, is explained with dissimilation g : g ^ 0 : g and the appearance of the prothetic j-.
Ključne besede: pivški govor, slovenska leksika, slovenska sekundarna palatalizacija velarov, disimilacija, protetični j-.
Key words: Pivka dialect, Slovene lexicon, Slovene secondary palatalization of velars, disimilation, prothetic j-.
1 Med gradivom za Slovenski lingvistični atlas (= SLA) se v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU za govor Pivke1 z okolico hrani dvoje zapisov, in sicer v treh zvezkih zapise pokojnega akad. Tineta Logarja, ki jih je na Pivškem2 zbral leta 1953 in julija 1954., ter pod njegovim mentorstvom izdelano diplomsko nalogo študentke Alenke Tanko iz leta 1986, ki se omejuje na govor vasi Pivka. Ker je bila diplomska naloga izdelana po natančno določenem vzorcu, je razumljivo, da je jezikovno bolj raznoliko Logarjevo gradivo. Prav med njegovimi zapisi je namreč mogoče zaslediti lekseme, ki jih v Pleteršnikovem slovarju ni, nekateri pa Pleteršnikov slovar dopolnjujejo, ker kažejo na širši areal, kakršnega je lahko zabeležil sam Pleteršnik. čeprav ima Logarjevo gradivo danes že kar častitljivo starost, je bila marsikatera njegova beseda ponovno zajeta v pivškem govoru, zabeleženem v kratkih zgodbah Kaku so živejli in si dejlali kratek cejt iz leta 1996, ki jih je zbrala Andreja Žele.
1.1 Tako na primer glagol tabläti, -am, ki ga je Logar kot tablat, tablämo 'klepetati' zabeležil v Selcah, v realizaciji tablot 'veliko, prazno govoriti, govoričiti', npr. kšr naprej nekaj tabla, ponovno najdemo v knjigi Želetove (Žele 1996: 200), med drugimi slovenskimi leksikalnimi zbirkami pa le še v Tominčevem slovarju črnovrškega rov-tarskega narečja: tablat, tablä 'čenčati' (Tominec 1964: 2I7).3
Nasprotno pa glagola oläinat 'popackati', ki ga je Logar zabeležil v Parjah, v knjigi Želetove ne najdemo. Ta denominativ iz samostalnika lajno n 'blato, govno, izrebki'
1	Tako je bil kraj po drugi svetovni vojni preimenovan iz Šen(t)peter na Krasu, pivško Šsnfpistsr na K'ra:si (narečni zapis iz Tanko I986).
2	Poleg gradiva za kraj Pivka Logarjevi zapisi vsebujejo tudi gradivo krajev Jurišče, Trnje, Klenik, Nemška vas, Petelinje, Koritnice, Parje, Zagorje, Selce, Palčje, Bač in Gradec pri Slavini.
3	Izvor glagola ostaja nejasen.
< psl. *lajbnö (Bezlaj v ESSJ: II, 121) dopolnjuje do sedaj znani ozek areal njegove rabe, saj ga pleteršnik navaja le iz slovarske zbirke, ki jo je Luka Svetec zbral v okolici Kamnika in okolici litije. čeprav je bil samostalnik lajno zabeležen že pri Dalmatinu, bohoriču, Megiserju, pohlinu, Murku, Cigaletu in janežiču ter ga je Miklošič poznal iz Ribnice, Caf pa s porečja Ščavnice,4 je podatek o denominativu olajnati, -am pomemben posredni pokazatelj o rabi tega slovanskega termina za pojem 'govno' v slovenščini.
podobnih primerov iz Logarjevega pivškega gradiva bi se dalo navesti še več, a bom tu enega predstavila v širšem kontekstu.
2 Pivško jyyaio se 'guncajo se (na lestvi, veji)'
pivški glagol jyyaio se z varianto jyžaio se (petelinje) po logarjevi predstavitvi označuje dejanje, ko se človek guga/gunca. iz njegove dopolnitve, da se to dejanje izvršuje na lestvi ali veji, pa bi bilo mogoče sklepati, da se je pri označevanja guganja na gugalnici morda uporabljal drug glagol, saj poroča, da gugalnici v petelinjah pravijo vä^yalca.5 Kakor koli že, logar je še zapisal, da se besedotvorno variantni glagol uporablja za označevanje majavosti zoba: züop se jyže 'zob se maje' (Fetelinje). Monografija Želetove nobenega od glagolov ni zabeležila, kar pa ne izključuje, da na pivškem ne bi bili več živi in v rabi.
4	podatki so povzeti iz pleteršnikovega slovarja.
5	V knjigi Želetove tega samostalnika ne najdemo, opozorjeno pa je na glagol vangst (se) 'gugati (se)', ki z rabo se]3 vangou na veji (Žele 1996: 201) 'se je gugal na veji' kaže na mlado terminologizacijo poimenovanja za gugalnico kot posebne vrste otroškega igrala. Glagol je soroden s hrv. čak. vängät (se) 'zibati se', npr. Navangali smo se va kajiči po onom jugu više nego bi se bili na ringešpilu! (Turčič 2002: 255). Izhodišče slovensko-hrvaškega narečnega leksema je torej ekspresivno nazalizirani glagol *vangati s^, ki je bil tvorjen iz arealno širšega slovanskega *vagati s^ 'nihati se, majati se, zibati se, gugati se ipd.'. Ta je znan v sln. porabskem vagati se, vagan se 'zibati se' (Mukič 2005: 389), v koroški glagolski izpeljanki vag-ut-ati, prim. rož. kor. vahutats, -am se 'zibaje hoditi', se vahuta q anä z^bu (Šašel 1957: 139) 'se ziblje kot zibelka', obir. kor. wahu:tat se 'majati se (o mizi in pohištvu)', M^■:Za se wahu:ta 'miza se maje' (Karničar 1990: 255), ukr. vagatysja 'oklevati, premišljati se', tudi vagalka 'gugalnica', br. vahacb 'majati', č. vahat 'kolebati, obotavljati se, biti omahljiv' (^ p. wahač 'zibati, gugati, majati, nihati'). Izhodni glagol *vagati s^ 'sem in tja se premikati, majati se je nastal po refleksivizaciji slovanskega trgovskega termina *vagati 'tehtati, sem in tja premikati' (Machek 1968: 674), denominativa iz starovisokonemške izposojenke *väga 'tehtnica'. V to besedno družino spada tudi črnovrško wäyalca < sln. *vagalica v zvezi je na wäyalca 'ne stoji trdno' (Tominec 1964: 227) < *je ena vagalica 'je kot tehtnica' in sln. pridevnik vägan 'majav' in prislov vägano 'majavo, negotovo, dvomljivo' v črnovr. je wäyana ri3č 'ne stoji trdno' (Tominec 1964: 227) < *je ena vagana reč, rož. kor. vähans (adv.) 'negotovo, dvomljivo' (Šašel 1957: 139). Na drugačen denominativ iz *väga 'tehtnica' kaže rož. kor. vahvats, -am 'majati (o kolesu, ki se ne suče enakomerno)' (Šašel 1957: 139) < *vagovati.
V Istri v Maliji gugalnici pravijo 'vunyalca, v Šmarju 'vunjalcä, v Marezigah pa 'uoyslcä (Cossutta-Cre-vatin 2005: 369). Nobenega od teh treh samostalnikov pa fonetično ni mogoče izvajati niti iz *vangalica niti iz *vagalica, ampak le iz *vongalica (Malija, Šmarje) in *vogalica (Marezige). Korenski vokal o bi sicer lahko nakazoval, da je v slovenščini ob izposojenki väga in denominativnem glagolu vägati 'tehtati' obstajal tudi par z ojevskim korenskim vokalom *vdga : *vögati (^ *vö-n-gati), v katerem bi bilo zaradi slovenskega vzglasnega v- mogoče prepoznati mlajšo nemško izposojenko od väga iz stvn. wäga 'tehtnica'. Ker pa taka variantnost drugod na slovenskem prostoru ni znana, se zdi bolj verjetno, da so bili samostalniki z ojevskim vokalom iz prvotnih *vangalica in *vagalica preoblikovani od glagola vogati 'poganjati', prim. 'ueg3t 'poganjati (o kolesu)' (Sveti Anton; Jakomin 1995), ker se gugalnico pravzaprav poganja.
Artikulacija prvotnega slovenskega dolgega vokala *u se je v pivškem govoru tako kot tudi v južni notranjščini v ustni votlini pomaknila naprej, kar je dalo prednji vokal y [ü], prim. šyše 'suša' (Petelinje) < psl. *suša, slyzit 'služiti' (Petelinje) < *služiti, služišb, kyxne 'kuhinja' (Petelinje) < *küchyn'a. Zato je v glagolskih oblikahjyyaio se in se jyže ob njunem križancu jyžaio se treba prepoznati v Pleteršnikovem slovarju zabeležen glagol jugati, -am 'gugati', ki bi mu bilo treba dodati še besedotvorno varianto jugati se, južem se 'gugati'.
Pleteršnik je glagol jUgati, -am abstrahiral iz štirih različnih virov, in sicer iz Janežičevega slovensko-nemškega slovarja v Hubadovi priredbi iz leta 1893, kjer se ob jugati, -am 'schaukeln, hin und her bewegen; lockern' navaja tudijugalnica 'Schaukel' (Janežič 1893: 166), iz Zalokarjevega slovensko-nemškega slovarja iz leta 1856, iz Štrekljeve monografije o goriškem srednjekraškem narečju: jyyat, jyžem 'schaukeln' (Štrekelj 1887: 120)6 in iz Vrtovčevih spisov. če samo nakažem, da je Pleteršnik podatek o Štrekljevi medparadigmatski zvezi jyyat, jyžem 'schaukeln' v slovarju zanemaril, lahko iz njegovega gesla jugati, tj. jugati, -am, vb. impf. = gugati, Jan., Z., Štrek., Vrtov., v katerem je med glagoloma jugati in gugati postavljen enačaj, razberemo, da je po Pleteršnikovem mnenju glagol jugati po fonetični poti nastal iz gugati. Enako je Pleteršnik predstavil tudi samostalnik jugalica 'gugalica', ki ga navaja iz Janežičevega slovarja,7 Miklošičevega slovarskega gradiva in za območje Notranjske. Ker sta glagol in samostalnik sinonimna, je to možno, vprašanje pa je, kakšna je ta fonetična pot bila.
2.1 Glagol jigati/jugati na območjih s sekundarno palatalizacijo velarov
Glagol 'jy:yat 'gugati' je bil zabeležen v Brkinih, v kraju Barka (čepar 2009: 16), kjer je sekundarna palatalizacija velarov sistemska, prim. cyxna 'kuhinja', cyrnik 'kur-nik', nüaie 'noge', varesi 'orehi' (Andolšek 1976: 6, 146).
Sekundarna palatalizacija velarov je sistemska v rižanskem govoru Ospa, npr. bošk 'gozd', toda 1 bošci 'v gozdu' (Logar 1957), zato je glagol 'jyyat se v zvezi se 'jyyat no '/arbot '(otroška igra), pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem, držeč se za roke, premikata naprej in nazaj'8 (Cossutta-Crevatin 2005: 377), kjer pomeni 'gugati', kar potrjuje tudi osapsko 'jyyslca 'gugalnica' (Cossutta-Crevatin 2005: 369), lahko tako kot brkinski palatalizirani refleks iz gugati..^
Sekundarna palatalizacija velarov v rižanskem govoru Svetega Antona sicer ni sistemski fonetični pojav, leksikalni ostanki, ki nanj kažejo, pa v govoru so, prim. ba'rješe 'hlače' < bregeše, 'šiša 'hiša, kuhinja' (Jakomin 1995), t'islica 'vrsta trave, kis-
6	Z enakim razvojem vokalizma tudi goriškokraško sykat 'sukati', mykat 'mukati' itd. (Štrekelj 1887: 120).
7	Kot je bilo že omenjeno, v Janežiču 1893 najdemo le jugalnica 'Schaukel'.
8	Po SSKJ se tej igri pravi vagati sol. Z enakim glagolom se označuje ponekod drugod v slovenski Istri, prim. sa 'vayst (Malija, Pomjan), se 'väyat (Potok), se 'väyat (Dekani), se 'vayst (črni Kal), so 'väyst na 'xsrbot (Trebeše; vsi istrski primeri so iz Cossutta-Crevatin 2005: 377).
9	Cossutta-Crevatin 2005: 363 z op. 1, sporočata, da v črnem Kalu v neposredni v bližini Ospa ob glagolu 'zibat 'zibati' obstaja tudi 'juy3t, ki označuje močnejše zibanje, pa tudi samostalnik 'jyyalca 'gugalnica' (Cos-sutta-Crevatin 2005: 369). Ker se v govoru kuhalnici reče 'cuxsnca in pozna enak refleks za sln. kuhalnica tudi govor Ospa (Cossutta-Crevatin 2005: 436), je te primere treba razložiti na enak način kot svetoantonske v nadaljevanju besedila, tj. kot leksikalne ostanke z delovanjem sekundarne palatalizacije velarov.
lica' (Kavrečič 1968) < kislica. Pojav, ki odraža notranjsko potezo svetoantonskega govora, pa je presenetljivo ohranjen tudi v poziciji pred svetoantonskim u iz prvotnega slovenskega dolgega u, npr. 'čumam 'malovreden' < kumeren, 'cuhnja 'kuhinja', 'cuhenca 'lesena kuhalnica', 'čubet 'skubiti (kokoš)', so čuble drjeu 'so razredčili veje', ga je osčubo 'ga je oskubil', 'čušter^ca 'martinček' < kuščer^ica, 'sčuta 'skuta' (Jakomin 1995).10 Ker v navedenih primerih konzonant č v zaporedju -ču- fonetično ni mogel nastati v zaporedju -ku-, ampak le v -ky^- [kü] < -kU-, so svetoantonski palatalizirani primeri tipa 'čumam gotovo analoško posodobljeni iz prvotnih tipa *'čym9m. To pa pomeni, da so bili substratni notranjski refleksi tipa *'čym9mposodobljeni v tip 'čumam^^ na podlagi superstratnega sistema z refleksom u < sln. U. Po podatkih iz Logarjeve zapuščine na tem območju na enak refleks u < sln. U kažejo tudi govori Trebeš, Sočerge, Loparja, Gračišča in Kort,12 zato te posodobitve gotovo niso v zvezi z vplivom knjižnega jezika, ampak odraz preteklih narečnih dogajanj.
Zaradi leksikalnih ostankov, ki potrjujejo delovanje sekundarne palatalizacije vela-rov, je možno, da je enak pojav botroval tudi vglasju j- v svetoantonskem glagolu '^jugat 'majati, gugati se na veji', zueb se juga 'zob se maje' (Jakomin 1995).13
če bi bil glagoljugati izpričan samo v govorih s potrjenim neposrednim, tj. sistemskim, ali posrednim, tj. leksikalnim, delovanjem sekundarne palatalizacije velarov, bi njegov nastanek iz gugati lahko pripisovali delovanju tega fonetičnega pojava. Ker pa je izpričan tudi v govorih, kjer ta pojav ni potrjen (npr. že navedeno goriškokraško jyyat, jyzsm), je za njegov nastanek treba poiskati drugačno razlago.
2.2 Glagol jugati na območjih brez sekundarne palatalizacije velarov
Na pivškem tako kot na goriškokraškem območju, od koder po Štreklju poznamo jyyat, jyzsm 'schaukeln', sekundarna palatalizacija velarov ni potrjena. V vsem Logarjevem gradivu s pivškega bi o delovanju tega pojava sicer lahko pričal le en sam primer, in sicerpretšišik 'prostor pred hišnimi vrati' (Farje) izpred-hišek. Ker pa je 'palataliziran' primer š^še 'hiša' oz. š^ša 'isto' znan tudi iz Borovnice oz. Menišije in ker v dolenjščini sekundarne palatalizacije velarov ni, je osamljeno pretšišik < * pred-hišek iz Parij, južno od Pivke, bolje razložiti tako, kot je Ramovš storil za omenjena dolenjska primera, ko je sklepal, da je dolenjsko š^še/š^ša 'hiša' samo navidezno palatalizirano in da je verjetno rezultat asimilacije x : š ^ š : š: h^ša ^ š^ša (Ramovš 1924: 246).
Sekundarne palatalizacije velarov z rezultatom j iz g ni značilnost črnovrškega narečja. Kot je znano, se v njem tako kot v nekaterih drugih rovtarskih narečjih palatalizacija velarov kaže z anticipiranim i, npr. noge (im. mn.) > *nogie > *noige > črnovr.
10	Primere za to pojavnost navajam le iz Jakominovega slovarja, potrjuje pa ga tudi gradivo obeh diplomskih nalog z narečnim gradivom iz Svetega Antona (prej Pridvor pri Kopru), tj. Kavrečič 1968 in Fikon 1975.
11	Naj samo omenim, da Ramovš 1935: 73, enak tip refleksa, tj. čupla < kupila, navaja, a ne razlaga za Škedenj pri Trstu, Rigler 2001: 233, pa za Sveti Ivan (Trst), npr. čuha < kuha.
12	Gradivo iz zapuščine mi je bilo na voljo v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Za prijazno opozorilo nanj se zahvaljujem kolegici dr. Karmen Kenda Jež.
13	Isti glagol se ohranja v imenu Ne me jugat glasbene skupine iz okolice Kopra, kjer pomeni že 'ne me hecati, zafrkavati', kar se je razvilo prek motivacije *'ne me majati, begati (v prepričanju)'.
neije 'noge'. Trije primeri z vidnim ali nevidnim j < g pa najbolj verjetno predstavljajo ostanek substratne gorenjske plasti: i9raf \aruh, skrbnik',ješprein 'ješprenj' inperiše 'prgišče'.14
V črnovrškem govoru je izpričana izpeljankajugljati, ki je v odnosu do podstavnega glagolajugati deminutivna tvorjenka tipa sukljati ^ sukati, kuhljati ^ kuhati. Glagol jugljati se v govoru pojavlja v alternaciji z bolj pogostim gugljati ,majati': miza se yüyle/jüyle (Tominec 1964: 97). Zaradi fonema u, ki se niti v črnovrškem govoru in niti v substratni gorenjski plasti nikoli ne bi razvil v palatalizirajoči vokal prednje vrste, je jasno, da v črnovrški obliki jüyle vzglasni j- ne more predstavljati rezultata sekundarne palatalizacije velarov.
četrti primer s takega območja15 je porabsko prekmursko ugati, -an 'majati', ugati se, -an se 'majati se, zrahljati', Zaub se mu uga. 'Zob se mu maje.', ugavi (adj.) 'majav', uganje (n.) 'majanje' (Mukič 2005: 387). Tu je vsa besedna družina v nasprotju z vsemi drugimi znanimi primeri celo vokalno vzglasna. Glede na prekmursko narečno pod-stavo pa je nepričakovana kvaliteta vglasnega vokala u-, pri kateri bi za prvotno dolgi naglašeni sln. *m pričakovali refleks u, prim. por. pkm. sukati, sučen 'sukati, navijati, zvijati' (^ jsl. *sukašb/sučešb ^ psl. *sukäti,), duj (m), g. -a 'duh' (< psl. *düchh), duša (f) 'duša' (< psl. *duša), gužina 'malica' (< psl. *južina).16 Vendar besedna družina ugati 'majati' v porabskem leksikonu ni edini tak izstopajoči primer. Logar 1981: 216, je odstopanje v 'kukanca 'kukavica' povezoval z onomatopejskostjo besede. Ker njegovo razlago potrjuje posamične ekspresivne besede z enakim refleksom, kot so npr. porabski medmet udri (Mukič 2005: 387) < *u-dbr-i (imper.) 'udari!', ljubkovalnica lubi (m) 'ljubi, ljubček' (toda pridevniško pričakovano lubi, -a, -o 'ljubi') in manjšalnica lunica 'lunica', je vokalizem besedne družine ugati torej lahko znak njenega ekspresivnega položaja v porabski leksiki.17
če bi se drugod potrjeni glagol jugati v porabskem sistemu razvijal po pravilih nevtralne, sistemske fonetike, bi se pred prehodom j > g pred porabskimi prednjimi vokali glasil *jugati, po njem pa *gugati, prim. porabsko gužina 'malica, južina'.
2.3 Kranjskogorsko jungati 'gugati' in rožansko koroško junhats 'gugati, ujčkati'
Sekundarna palatalizacija velarov je sicer ena od temeljnih značilnosti koroške in gorenjske narečne skupine, vendar tu naglašeni u nikoli ne preide v palatalizirajoči vokal ijevske vrste, zato vzglasni j- v kranjskogorskem glagolu jungati, -am 'gugati',18 o katerem poroča Pleteršnik, ter rožanski besedni družinijunhato, -am 'gugati, ujčkati', pf. najunhatg se, junhelca (f) 'gugalnica' (Šašel 1957: 50) < sln. *jungalica z ekspre-
14	o teh, zlasti pa o četrtem črnovrškem primeru Furlan 2010.
15	Izglasni konzonant -j v porabskem luj 'lug', lüjatni adj. 'lužen' (Mukič 2005: 182) seveda ni rezultat sekundarne palatalizacije velarov, ampak je tako kot v porabskem smej m 'smeh' (Mukič 2005: 332) nastal iz -h, ta pa po spirantizaciji iz nezvenečega izglasnega -k: sln. lüg > *lük > *lüx > porabsko luj.
16	Vsi navedeni primeri so iz Mukič 2005.
17	Vokalno vzglasje glagola ugati bo razloženo v nadaljnjem besedilu.
18	Zgornjesavska dolina od Jesenic prek Podkorena do Rateč vsebuje precej ziljskih koroških značilnosti (Logar 1996: 40), zato je možno, da predstavlja glagol ostanek ziljske koroške leksike.
sivno nazalizacijo tipa gungati^'9 ^ gugati ne more biti rezultat delovanja sekundarne palatalizacije velarov.
V slovensko besedno družino jugati spada tudi rožansko huj:ž9lca (f) 'gugalnica' (Zell/Sele), čemur v obirskem govoru ustreza hüjöqglca (Karničar 1990: 253). Medtem ko je obirsko poimenovanje za gugalnico izpeljano iz koroškega glagola hujčkati 'zibati, gugati', izglagolske tvorjenke na -ka- iz hujčati 'isto', kar je bilo pred vnosom prehodnega j v naglašeni zlog zaradi vzglasnega h-, ki je substitut za n. h- (npr. rož. kor. häb-nar m 'lončar' : n. Hafner; rož. kor. häft9l m 'sponka' : n. Haftel), gotovo izposojeno iz n. hutschen 'gugati'.20 Oba glagola sta bila znana v rožanskem govoru kot hUjčqat9 in hujčatg 'zibkati na kolenih, gugati' (Šašel 1957: 41), drugega pa je v svojem slovarju zapisal že Gutsmann, ki ob huizhati 'hutschen, gor inu dol poganjati' [hujčati], navaja tudi huizhalica 'woran man sich hutschet' [hujčalica], kar ustreza rožanskemu hujčelca (vse Šašel 1957: 41). Toda huj:ž9lca < sln. *hujžalica zaradi konzonanta ž ne more biti člen koroške besedne družine hujčati, ampak posredno potrjuje obstoj iste glagolske osnove, ki je bila omenjena v pivški obliki jyžaio se 'gugajo se', tj. *juža-. čeprav nam hUj:ž9lca z vzglasnim h-, ki v koroščini ne more biti protetičnega izvora pred u-, in s prehodnim -j- jasno kaže, da je v koroščini dominantno vlogo prevzel izposojeni glagol *hučati ^ hu-j-čati ^ hu-j-č-ka-ti, ki je prvotno *južalica 'gugalnica' preoblikoval v *hujžalica (> hUj:ž9lca), se sled glagolske osnove juža- v koroški narečni bazi nedvomno ohranja prav v samostalniku huj:ž9lca. Glagolska osnova juža- je zaradi fonemskega zaporedja -ža- ahistorična, posredno pa tako kot pivškajyžaio se kaže na slovensko tematsko osnovo *juže-, ki je bila do sedaj prepoznana v pivškem z)op se jyže 'zob se maje' in goriškokraškemjyyat, jyžsm 'schaukeln'.
Ker medparadigmatsko zvezo jugati, južem potrjujejo posamezni govori iz treh različnih slovenskih narečnih skupin, tj. v primorski, dolenjski in koroški, je bil njen areal v preteklosti gotovo precej širši.
3 Slovensko jugati/jungati: gugati/gungati ^
Areal zbranega narečnega gradiva z glagolomjugati (se), jugam/južem (se) 'majati (o veji, zobu)' in njegovima ekspresivnima variantama jugljati se, jugljem se 'majati se (o mizi)' (črni Vrh nad Idrijo) terjungati, jungam 'gugati, ujčkati' (Kranjska Gora, rožansko koroško) na eni strani kaže, da vzglasni j- razen na brkinskem (Barka) in rižanskem območju (Osp, črni Kal; Sveti Anton) ne more biti rezultat delovanja sekundarne palatalizacije velarov, na drugi pa zaradi formalnega in pomenskega ujemanja z gugati, gugam in njegovima ekspresivnima variantama gugljati ter gungati ni verjetno, da glagola ne bi bila genetično povezana.
19	Glagol gungati, -am 'gugati' je Pleteršnik vključil v svoj slovar na podlagi Cafovega gradiva iz Bovca. Kot del slovenske leksike pa v SSKJ še ni evidentiran, čeprav je širše znan in ga potrjuje vsaj še štajerski narečni vir: 'guygat, -9m 'gugati' (Weiss 1998: 252). Nanj posredno kaže tudi guncati, -am 'gugati' (SSKJ), kar je ekspresivna manjšalnica tipa tekcati, skakcati, jokcati/jocati iz *gung-ca-ti. Drugače o izpeljanosti Bezlaj ESSJ: I, 185. V črnovrškem govoru obstoječe razmerje juncat 'gugati' : jucat 'zibaje iti' kaže, da se je taka ekspresivizacija izvršila že v * gugati ^ *gug-ca-ti = črnovr. yucat (Tominec 1964: 97).
20	Toda izven koroškega območja znano učkati 'otroka v naročju zibati', s prehodnim -j- tudi ujčkati 'isto' je verjetno domača beseda. O tem Furlan v ESSJ: IV, 259.
Območja z refleksom tipa jugati niso povsem prekrivna z delovanjem sekundarne palatalizacije velarov pred sln. u > y
Narečna baza	Območje izpričanosti	(J)ugati	Jungati	Jugljati	Ju(n)galica	Palatal. pred fl > y
Dolenjska	Petelinje	jyyaio se	0	0	0	-
	Barka	'jy.yat	0	0	0	+
Primorska	Goriško	jyyat	0	0	0	-
	Osp	'jyyat se	0	0	0	+
	Črni Kal	'juyat	0	0	'jyyalca	+
	Sveti Anton	'jugat	0	0	0	+L21
Rovtarska	črni Vrh nad Idrijo	0	0	se j)yle	0	-
Panonska	Porabje	ugati (se)	0	0	0	-
Gorenjska	Kranjska Gora	0	jungati	0	0	-
Koroška	Rožansko	0	junhata	0	junhelca/ huj\Ž9lca	-
Ker glagol gugati 'zibati, majati' svoje slovanske sorodnike ima, in sicer v r. arhan-gelskem gugatb 'zibati na gugalnici, majati' (Bezlaj ESSJ: I, 185), br. gugacb 'sprehajati se, pohajkovati',22 srb. gugati, gügam 'sem in tja po lesu drsati s palčko, da bi se zanetil ogenj' (ESSJ: 7, 167) in hrv. čak. güngat (se) 'zibati se, majati (se)' (Turčic 2002: 164),23 glagol jugati pa ne, je slednji nastal iz prvega in ne obratno. Taka presoja je skladna z metodološkim načelom, ki pri ugotavljanju, kaj je bilo prej, v prednostni položaj postavlja eksterno, tj. slovansko, in ne interno, tj. v tem primeru slovensko evidenco. Tako relativno kronologijo med slovenskim razmerjem gugati : jugati pa lahko potrjuje tudi slovenski glagol zuzati, -am 'gugati se', pf. zuzniti, züznem 'zagugati se' (Pleteršnik), v katerem je treba prepoznati slovansko palatalno varianto h * gugati in s tem tudi daljnjo korensko povezanost s slov. *zybati?*
3.1 Slovensko-hrvaško jugno ^ gumno
Enak rezultat ju- iz gu- kot pri jugati iz gugati imamo v slovenščini pri leksemu gumno. oblika jugno n, tudi jügna^'5 f je znana v južnonotranjski Hrušici kot iäynu in Sabonju kot jejnu (SLA), območju z delovanjem sekundarne palatalizacije velarov (Rigler 1963: 149), a tudi tam, kjer tega pojava ni, npr. v južnonotranjskem Sušaku iöynu (Rigler 1963: 148).
21	Znak L ponazarja, da govor potrjuje le posredne, tj. leksikalne ostanke sekundarne palatalizacije velarov.
22	Beloruski pomen je torej leksikaliziran iz prvotnega 'majati'.
23	Z enako ekspresivno nazalizacijo kot v sln. güngati.
24	o tem Furlan v ESSJ: IV, 427 s.
25	Prehod v ženski slovnični spol se je izvršil prek nom.-akz. plurala, prim. tudi v krnskem guna f 'svet za hišo ali okoli nje' (Pleteršnik), tolminskem juna f 'travnik za hišo' (Dolini 1993: 180), bovškem ju:na f 'vrt ali sadovnjak v bližini hiše' (Ivančič Kutin 2007: 46) ^ *gumbno n, prim. gl. huno 'gumno', pl. huna 'parcela med skednjem in sadovnjakom ali vrtom', dl. gumno n 'vrt, sadovnjak, travnik za skednjem'. Glej tudi Bezlaj ESSJ: I, 186.
Oblika z vzglasnim j- je znana v Istri, prim. 'jyyna (Malija, Padna, Gažon, Košta-bona, Pomjan), 'jyynä (Krkavče, Šmarje), 'jugna (Trebeše).26 V nekaterih krajih s to obliko je delovanje sekundarne palatalizacije sicer še leksikalno ohranjeno, kot ponazarja spodnja razpredelnica:27
	Jugno/jugna	Kuhalnica	Kila	Keber	Sekira
Malija	'jyyna	'kuxonca	'kila	'čeb9r	so ' kira
Padna	'j'yyna	'kyxonca	'kila	'čabar	so ' kira
Gažon	'jyyna	'kuxonca	0	' kiebor	se" kira
Koštabona	'jyyna	'kyxonca	0	0	sVkira
Pomjan	'jyyna	' kyxonca	0	0	so ' kira
Krkavče	'jyynä	' kyxonca	'kilä	0	so ' kirä
Šmarje	'jyynä	' kyxonca	'kila	0	so ' kirä
Trebeše	'jugna	' kyxonca	0	' čabsr	se" kira
Oblika jugno je bila zabeležena že v Kastelec-Vorenčevem slovarju na prelomu iz I7. v I8. stoletje: enu jugnu, en velikproftor, dvorišzhe, area. Toda areal jugno sega v Istri tudi na hrvaško območje, kjer je j/gno znano v Vodicah in Slumu (Ribaric I940: I54; ČDL: III, 533). To pa jasno kaže, da vzglasnega j- v jugno/jugna iz gumno ne bi smeli pripisovati delovanju slovenske sekundarne palatalizacije velarov, čeprav se oblika pojavlja tudi na območjih, kjer je njeno delovanje potrjeno.
Razvoj iz jslov. *gümbno/gumbnö do jugno je prepričljivo razložil Ribaric I940: l. c., ki je predpostavil, da je po asimilaciji gumno ^ *guvno ^ *guno prišlo do premeta v *ugno, kjer je bilo vokalno vzglasje odpravljeno s protetičnimj-:28
*gumbno:
^ (asimil.) *guvno ^ (asimil.) *guno ^ (premet) *ugno ^ (proteza) *j-ugno
3.2 Slovensko jugati kot disimilacijski rezultat iz gugati
čeprav razlage jugno ^ gumno zaradi drugačnega fonetičnega okolja ni mogoče aplicirati na primeru jugati iz gugati, je zanj koristna v enem detajlu.
Ker za utemeljitev nastanka jugati iz gugati v slovenščini sistemskega fonetičnega vzorca ni na razpolago, se je treba poslužiti možnosti pozicijsko pogojenega razvoja. Vendar konkreten disimilacijski vzorec, ki ga par jugati : gugati predpostavlja, tj. g : g ^ j : g, v slovenščini do sedaj še ni bil prepoznan v nobenem primeru.
26	Vsi istrski primeri so iz Cossutta 2002: I04, kjer avtorica za kraj Trebeše navaja, da so gumno oz. jugno tam pripravili tako, da so kravji drek zmešali s pepelom, ga z vejo polili pred hišo, ga raztegnili in potem, ko se je posušil, tam mlatili pšenico.
27	Gradivo v razpredelnici je iz Cossutta-Crevatin 2005 in Cossutta-Crevatin 2006.
28	Ker je hrušiška oblika z območja z delovanjem sekundarne palatalizacije velarov, je Erjavec I883: 205, nastanek vzglasnega j- iz g- pripisoval delovanju tega pojava. Erjavčeve razlage upravičeno ni sprejel Ramovš I924: 3I7, ki je domneval, da je do premeta prišlo že v *guvno ^ *vugno, kar naj bi po *ugno dalo obliko s protetičnim j-.
V	okviru razlage z disimilacijo je zato verjetno, da se je izvršila po vzorcu Ci : Ci ^ 0 : C J, ki ga npr. poznamo iz martrati ^ matrati, npr. por. pkm. maträti, matron 'mučiti' (Mukič 2005: 189). Rezultat takega disimilacijskega vzorca je bil glagol *ugati, v širše izpričanem jugati pa je vzglasni j- protetičen. Torej istega nastanka kot v jugno. V porabskem ugati se torej po vsej verjetnosti še ohranja prvotni disimilacij-ski rezultat:
*gugati:
^ (disimil.) sln. ugati ^ (proteza) sln. j-ugati29
4 Sklep
V	slovenščini je na območju, ki pokriva sodobno koroško (rožanski govor), gorenjsko (Kranjska Gora), primorsko (goriški govor, rižanski govor (Osp, črni Kal, Sveti Anton)), rovtarsko (črnovrški govor), dolenjsko (pivški govor (Petelinje), brkinski govor (Barka)) in panonsko (porabsko narečje) narečno bazo, obstajal glagol ugati/ jugati 'gugati, majati' ali izpeljankajugljati ali ekspresivno nazalizirana variantajungati. Besedna družina je po disimilacijskem vzorcu Cj: Cj ^ 0: Cj in nastopu protetičnega j- v slovenščini nastala iz besedne družine gugati, gugljati, gungati ^ , ki ima svoje slovanske sorodnike znane v hrvaščini, srbščini, ruščini in beloruščini.
Ker je bilo mogoče ugotoviti dokaj širok areal z disimiliranim glagolomju(n)g-(lj)-ati ^ gu(n)g(lj)ati, so primeri z vzglasnimj- z območij s sistemsko ali z leksikalno ohranjeno sekundarno palatalizacijo velarov (Barka, Osp, črni Kal; Sveti Anton) zato lahko samo navidezno sekundarno palatalizirani.
Viri in literatura
Majda Andolšek, 1976: Govor vasi Barke v Brkinih. Diplomsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
France Bezlaj ESSJ: Etimološki slovar slovenskega jezika I-V. Avtorji gesel France Bezlaj,
Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana 1976-2007. Rada Cossutta, 2002: Poljedelsko in vinogradniško izrazje v slovenski Istri. Koper. Rada Cossutta - Franco Crevatin, 2005: Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI) I. Koper.
Rada Cossutta - Franco Crevatin, 2006: Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre
(SDLA-SI) II. Koper. ČDL: Čakavisch-deutsches Lexikon I-III. Köln - Wien 1979-1983.
Metod Čepar, 2009: Ledinska in hišna imena v vasi Barka v Brkinih. Diplomsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
29 Zaradi porabskega vokalno vzglasnega glagola se prikazan disimilacijski vzorec kaže bolj verjeten, kot pa če bi predpostavili, da je vzglasni j- disimilacijski produkt. Pri taki predpostavki bi bilo namreč treba najprej domnevati, da sta v slovenščini znana disimilacijska vzorca r: r ^ j: r (npr. farmošter ^ fajmošter; gartroža ^ gajtroža) in l': l' ^ j : l' (npr. Ljubljana ^ *jubl'ana > nar. jablana; Borovnica) odraz bolj splošnega Cj: Cj ^ j : Cj in da je vzglasni j- v porabskem ugati izpadel. Ta druga možnost se zdi zato manj verjetna, saj prva omogoča bolj sistemsko razlago vzglasnega j-.
Dolini 1993: Dolini Tolminke in Zadlašce. Zbornik. Zbral in uredil R. Lipušček. Tolmin.
Fran Erjavec , 1883: Iz potne torbe. Letopis Matice slovenske za leto 1882. in 1883., 195-351.
ESSJ: Etimologičeskij slovar' slavjanskich jazykov 1-. Moskva.
Veselka Fikon, 1975: Dialektično gradivo za govor vasi Pridvor pri Kopru. Diplomsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Metka Furlan, 2010: črnovrški pridevnik pojertek 'požrešen' (Tominec). Jezikoslovni zapiski 16/1 (v tisku).
Oswald Gutsmann, 1789: Deustch-windisches Wörtebuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einer vorzüglichem abstammenden Wörter. Verfasset von Oswald Gutsmann. Klagenfurt.
Barbara Ivančič Kutin, 2007: Slovar bovškega govora. Ljubljana.
Dušan Jakomin, 1995: Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru. Trst.
Anton Janežič, 1893: Anton Janežič-ev slovensko-nemški slovar. Tretji natis. Predelal in pomnožil France Hubad. V Celovci.
Ludwig Karničar, 1990: Der Obir-Dialekt in Kärnten. Die Mundart von Ebriach/Obirsko. Wien.
Kastelec - Vorenc: Jože Stabej, Slovensko-latinski slovar. Po: Matija Kastelec - Gregor Vo-renc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680-1710). Ljubljana 1997.
Alferija Kavrečič, 1968: DialektPridvorapri Kopru (Sveti Anton). Diplomsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Tine Logar, 1957: 116 Osp. Dialektološka točka Slovenskega lingvističnega atlasa. Hrani Dia-lektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Tine Logar, 1981: Gornji Senik (Felsöszölnök; OLA 149). V: Fonološki opisi hrvatskih/hrvat-skosrpskih, slovenačkih in makedonskih govora obuhvacenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom. Uredil N. Filipovic. Sarajevo. Str. 213-226.
Tine Logar, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Uredila K. Kenda-Jež. Ljubljana.
Vaclav Machek, 1968: Etymologicky slovnik jazyka českeho. Druhe, opravene a doplnene vydän^. Praha.
Francek Mukič, 2005: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar. Szombathely.
Maks Pleteršnik, 2006: Slovensko-nemški slovar 1894-1895. Elektronska izdaja. Uredile M. Furlan, H. Dobrovoljc in H. Jazbec. Ljubljana.
Fran Ramovš , 1924: Historična gramatika slovenskega jezika II. Konzonantizem. Ljubljana.
Fran Ramovš , 1935: Historična gramatika slovenskega jezika VII. Dialekti. Ljubljana.
Josip Ribarič, 1940: Razmještaj južnoslovenskih dijalekata na poluotoku Istri = Srpski dija-lektološki zbornik. Knjiga IX. Beograd.
Jakob Rigler, 1963: Južnonotranjski govori. Akcent in glasoslovje govorov med Snežnikom in Slavnikom. Ljubljana.
Jakob Rigler, 2001: Zbrani spisi 1. Uredila V. Smole. Ljubljana.
SLA: Gradivo za Slovenski lingvistični atlas. Hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V. Ljubljana 1970-1991.
Josip Sašel, 1957: Rožanski narečni besednjak. Rokopis. Hrani Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Karl Strekelj , 1887: Morphologie des Görzer Mittelkarstdialektes mit besonderer Berücksichtigung der Betonungverhältnisse. Wien
Alenka Tanko, 1986: Govor vasi Pivke. Diplomsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Ivan Tominec, 1964: Črnovrški dialekt. Kratka monografija in slovar. Ljubljana.
Branko Turčič, 2002: Sedmoškojani. prvi čokavski rječnik. Rijeka.
Peter Weiss, 1998: Slovar govorov Zadrečke doline. Med Gornjim Gradom in Nazarjami. poskusni zvezek (A-H). Ljubljana. Andreja Žele, 1996: Kaku so živejli in si dejlali kratek cejt. Kratke štorije s Pivškega. Ljubljana.
Summary
The verb ügati/jügati 'to swing; to rock' or the derivativejugljati or the expressively nasalized variant jüngati used to exist in Slovene, including the present-day Carinthian (Rož), Upper-Carniolan (Kranjska Gora), Littoral (Goriško, Rižansko (Osp, Črni Kal, Sveti Anton)), Rovte (črni vrh), Lower-Carniolan (pivka dialect (petelinje), Brkini dialect (Barka)), and pannonian (porabje dialect) dialectal bases. With the dissimilation pattern Cj: Cj ^ 0 : Cj and the occurrence of the prothetic j-, this word family is in Slovene derived from the word family gugati, gugljati, gungati which has Slavic-related words known in Croatian, Serbian, Russian, and Belorussian.
Since it was possible to establish a fairly broad areal with the dissimilated verb jü(n)g-(lj)-ati ^ gü(n)g(lj)ati, the examples with the initial j- from the areas with systemically or lexically preserved secondary palatalization of velars (Barka, Osp, Črni Kal; Sveti Anton) can then only seemingly have secondary palatalization.