ZADRUGI.
List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj.
Glasilo zveze slovenskih posojilnic.
,,Z združenimi močmi!“
Štev. 11.	Y Celji, 31. decembra 1884. Tečaj I.
Izhaja vsak mesec enkrat.	Velja za celo leto s pošiljanjem vred 1 gld. 50 kr. — Inserati po dogovoru. — Naročnine, inserati in dopisi naj se pošiljajo uredništvu v Celji, glavni trg št. 105.
Novo leto!
Z denašnjo številko sklenemo naš I. letnik in tudi
1.	1884. poteče danes.
Kakšen vspeh je imela »Zadruga44 in sploh naše zadružništvo v preteklem letu? Vsekako smemo biti zadovoljni.
„Zadruga" je bila vseskozi strokovnjaški list, kakor se je ustanovila, pečaje se s zadružništvom in narodnim gospodarstvom samemu. Zarad tega si seveda ni mogla pridobiti mnogo naročnikov, tembolj jo čislajo pa posojilnice oziroma njeni odborniki in drugi strokovnjaki, tako da se je ob priliki posvetovanja novih pravil za zvezo slovenskih posojilnic dne 5. oktobra t. 1. v Ljubljani sprejela „ Zadruga44 kot glasilo zveve slovenskih posojilnic. Potem, ko bodo pravila zveze od vlade potrjena, kar se bode ob kratkem zgodilo, postalo bo društvo „zveze slovenskih posojilnic41 lastnik „Zadruge“ in njen obstanek je zagotovljen. Na ta način ohrani si Slovenski Narod strokovnjaški list, ki bode kot centralno glasilo zadružništva sploh in posebno pa naših denarnih zavodov jako koristno uplivalo na to, da se naš narod otrese tujega kapitala.
Kar se pa časnika samega tiče, se mora veliko napredovanje zadružništva mej Slovenci v 1. 1884. v veli-kej meri uplivu „Zadruge“ pripisovati, seveda se ne smeje prezirati uljudno sodelovanje drugih naših časnikov, ki so v tem oziru tudi dosti pripomogli, da so naše strokovnjaške spise po svojih listih širili; pri tej priliki jim naj bode izrečena prisrčna zahvala (posebno „Slovenski Narod", „Slov. Gospodar", BSudsteirische Post44) in prosimo ob enem, te kakor tudi vse druge narodne časnike, da bi nas tudi za naprej v tem smislu podpirali.
Kar se pa tiče napredka in razširjenja narodnega zadružništva v preteklem letu, nam ni treba drugega navesti kakor to, da so se ustanovile oziroma, da so začele poslovati posojilnice^ na Ptujem, Konjicah, v Pišecah, v Makolah, v Slatini, vse na Spodnjem Štajerskem in posojilnica v Kopru; in pa, da se delajo priprave za ustanovitev posojilnic na Vranskem in Sv. Petru pod
Svetimi gorami, potem v Trstu in v Celovcu; v Krškem se je pa že ustanovila.
Ravno tako važno, kakor je ustanovitev novih posojilnic, je pa tudi to, da stare posojilnice znižujejo po mogočnosti do zdaj razmerno še visoke obresti od posojil.
Akoravno želimo, da bi zdajšno obrestovanje znašalo za posojila 6 °/0 in za vloge 5 %, moramo vendar nove posojilnice opozoriti, na primerni reservni fond, ki ga si mora vsaka posojilnica od leta do leta pomnožiti; to je pa le mogoče, če po pokritji upravnih stroškov in po odbitku obrestij za hranilne vloge in deleže, še kaj za reservni fond preostaja, torej ne moremo mladim posojilnicam svetovati, da bi postavile obrestovanje na najnižjo stopinjo. Seveda ako se promet precej razširi, potem naj bi ne bila razlika obrestovanja med hranilnim vlogam in posojilam veča, nego 1—P/a °/o-
Ravno tako kakor nas veseli napredek naših posojilnic, ravno tako nas žalosti, da se tudi letos ni uresničil sklep ljubljanskega mesta, ustanoviti veči denarni zavod, hranilnico ljubljanskega mesta. Tak narodni zavod bi bil za ves Slovenski Narod nezmerne važnosti in sicer ne le za hipotekarni, ampak tudi za personalni kredit. Slovensko uradovanje se uže zarad tega ne more popolnoma upeljati, ker hranilnice, ki so izjemno vse v nasprotnih rokah, na podlagi slovenskih spisov, pogodb i. t. d. nalašč nečejo prošnje ugodno reševati. Kar se pa tiče personalnega kredita, bi pa dobivale posojilnice od tega velikega zavoda potrebni odprti kredit, posebno v prvem letu, ki ga jim je zarad pomanjkanja hranilnih vlog neobhodno potreba. —
Tako uže spi cele dve leti za ves slovenski narod velevažni sklep, in bojimo se, da se ne bode iz svojega trdnega spanja zbudil.
Konečno še pa omenjamo shod Slovenskih rodoljubov dne 5. oktobra t. 1. v Ljubljani, pri katerem se je posvetovalo, v katerih krajih bi se naj ustanovili denarni zavodi. Zanimanje je bilo tako veliko, da imamo za prihodnost najlepše nade.
Celje, 31. decembra 1884.
Predsednik zveze slovenskih posojilnic je vložil c. kr. finančnemu ministerstvu sledečo
prošnjo:
Visoko c. kr. finančno mini sterstvo! •
Glede na to, da se bode prihodnemu državnemu zboru predložil načrt nove pristojbinske postave, usoja se uljudno podpisano načelstvo visoko c. kr. finančno mininisterstvo opozoriti na dozdajšna pravila tikajoča se pristojbin posojilnic, ustanovljenih na podlagi postave od 9. aprila 1873 in prosi se ozirati na naslednji točki :
§. 3. državne postave od 21. maja 1873. 1. drž. zak. št. 87, predpisuje neposredno pristojbino, od zadružnikov vloženega in prejetega denarja in prihodka in po §. 7 postave od 29. februvarja 1874 se mora plačevati od sprejetih hranilnih vlog, oziroma od teh obrestij, neposredna pristojbina in sicer 2 °/0 od obrestij, ki narastejo hranilnim vlogam. Obe dve določbi zavirajo jako razvitek posojilnic, katerim se more vender le priznavati, da so velikega pomena, posebno kar se tiče personalnega kredita za nizke obresti na kmetih in tako tudi za natančno zmožnost davkoplačevanja kmetskega stanu; zatorej se usoja uljudno podpisano načelstvo zveze slovenskih posojilnic staviti prošnjo:
Visoko c. kr. finančno ministerstvo naj blagovoli pri nameravanem načrtu nove pristojbinske postave vzeti ozir na omenjene pristojbine in sicer na tak način, da bi bile posojilnice teh pristojbin popolnoma oproščene.
V Celji dne 26. novembra 1884.
Načelstvo zveze slovenskih posojilnic.
Mihael Vošnja k 1. r., predsednik.
Obrestna mera naših hipotekarnih dolgov.
Ii.
Poslanec Vošnjak preide zdaj na posojila štajar-skili hranilnic na zemljišča.
„ Tudi tukaj bom porabil uradni izkazek, kteri je izišel kot dodatek računskega poročila štajarskega deželnega zbora. Ta izkazek dokazuje, da so vse štajarske hranilnice, kterih je 47, dale sledeča posojila na zemljišča :
Gorenje štajarske, kterih je 13, 91 milijonov, 21 srednje-štajarskili 25'5 milijonov in 12 spodnje-štajarskih 6-5 milijonov goldinarjev, slednjič splošna štajarska hranilnica ]6’0 milijonov goldinarjev, tedaj vse skupaj 57*1 milijonov goldinarjev. Znamenita je obrestna mera, ktero so te hranilnice določile. Tu nahajamo 8 hranilnic, ktere denar po 5°/0 izposojujejo z izposojeno svoto po
37'3 milijonov goldinarjev; 8 hranilnic s črez 5 do °/0 z izposojeno svoto po l-7 milijonov geldinarjev; 6 hranilnic s 6°/0 z izposojeno svoto po 16 5 milijonov goldinarjev; 3 hranilnice s 6Vj °/0 z izposojeno svoto po 14 milijonov goldinarjev in jedna hranilnica s 7 °/0, ktera je pa k sreči izposodila le kakih 16.000 goldinarjev.
Pri teh obrestomernih razmerah zahteva obrestenje hipotekarnih posojil nasproti 4 °/0 zemljiščnemu donesku 3 04 milijonov goldinarjev, tedaj za 0'7 milijonov goldinarjev na leto več, kakor iznaša 4 % zemljiščini donesek, to se pravi, posojila štajarskih hranilnic store zemljišča pri kterih so pa vknjižena, na leto za 700.000 goldinarjev bolj pasivna! Jaz bi kaj rad visoki deželni zbor opozoril na to, da, ako nam bo mogoče znižati obrestino svoto, se mora gledati na to v prvej vrsti le pri hranilnicah, kajti hranilnice so javni zavodi, in kot taki morajo se vendar po postavnih naredbah ravnati. Kar se pa tiče velikih svot tistih vknjiženih dolgov, ki izhajajo od zasebnikov ali drugih zavodov, bode pač še dolgo trajalo, dokler se bode posrečilo, da se vpelje tudi tukaj prava razmera mej obrestno mero in zemljiščinem doneskom.
Zaradi štajarskih hranilnic kaže uradni izkaznik, da znaša rezervna zaloga splošne štajarske (graške) hranilnice 3'1 milijonov goldinarjev, in reservna zaloga drugih 46 štajarskih hranilnic skupaj 4‘4 milijonov goldinarjev, tedaj skupaj 75 milijonov goldinarjev. Proti visokosti reservnih zalog bi, ker ravno že obstoje, ne ugovarjal, ker morajo zavodi imeti primerne zaloge. Pač pa moram opozoriti na visokost letnega čistega dobička in si usojam o tem nekoliko omeniti. Uradni izkazek leta 1882., to je zadnji, kterega imamo, kaže, da je imela splošna štajarska hranilnica 334.579 goldinarjev, druge štajarske hranilnice pa 537.289 goldinarjev čistega letnega dohodka, tako, da je imelo tedaj vseh 47 štajarskih lir a n i l n i c 871'863 g o 1 d i n ar j e v čistega letnega dohodka! Ce tudi hočemo pripoznati, da se mora tistemu, ki kako hranilnico vodi, poplačati njegov trud, so vendar te številke tako velike, da bi se vendar dale nekoliko zmanjšati, kajti čemu si dela na primer štajarska splošna hranilnica vsako leto črez 334 tisoč goldinarjev čistega dobička, ali bi ne bilo primernejše, ko bi obrestno mero za posojila znižala ? Ako bi štajarska splošna hranilnica obrestno mero le za 1 °/0 hotela znižati, bi se njeni dolžniki zaradi obrestnih plačil na leto za 160 tisoč goldinarjev olajšali, hranilnica pa bi še vsigdar imela na leto 174 tisoč goldinarjev čistega dobička. Ko bi se pa pri vseh štajarskih hranilnicah posojilna obrestna mera za 1% znižala, bi bili s tem hipotekarni dolgovi na obrestih na leto za 570 tisoč goldinarjev olajšani!
Razsodbi visokega deželnega zbora moram prepustiti, bo li mogoče, da bi se pri hranilnicah v tem ob-
žiru kaj doseglo; opomnil bi pa, da bi posojila jemalci že brez znižanja obrestne mere cenejši denar od hranilnic imeli, ko bi se odstranile nektere dandanes obstoječe nemarnosti pri hranilničnih manipulacijah.
Previsoka obrestna mera namreč nij jedini faktor, ki hranilnična posojila tako podražuje, je namreč tudi draga pridobitev denarja. Znano je, da se morajo hranilnice pri dovoljenji izposojil ravnati po gotovih nared-bah, kakoršne zahteva postava, ktere se pa ne morejo odstraniti, ker se mora ozir jemati na otročje (pupilarne) denarje. Na to pa bi posebno opozoril, da pri hranilnicah nastavljeni „pravni konzulenti" posojila na neizmerni način podražijo. Zakaj bi ne bil spored tak, da bi prositelj za posojilo šel naravnost do hranilničnega vodstva, da bi tam vložil svojo prošnjo in bi si po za-vodnem uradniku pridobil vse pripomočke, da dobi posojilo ?
Daljna nemarnost je iztirjanje zaostalih obrestij. Znani so mi slučaji, da so se stranke, če so tudi prav malo časa s plačilom zaostale, takoj pri sodniji tožile, in sicer ne samo zaradi obrestij, temveč tudi zaradi glavnine. Zakaj bi ne imela hranilnična vodstva tiskanih obrazcev, da bi v takih slučajih zaostale obrestne plačnike naravnost opominjala; to bi stalo stranke jedino le poštnino. Znano mi je sicer, da se baje izdeluje nova hranilnična postava; če bi pa ta postavodajalcu določbo obrestne mere ne prisodila, mislim, da tudi od nove postave ne moremo pričakovati zadostivne olajšave za naš zemljiščino-posestni stan.“
Izdatno znižanje hipotekarne obrestne mere bi se dalo po govornikovem mnenji z otvorenjem „deželne hipotekarne banke0 doseči, vendar bi se dala s tem težko nižej kakor do 4 °/0 spraviti, ker bi si dežela za to potrebne zaloge težko ceneje, kakor po 3 °/0 dobila.
»Slednjič hočem pozornost visokega deželnega zbora na radikalnejše sredstvo za znižanje naše obrestne mere v splošnem obrniti, namreč na princip tako imenovanih nacij onalnih bank, kakoršne obstoje v zjedinjenih državah severne Amerike. (O tem sistemu iz peresa gospoda ren-tirja A. Kurtz-a smo navedli v našem listu že več člankov. Opomba vredništva.) Z vpeljavo takih bank zamogla se je obrestna mera za posojila na 2Va do 3 °/0 znižati. Seveda nam je zdaj v tem obziru privilegij avstrijsko-Ogerske nacijonalne banke napoti, smatram tedaj vpeljavo tega bankinega sistema, rekel bi, za delo prihodnosti, ktero se pa mora popred ali pozneje vresničiti, ker se vendar ne bo za večne čase j e dne j banki, kakoršna je avstri-sko-ogerska nacijonalna banka, izključljivi privilegij za izdajo listin prepustil, posebno, če se pomisli, da ona svoje listine nikakor tako dobro ne pokriva, kakor se to pri amerikanskih bankih postavno zahteva. Zaradi otvo-renja štajarske deželne listninsko banke znale bi se v deželnem posesti se nahajajoče vrednostne listine (kakih
6-2 milijonov goldinarjev) kot postavna zaloga porabiti i. t. d.“
Govornik konča potem svoje izpeljave in pravi: „To bi bili nazori, po kterih bi se po mojem mnenji dalo vpeljati znižanje hipotekarne obrestne mere, in o kterih vidim tudi neposredno sredstvo, da se spravijo deželne denarne zadeve na boljšo podlago. Jest tedaj priporočam, da se moj predlog sprejme. Mislim, da ga nij treba posebnemu odboru izročevati, temveč, da bi se naj takoj izročil deželnemu odboru. Če je pa visoki deželni zbor drugega mnenja, potem bi prosil, da se moj predlog izroči deželno-kulturnemu odboru, ker je s tem predlogom o nar ožjej dotiki. “
Poslanec baron Hackelberg podpira naravnostno iz-ročbo deželnemu odboru; ker pa deželni glavar izjavi, da tako ne gre, nasvetuje poslanec Kienzl, da se ta predlog izroči naj popred finančnemu odboru, kar deželni zbor odobri. Finančni odbor je potem ta predlog temeljito pretresoval in imenoval poročnikom graške kup-čijske kamore predsednika Krepesch-a. O poznejših dotič-nih obravnavah v deželnem zboru in o sklepih o tej zadevi poročali bomo v konečnem članku.
Avstro-ogerska banka.
Ako si stavimo vprašanje, kdo je zakrivil propad našega kmetijstva vsled visokih hipotekarnih obrestij, smemo pač tudi avstro-ogerski banki očitati, da je tudi ona zakrivila žalostne razmere naše domovine po svojih visokih obrestih.
Vsepovsod se obresti znižujejo in postaja hipotekarni kredit cenej i, le avstro-ogerska banka ga ne zniža, vedno še terja 6 °/0 in 5 °/0 in pa 1 do s/l °/0 amortizacije. Nasledek tega je tudi, da se njen promet v tem obziru ne le ne širi, ampak gre vedno rakovo pot, kakor kaže naslednji primerljaj:
Avstro-ogerska banka je imela razposojenega denarja na hipotekah koncem leta:
1878. .	. . 106,010.429	gld.	89	kr.
1880. .	. . 97,854.252	)>	66	n
1881. .	. . 95,307.165	1)	79	n
1882. .	. . 90.121.939	1)	35	n
1883. .	. . 86,988.055	T)	84	v
toraj vedno manj. Od teh 86,988.935 gld. koncem 1.1883. na hipotekah razposojenih, se ni manje kakor 29 Va milijonov gld. obrestovalo po 6 °/9 na leto. Če se še prišteje zraven l°/0na amortizacija, znaša to vkup na leto 7% od sto. Izposojevalcu se samo za trenutek pomaga, da bi se pa s takim visokim obrestovanjem sploh kmetijstvu pomagalo, tega menda nikdo trdil ne bode, ker zemljišča dajo redko kedaj 5°/0 čistega dohodka, k ve-čemu v povprek 4°/0, pa še teh ne.
Pa tudi tako 6°/0no posojilo se od avstro-ogerske	se moralo zadnjo društvo na vsak način priporočati, ker
banke ne more tako lahko dobiti, ker zahtevajo gospodje	vzajemna društva nemajo tiste varnosti, kakor zavaro-
generalni svetniki sloke hrbte in se ne more na njihovo	vfdcem daja kaki akcijski kapital,
priporočilo brezpogojno zanašiti. Tudi je znano, da se mali zemljiški posestniki na posojila zanašati ne morejo, ampak do tega pridejo le zastopniki velikega kapitala.
Na tak način ni avstro-ogerska banka na Zgornjem-Av-	Razne stvari.
atrijskem,	Solnogradu, na Štajerskem, Koroškem. Kranj-	Konjiška posojilnica. Umrl ji je	ustanovitelj in	od-
skem, Trstu, Gorici, Istriji, Tirolskem, Predarelskem,	bornik gosp. dr. A. Prus. Še le dne 19. avgusta 1884
Češkem in v Dalmaciji niti jednega posojila, v 1. 1883.	se je po napora tega izvrstnega rodoljuba ustanovila po-
dovolila, oziroma izplačala, v Šleziji in na Moravskem pa	sojilnica, izredno potrebni zavod za konjiški okraj, kteri
samo po eno posojilo dovolila, akoravno se je vložilo	b°	hvaležno sporriinjal osnovitelja »Konjiške poso-
vr.	’	J	jilne. Lahka mu zemljica,
prošenj	za 11,914.100 gld. na hipoteke.	Znižanje obrestovanja. Vsled	znanega predloga
Za to banko toraj ne obstojijo navedene dežele;	g°sP- M- Vošnjaka v deželnem zboru Štajerskem glede
avstro-ogerska banka si je izbrala veliko boljše polje,	znižanja obrestovanja hipotekarnih dolgov so že znižale
v. , •	,	j ,. i	Štajerska, Graška mestna in Graške okolice
namreč tam, kjer so kmetski oderuhi doma, v Galiciu - tu -v, i v, i •	.	j,-	i	-i
.	. .’ J m M ar lborska hranilnica obresti od posojil na 4’/2 “Zorn Bukovim in pa neke jako zadolžene dele Ogerske.	Ljutomerska posojilnica jemlje	od zdaj naprej	za
To naj bo za naše poslance vodilo za debato, o po-	posojila samo 6°/o.
daljšanji privilegija te banke.	..	posojilnica.	Dne	8. t. m. se je ustanovila po-
sojilnica v Krškem. V ravnateljstvo so izvoljeni gospodje:
__________	V. Pfeifer, A. Jugovič, J. Pfeifer, J. Lapajne
in J. Knavs; v nadzorstvo: F. Lenk, A. Janež in ...	,	,	..	...	.	.. F. Seidl. Izreče se gospodu šols. nadzorniku in ravna-
Visokost premij naših zavarovalnih društev,	telju Ivanu Lapajne-tu najtoplejša zahvala, ker on je
Celoletna premija, če se za 1000 gld. kapitala za-	pripomogel, da se je vendar ustanovil potrebni denarni
varuje na smrt, znaša:	zavod. Pri tej priliki opomnimo na shod v Krškem dne
I. pri vzajemnih zavodih:	io novembra 1. 1883. zarad osnovanja, kterega se je
Q	udeležil načelnik „zveze
20 or onPr AOU Kft	^se Poso.jiluice se rdjudno prosijo, poslati nam	do
T „	,	, L. 20. januvarja letni računski sklep oziroma izpolnjeno tis-
Janus«	.	.	.	18-00	20 80 24 3o 33-80 51-90 koviJno trimesečnih sklepov.
Društvo uradnikov .	. 14-50	17 50	19-60	27'50	43-25	Opomba.	Vračati našega	lista ni	treba, ker s tem,
"pitna« •	•	•	•	17	94	20 31 23 63 31.50 47 67 da j poši]jamo , Zadrugo« nekterim gospodom „nena-
 .................................... 21.80	28 JO 42 00 ročnikom44 niso zavezani na naročbo ali pa sploh na
„Slav]ja............................ 19’GO	22'60	31 60	o7‘70	kakgno p]ač0.	To se godi v	svrho,	da se vest do na-
II.	Pri akcijskih družbah:	rodnih denarnih zavodov širi in na tak način pripomaga
»Assecuracioni Generali« 17-10 19-35 21-80 28-90 42 00	k neodvisnosti Naroda Slovenskega!
„Donau“ .................... 15.50	17.70	20 40	2840	43-00	Potrjilo.	Sledečim slav.	posojilnicam se od strani
»Avstrijski Phonix“	.	15-50	17-70	20-40	28-50	43-00	na“lstva »zveze« potrjuje sprejem v smislu §. 19. pravil
»Fonciere« •	.	.	.	.	16'90	19.30	22.10	30 00	46-60	Plaaane letmne za 1884. 1.: Posojilnici	v Mariboru, Lju-
Ogersko-francoska zava-	tomeru, Ormožu, Šoštanju, Celji, Zavcu, Sevnici (tudi za
rovalna družba .	.	16 40	18-80	22.10	31-30	45-10	1885-)> posojilnici ljubljanske	okolice, Postojnski, Vrh-
Riunione«	....	___ 19 60	22-55	29"90	43-50	“iški in kmetski posojilnici v	St. Jakobu na Koroškem
»Azienda«	20 20	22-40	29-60	44-00	in	hranilnemu	in posojilnemu	društvu	v Ljubljani.
Anker«	16-80	19-90	99-40	99 90	43-90	Ormožka posojilnica: Udov konec	meseca septembra
Prva Ogerska	.	'.	!	_	26-36	23-90	33-50	48 50	239 deležev lVl77 gld.; hranilnih	vlog 21.335 gld.
.	42 kr., izposodila si je pa 8593 gld. Posodila je pa 209
Ul. Pri zunajnih možem-	društvenikom 44.720 gld. Njen reservni fond iznaša
škili družbah:	4295 gld.
»Germania«	....	—	20 20	22 70	29-90	44 00	Koliko denarja so skovali v minolem letu v Av-
»Nordstern«	....	16" 10	17 '85	21-55	29-55	44'20	stro-Ogerske j ? Na Dunaju so	minolo leto kovanega de-
Pruska zavarov. družba	narja naredili: 69.579 tolarjev po 2 gld., 6,535.854 po
za življenje ....	—	19-60 2260 30 20 43-80	1 gld., 308.334 levantinskih tolarjev Marije Terezije; v
»LiibeckerL.V.Gesellsch.« —	19-80 22'80 31-80 47-90	zlatu: 36.739 velikih cekinov, 408.639 navadnih cekinov,
»Frankf.L. V. Gesellsch."	—	19-60	22-40	30 00	43-80	30.814 po 8 gold. (20 frankov),	3710 po 4 gld., in
»Royale Belge« .	.	.	—	19 90	22 40	29 50	42-50	35,000.900 kr., vsega vkup za 10,105.618 gld. 16 kr.
»Gresham« ....	—	19-50	23-10	29-80	43 50	— Na Ogerskem 7,040.176 denarja	v srebru; v zlatu :
»New-York“ .	.	.	.	—	16-44	19 20	26.28	37'68	300.469 komadov po 8 gld., 11.865	po 4 gld., 8,535.127
Iz tega se razvidi, da je	»Januš“ najdraži, društvo	kr., vsega skup 9,607.655 gld. 42 kr. — V obeh drž.
uradnikov najceneji. Ševeda	ni s tem rečeno, da bi	polovicah vkup 19,713.273 gld. 58 kr.
Izdatelj in lastnik : Mihael Vošujak. — Tisk »Narodne Tiskarne" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Maks Verše«.