Izhaja v Trstu* tsafco soboto ojoiidie. Rokopisi se ne vra-~?J°- Nefrankovana Ptewa se ne sprejemajo. ®K4iišt¥o li Bjraviižtvo u1, tlel Lavatoio St. |, |. [telefon is-67. Posamezne itev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. N ar očnina za celo leto K ■4‘—; za pol leta in za četrt leta razmerno. Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu. o Tovariši! Okoličani! Rojaki! Narodna delavska Organizacija" v Trstu priredi naslednje dni sledeče SHODE: '^anes, v soboto, dne 9. j a n n v a r j a t. 1. ob 7. uri in pol zvečer: zaupni shod y prostorih ,,X. D. 0.‘‘ ulica La-v Atol o st. 1 ; , nedeljo, dne 1(). j a n n v a r j a t. L : ob 10. uri predpoludne a) javni shod v prostorih ,.Konsumnega društva1, V Rojanu, b) javni shod v prostorih ,,Gospodarskega društva44 V Roeolu, c) oh 4. uri popoludue javni s h o d v prostorih ,,Narodnega Doina“ pri sv. Ivanu ; ponedeljek, dne 11. januvarja t. 1. ob 1. uri in pol zvečer javni s h o d v prostorih ,,G o s p o d a r s k eg a društva*4 v Skednju ; a) v torek, dne 12. januvarja t. 1. ob 7J/2 nri javni shod v prostorih „Kousumnega društva44 pri SV. Jakobu, 1 b) v tore k dne 12. januvarja t. 1. ob 7. uri zvečer javni shod v prostorih ..Konsumnega društva44 ua Opčinah ; ‘ (l) v četrtek, dne 14. januvarja t. 1. ob 7. uri zvečer javni shod v prostorih „Gospodarskega društva44 (gostilna Stare) na Proseku, h) v četrtek dne 14. januvarja t. 1. ob 71/* uri zvečer javni shod v gostilni Hinka Kosiča „Pri stari breskvi, ul. Belve-dere št. 17; v petek, dne 15. januvarja t. 1. ob 7. in pol uri zvečer javni shod v prostorih gostilne Antona Miklavca pri SV. 7 Mariji Magdaleni spodnji; v soboto, dne 16. januvarja t. 1. zakupni sestanek v prostorih ,,N. D. 0.‘4 v ul. Lavatoio št. 1; O v nedeljo, dne 17. januvarja t. 1. ob 10. uri predpoludne v gledališčni dvorani „Narodnega Doma“ y Trstu veliki javni shod. Dnevni red vseli teh shodov bo : oZakon, slovenski delavci in kršenje pogodbe s parobrodno družbo „0almatia“. Tovariši! Okoličani! Rojaki! 0I5. Ali treba, da trošimo besede, v svrho, da Vas pozovemo na naj-rjj nej«o vdeležbo ua teh shodih ? Ni li nečuvena krivica, ki se je sto-tržaškemu slovenskemu1 delavstvu kulturnih narodov nedostojen lov 1111 in Vaših družin življenske interese, ki izziva na najod- ž)jCll®ii odpor? Ali bomo mirno prenašali, da nam naši zakleti sovražniki da '1Zen' v gnusnem objemu, jemljejo kruh izpred ust ? Ali bomo trpeli, p,j Se nam na rojstnem ozemlju odreka pravica do dela? Ne ! n mora biti na^ krik ! Treba je, da vi, ,,barbarične tolpe44, pokažete 2amore teptana pravica ! TRST, dne 9. januvarja 1909. ODBOR »Narodne delavske Organizacije". Dr. Ferruccio Cimadori. Ni dvoma. Interesanten človek v vsakem pogledu. Visoko nadarjen po naravi, /znal si je s svojimi ' temeljitimi študijami lv tu in inozemstvu steči dokaj znanja in izkustva. Po poklicu pravnik, posvetil se je , vpravni stroki. Znano jfe, daje nekaj časa stbl na čelu okrajne bolniške blagajne, in sicer v dobi, ko je vlada bila pritegnila v svoje roke upravo iste. Znano je nadalje, da je ||b0 volitvah v to blagajno 1. 1906. padel :iu se moral umakniti pred dr. Puecherjem, sedanjim ravnateljem bolniške blagajne, i Kmalu se mu je našlo novo mesto. Poznavajoči njegovo splošno izobrazbo, njegov 4 organizatorični talent in njegovo ž lezno leneržijo, ki ne pozna ovir ia protivolje, jso (ga delodajalci pozvali na va/.oo mastno mesto tajnika jadranskega oddelka zveze delodajalcev v Avstriji. To je bilo zopet novo polje, na katerem je dr. Cimadori . mogel razvijati svoje delovanje, kakor so-cijalni politik, kakor politik. Ne smemo namreč pozabiti, d* je dr. Cimadori bil svojedobno, to je do predzadnjih mestnih oziroma deželnozborskih volitev, v prvih vrstah laške liberalne stranke. Zagrizen in fanatičen Lah, je dr. Cimadori bil vedno med prvimi zastavonoši italijanske liberalne politike v Trstu. In če je slednjič dr. Cimadori moral z lepo ali z grda izstopiti iz vrst oficiplnih voditeljev laško-liberalne stranke, je bilo tolmačiti le s tem. da je dr. Cimadori postavljal vedno v ospredje diplomacijo pred politiko. Mislil je namreč, da se včasih več doseže s prisiljenim nasmehom, in več ali manj tingirano lojalnostjo, in dosledno, z napadi iz zasede, nego z rojevanjem z odprtim vizirjem, na otvorjenem bojišču Nezadovoljen z razmerami v svoji lastni stranki, jej je dr. Cimadori obrnil hrbet in z vesel ,em sprejel ponudbo delodajalcev, da naj postane njihovim tajnikom in zastopnikom. Tukaj, pri zeleni mizici in v zaupnih krogih je upal dr. Cimadori uveljaviti svojo politiko železne roke. 1' to ga je posebno vsposoblje-vala zopet njegova narav, njegov ljubki posmeh, njegova premišljena prijaznost, njegova nenadkriljiva zmožnost v tingiranju čutstev, v zavijanju resnice se solistiko. Izigrati enega proti drugemu, intrigirati povsod, reči belo a misliti črno, v tem se izraža dr. Cimalorijeva politika. Ona mu je pripomogla, da je osredotoč 1 v svoje roke avtoriteto, moč, upliv do najvišili krogov. Gorje onemu, ki je izgubil milost dr.a Cimadorija ! Takrat smo prišli na vrsto mi — slovenski delavci. Ko se je paroplovna diužba „Dalmatia" branila spoštovati pravoveljavno sklenjeno pogodbo s pri staniš čilimi, delavci Fabijančič & dr. in so ti delavci ogorčeno protestirali, napotilo se jih je — k dr.u F. Cimadoriju. On da ne more pripoznati pogodbe. Ko so pa isti delavci zahtevali pojasnila od dra. Cimadorija, si je ta novodobni Pilat umival roke, rekši, da krivda ne zadeva njega, ampak socijalne demokrate, ki so po svojih odposlancih žugali z generalnim štrajkom, oziroma gotove vplive z namestništva. Vse našo kletve so se potem takem obračale proti socijalistom in proti vplivom od strani namestništva. Daši nam te bila znana spletkarska narav dr.a Cimadorija, mislili smo vendar, da je on res moral ravnati po teh vplivih. Toda — strmite — 2. januvarja t. 1. je bivši »Lavoratore4” oticijelno glasilo tukajšnje socijalne demokracije, odklanjal vsako odgovornost od socialnih demokratov ki da niso nikdar žugali z generalnim štrajkom. In zopet: dne 5. t. m. je moral dr. Cimadori vpričo našega zastopnika dr. Rybafa, priznati pred namestnikom, da ni ta poslednji vplival na sklepe „D a 1 m ati e“. Torej ? Nismo tako optimistični, da bi po-skušnjah zadnjega časa proglasili gotove više kroge popolnoma nedolžnimi na vsej tej žalostni sferi. Vendarle je sedaj vsaj eno jasno : Dr. Cimadori je moral s javno priznati, da je on glavni krivec Pnezasliša-nega škandala, izvršenega na škodo našega delavstva. Prebrisanost in spletkarstvo sta enkrat odpovedala svojo službo dru. Cimadoriju. Ostal je razkrinkan, kakor zagrizen italijanski šovinist, ki vgonablja vsaki pojav v našem delavstvu jjpo samostojnosti in zaslužku, kakor intrigant najprist-nejega kova. ki zvrača, le da koristi svojim namenom, kakor človek, ki v svojem sovraštvu proti slovenskim delavcem ne pozna obzirov ne zakon a. Zastonj vse zmožnosti dr.a Cimadorija. Slovensko delavstvo ii»u je pogledalo v dušo. Ono ga pozna kakor očeta in provročitelja ene najžalost-nejih stranic v svojem razvoju. Vsaj to! Ne domišlj ujemo si ničesar 1 Dr. Cimadori je resna individualiteta in gotovo je, da se bo še nekaj časa vzdržal na površju. Vzlic temu pa ie s tem storjen korak naprej. Ta 1) I a t n a šv i n d e 1 j s k a afera nam je odprla oči in pokazala, kje tiči jedro žalostnih razmer slovenskega delavstva v Trstu. Napnimo torej vse sile ! Napovejmo neizprosen boj tsmu človeku, temu oholemu in brezobzirnemu značaju ! Vprašanje parobrodne družbe „Dat-matia44 ni š^ rešeno. Ba se bo isto rešilo častno za naše? delavstvo, o tem ne sme biti več dvoma po jasnih izrazih odločne volje našega delavstva, ki je na elementaren način prodrla na dan v zadnjih dneh. To bo zadoščenje za naše pošteno in pravicoljubno delavstvo a ob enem naj-ostreja obsodba sladkega, a hudobnega dra Ferruccia Cimadorija. ----------- —1 —r~ ■ Kranjsko učiteljstvo. Preminoli ponedeljek obdrževali so kranjski učitelji javni shod v mestnem domu v Ljubljani. Po znani volilni kampaniji, pri {kateri je kandidat — učitelj g. Luka Jelenc bil, po njegovem mnenju izpodrinjen, tako da ni prišel v deželni zbor po krivdi nar. napredne stranke, v čemer mu soglaša mnogo učiteljstva, ki je z narodno naprednega stališča upravičeno zahtevalo enega poslanca v deželnem zboru, navstalo je med učiteljstvom v Ljubljani gibanje za izstop iz nar. napr. stranke. Uč teljstvo na kranjskem ima že sicer zastopnikov v deželnem zboru, a niso nar. napr. mišljenja, izvemši idrijskega poslanca g. Engelb. Gangl-a, ki pa mora, ker je bil iz moljen s pomočjo soc. demokratov, lavirati med tema dvema strankama, kar je ravno na tem shodu dokazal. O tvoril je shod g. Luka Jelenc, ter v splošno začudenje izjavil, da soc. dem. na Kranjskem napreduje, (menda v njegovem precej čudno razpoloženem srcu) da, nadalje, stoji klerikalizem na vrhuncu, do-čim da nar. napr. stranka stoji na robu propada. (Odobravanje in ugovori.) Posl. g. E. Gangl je spretno plavajoč med Scilo in Karibdo podal res žalostno sliko kranjskega učiteljstva, ter po temeljitem pojasnjevanju, ki se odlikuje radi svoje nepristranosti reasumiral, da učiteljstvo, ki misli narodno, a tudi napredno, ne more več, vide da nikjer ne najde prave zaslombe, delati tlake nobeni stranki, pač pa, da hoče vzgojiti ljudstvo, katero ljudstvo da bo znalo poplačati trud. V dobi, ko klerikalizem na Kranjskem gre preko mrtvih trupel, podajajo si vodje nar. napr. stranke roko ž njimi, ki so smrtni sovražniki vsakega napredka ter je pokazal na slučaj z Črnega Vrha. Ne radi sebe samega, temveč v imenu kulture, protestiramo, a vzlic krivic ki se nam godi; ne bomo odnehali, pač pa ojačeni poj demo širit med široke mase čut prosvete. Na bomo pripadali nobeni stranki, ne klerikalni, ne narodno napr. niti ne soc. demokratični, temveč nepristrano se bomo borili za ljudstvo. Ta glavni zmisel Gan-glovega govora je bil gromovito aplavdiran. Tovariš g. Pesek, učitelj s Štajerskega, je izjavil solidarnost s kranjskimi učitelji, kajti izjavil je (la nas vežeta dve skupni vezi t. j. stanovska in narodna zavednost. H. Ifojnin poslan od zveze slovanskih učiteljev, pozdravi slovensko učiteljstvo v imenu 25.000 organiziranih učiteljev, poziva na vstrajnost na narodno probujeval-nem polju, ter obeta pomoč. Priporoča narodnost. Govoril je češki, pozdravil slovenski. G. Ook, učitelj na Ciril-Metod. šoli v Trstu pozdravi zborovalce v imenu sl. učiteljstva iz Primorske Trsta in Istre, ter žeii da bi doseglo učiteljstvo stavljene si cilje. Stokrat propali kandidat sodrug Etbin Kristan je na to izjavil da ne vabi učiteljstva v soc. dem. stranko, pač pa pozdravlja sklep učiteljstva, da bo delovalo nadstrankarsko, s čimer da bodo socijalui demokraciji največ koristili. Pamet ! ! Župan Ivan Hribar meni, da' g, Jeleno nima prav, ko zatrjuje propast nar. napr. stranke. Prvi se je v parlamentu potegoval za učiteljstvo, ki ima največ gospodarjev nad seboj. Država naj bi dežele podprla, da se zboljšajo učitelj sle plače. Dvomi, da-li bodo učitelji z izstopom iz nar. napr. stranke dosegli več, a jim iz srca privošči. Naj ne zabijo, da le narodna organizacija zamore našemu narodu koristiti ne pa mednarodna. Verjame, da so učitelji i dosedaj naobraževali ljudstvo, kakor naj ga i poslej v naprednem duhu. G. Gangl nato konHatira da so učitelji narodni skozinskoz, da so pa tudi demokraški. Shod se je nato zaključil. Mi se moramo tega shoda le veseliti, ker hode učiteljstvo propagiralo, po izjavi Ganglovi, narodno socijalno idejo. Oe je to Kristanu prav, je nam tudi. K ustanovljenju slov. zveze železniških uslužbencev. Ni bilo dvoma, da vest o ustanovljenju slovanske koalicije ne bode od nemških in posebno soc. demokratičnih krogov železničarjev, ki si tako radi prisvajajo vodilno ulogo, s hvaležnostjo pozdravljena. Toda utisi, ki so bili izzvani po končani ustanovitvi slovanske zveze, so prekašali vsa pričakovanja, V taboru našli narodnih sovražnikov je vladalo najpoprej ogromno razburjenje in vprašanje slovanske zveze se je povsodi živo prerešetavalo. V društvih, v uradih in v javnih prostorih, kjer se železniški element od časa do časa shaja, tvorile so se večje in manje skupine, ki so se s perspektivo slovanske koalicije in možnimi, z nje izvirajočimi posledicami živo pečale. Vseobče je obveljalo mnenje, da zamore slovanska zveza obstanek nemške oziroma soc. demokratične koalicije spra viti v veliko nevarnost, in da njeno naraščanje ne bode ostalo brez upliva tudi na posamezne organizacije. Temu bi se baje dalo na zadnje, pomočjo dobre agitacije, odpomoči, toda česar se je treba najbolje bati, je baje prizadevanje slovanskih železniških uslužbencev, posebej pa čeških železniških uradnilcov, da bi svoj upliv v obče uveljavili in nemške kolege z njih sedanjih iirivilegovanih pozicij iztisnili. Gre se tedaj v prvi vrsti za to poskusiti, da ostanejo nemškemu uradništvu dosedanje privilegije zagotovljene in da se zabrani naraščanje slovanskega, predvsem češkega upliva. Prvo sredstvo, s katerim se je možno drznemu izpadu Slovanstva v železniškem življenju ubraniti, je baje energična in dobra agitacija. Čim več brezbarvnega članstva ali naravnost pa soc, demokratičnega za organizacijo pridobe, tem težja bode težnja slovanska, na čisto narodni podlagi fundi-rane koalicije, da doseže svojih intencij in odločujočega upliva. Ker pa ni mogoče podobno agitacijo z oz rom na narodno čutenje slovanskih železniških uslužbencev brez težav in veliko opreznosto zvršiti, je baje treba, da se pridobiva članstvo na podlagi kolikor mogoče enotnega programa. S tem namenom je bilo n. pr. v stari koaliciji sklenjeno, da se mora v novo izdelani program sprejeti vse, kar se t če gospodarskih in stanovskih žalitev vseh železniških uslužbencev, za to pa da se mora iz njega istrebiti vse narodnostne in enake šovinistične zahteve. Pod to lino spredeno, pa vendar še zadostno prozorno tanjčico hoče nemška koalicija in ostale z njo sorodne organizacije svojo agitacijo proizvajati. Na videz je ta čisto gospodarski, v resnici pa soc, demokratični program s strani vsacega posameznika sprejemljiv. Stremljenju, tvegajočemu se za zboljšanje materialnega stališča železniških uslužbencev, se do sedaj še nihče njih ni uprl, pričakovati se more toraj, da ne bo zapričeta agitacija ostala brez posledic. Seveda ni nemška koalicija pri tej priliki računala z gotovo in za nas jako važno okoliščino. Na prvi pogled premeteno in temeljito sestavljeni agitacijski program trpi na veliki napaki. Med vrstami programa je možno namreč natančno citati, naj ne začne članstvo nemških društev in v koaliciji zastopanih premišljati o sedanji koalitetni konstataciji. Zato ne najdemo v omenjenem programun ti besedice, da, niti najmanjše pripombe o ustanovitvi slovanske zveze. Nekaj podobnega bi pomenilo veliko, taktično neodpustljivo napako in tega se je moralo nemško koalitetno vodstvo obvarovati. Članstvo večine vseh v koaliciji zastopanih društev sestaja namreč skoro iz polovice slovanskih, žalibog dosedaj nezadostno zavednih elementov, ki se omejujejo prinripielno na branje samo tega evangelija, ki jim ga nudi koalicija v svojih listih. S tern je tudi primeroma lahko mogoče pojasniti okolnost, da večina članstva organizacij, zastopanih v nemški koaliciji do danes nima niti pojma o tern, daje bila ustanovljena mogočna slovanska zveza železniških uslužbencev, in da aspirira po v sej pravici na to, da bi ozirom na okol-ščine vseh železniških uslužbencev smela v danem času spregovoriti odločilno besedo. Če bi bilo slovansko članstvo v nemški koaliciji o poslednjih dogodkih obveščeno, hi se moglo potem z gotovostjo pričakovati, da bi začelo o novem stvoru slovanske koalicije zrelo in trezno premišljevati, in da bi se pri najmanjšem premislilo delati priganjače internacionalnim društvom, kojili raprezentanti se vzlic razupite in do nebes hvaljene internacionalnosti ne sramujejo skoro pri vsaki priliki slovanskemu elementu dokazovati, da je inferiorna rasa. i tu tiči vzrok, zakaj je bila ustanovitev slovanske zveze železniških uslužbencev dosedaj v listih nemške koalicije popolnoma ignorirana. Prvič se je bati, da bi se slovansko članstvo v nemških društvih probu-dilo in našlo pot, kam se ima radi branjenja svojih interesov obrniti, in drugič je treba tudi paziti na to, da bi nemško članstvo v svoji prirojeni bahatosti napravilo puskus, da bi po vzgledu slovanske zveze ustanovilo enotno vsenemško koalicijo železniških uslužbenc »v v Avstriji. Da ta strah ni prazen, to dokazujejo jasno besede nekega delegata društva železniških uradnikov, ki jih je govoril o priliki letošnjega občnega 2bora imenovanega društva na Dunaju, in katerim je večina vseli navzočih živo pritrjevala. Rekel je : „Pred vsem sem Nemec (ime Petricek to dokazuje !) in potem šele železniški uradnik, in upam, da v tem oziru z menoj soglašate!“ (Konec prihodnjič). DOMAČE VESTI. Verolomstvo na škodo našega delavstva, izvršeno od parobrodne družbe „Dalmatia“ je še vedno v ospredju, da, isto je postalo bolj akutno, nego je bilo doslej. Ogorčenje med našim delavstvom raste od dne do dne in je enodušna volja vseh slovenskih delavcev, da si na kakor-šen si hodi način dobi zadoščenja. Tolma-čujoči čuvstva in želje vseh slovenskih delavcev, prireja „N. D. 0.“, kakor je razvidno iz oklica na čelu lista, javne shode po mestu in po vsej okolici. Na teh shodili se ho našim delavcem pojasnjeval pomen tega verolomstva, pomen tega kršenja pogodbe. Dolžnost je vsacega zavednega slovenskega delavstva, da prihiti na te shode. Le če bo vsak storil svojo dolžnost, le tedaj bomo izbili klin s klinom. Afera s parobrodno družbo „Dal-matia ‘ je razodela marsikatero tajno za one, ki niso bili še poučeni, kako se v merodajnih krogih igrajo z delavskimi živ-ljenskimi -interes’. V uvodnem članku se bavimo z osebo dra. C.madorija, tega zlo-tvorca in intriganta, ki je, zlorabljajoč svoj službeni položaj pri zvezi delodajalcev in parobrodni družbi „Dalmatia“, splel take mreže intrig in lažij, da ga moramo predstavljati sodbi našega trpečega slovenskega delavca, kakor glavnega krivca vse te nečastne in žalostne zadeve. Dr. Cimadori je ,v družbi se svojim tekmecem v zatiranju slovenskih delavcev v Trstu, se socij alnim demokratom, posl. Pagnini-jem, grozil parobrodni družbi „Dalmatia“ s fantazijo — z generalnim štrajkom, ki je v resnici, po izjavi samega preminulega „Lavoratora“ — torej glasila socijalne demokracije — bil le gola fantazija. Dr. Cimadori je pošiljal v boj proti našemu delavstvu celo osebo g. namestnika^ povdarjajoč ob vsaki pr liki, da je g. namestnik solidaren ž njim v tem žalostnem počenjanju. Dr. Cimadori je torej razkrinkan. Razkrinkan je tudi socijalist Pagnini, ta hudobni genij, ki pod krinko internacijonalizma brca ob vsaki priliki našega delavca, željnega kruha. Razkrinkana je tudi „Dalmatia“. Vlogo, ki io je igrala ta trgovska družba, ki je odločila na korist terorizma in praznih žuganj, a na škodo ne samo pisanega zakona, nego vsacega principa dobre vere in zvestobe, je zares klaverna in nečastna. A višji krogi ? Dognalo se je sicer, kakor se zdi, da piedstavitelj državne uprave ni vplival ne na „Dalmatio“, ne na dra. Cimadorija. Ali je s tem stvar glede njegove Prej as -nosti res končana? Upajmo! Ali je pa našo zadovoljnost končana ter, ali na nam je iskreno obžalovati, da smo jej st i-rili krivico, si usojamo pri vsem spoštovanju, ki ga imamo za lojalnost, vsaj dvomiti. Ne moremo si kaj, da bi ne pomislil', kako se v sličnih slučajih postopa z drugimi, ki jim je sredstvo kršenje javnega reda, a kako z nami. ki smo liki Jobu trpeli leta in leta. Ali naj se res tudi mi poslužujemo skrajnih sreiLtev v dosego uvaževanja ? Ponavljamo: stvar glede državne uprave bo najbrž rešena, toda vsaj ne na naše in vsega našega delavstva — zadovoljstvo. Veliki javni *shod in demonstracije ininole nedelje. Naravnost ogromno število slovenskih delavcev je bilo prihite'o na javni shod minole nedelje. Velika gledališčna dvorana in galerija tta bili natlačeni občinstva. Shod je otvor.l tov. Dodič, ki po kratkem nagovoru, pojasnivši pomen shoda, podal besedo dr.u Josipu Mandiču. Ta je jasno opisal vso afero s parobrodno družbo „Dalmatia“, radi ktere afere je bil sklican ta shod. Stavil si je na to, vprašanje, kdo je zakrivil to vero-lorastvo ? „Dahnatia“ trdi, da je nedolžna; nedolžen, trdil da je, dr. Cimadori, a isto-tako se - pere tržaška socijalno-demokratična stranka. Vsi so nedolžni torej, nobenega krivičnika ni, a vendar obstoja krivica na škodo naših delavcev. Znano je, da je c. kr. namestnik vporabil ves svoj vpliv v to, da je „Dalmatia“ odpovedala pravoveljavno sklenjeno pogodbo z izgovorom, da je socialistični vodja drž. posl. Pagnini grozil se splošnim štrajkom. Nastavili smo torej svoje topove proti socijalni demokraciji. A kako nas je presenetilo, ko je „11 La-,voratore“ izjavil, da socijalni demokratje niso žugali in da na generalni štrajk niso niti mislili. V prvi vrsti je krivo tega verolomstva c. kr. namestništvo. Državne oblasti so vendar prve poklicane v to, da spoštujejo pogodbe in da čuvajo in pazijo na to, da jih spoštujejo tudi drugi. V drugi vrsti so krivi tega socijalni demokratje, kajti, čeravno se sedaj perejo, je vendarle res, da so žugali s štrajkom. Če pa res niso niti mislili na generalni štrajk in če res niso žugali, zakaj pa niso tega povedali prej ? Krivi so pa tudi delodajalci, in le obžalovanja je vredno, da se v tej „Leghi dei datori del lavoro“ nahajajo tudi slovenski veletržci in industrijalei, ki se dajejo voditi za nos |>o enem dr. Cimadori. Glavno pa je za nas, da smo izprevideli, da se nam je boriti vse strani ! Govoril je na to državni poslanec dr. Rybaf, ki je povdarjal, da tu ne gre le za onih 26 delavcev zadruge Fabijančič k dr., ampak da gre tu za vse slovensko delavstvo, za princip namreč, da ima ali ne slovenski delavec v Trstu pravico do dela. Za tem so govorili tov. Jaklič, g. J e d 1 o w s k i, tovariša Križmančič in Minka, na kar je predsednik zaključil shod. * Po shodu se je večina zborovalcev podala pred namestništveno palačo A zborovalci niso šli skupaj, korporativno, ampak posamično in v gručah po trije, štirje skujjaj. Policija je bla namreč dobro za-stvažiia »Narodni I)om*‘, — v samem hotelu ,,Evropa * je bilo skritih kakih 100 redarjev — ter bi bila gotovo preprečila skupni pohod. V kratkem se je nabralo pred namestništvom kakih 600 oseb. Ljudje so tam žvižgali in daiali izraza svojemu ogorčenju z raznimi vsldiki na naslov namestnika. Zatem se je dobršen del demonstrantov podal proti sedežu družbe „Dalmatia“. Tu je pa policija proti temu delu demonstrantov nastopila na tako skrajno surov način, kakor še nikdar proti demonstrantom kakršne si bodi stranke. Mesto da bi bila policija zabranila demonstrantom dalje ter jih razgnala, jih je kar zajela od vseli strani, ter jih takoj, brez poziva, naj se razidejo, ne da bi se bil nihče ni naj manj e vpiral kordonu stražarjev proglasila areto-vanim. Oddelek Stražarjev je namreč dirjaje po ulici del Lazzaretto vecchio prehitel kolono demonstrantov, dočim je drugi od- delek prihitel za demonstranti. Pred-^ varno „A1 Mocca“ so redarji iz ulice »j Lazzaretto vecchio vdrli pred demonstrant in jim zastavili pot, dočim so se jim darji, ki so bili zadej, pridružili ob ob« straneh kolone in tako popolnoma obkolij demonstrante, P/izor, ki je sledil, je naravnost komičen : sprednji redarji so P° tiskali demonstrante nazaj, a redarji, k’8f bili zadaj, so jih potiskali naprej. ZajeP je bilo preko 100 demonstrantov, a vw£. vrvenja, ki so ga provzročali redarji san11 se svojim potiskanjem nazaj, naprej, Cii desno, na levo, se je posrečilo dobri P°' lovici zajetih izmuzniti se iz policijskega obroča: ostalo jih je le 48. Teb 48 9° potem tirali na policijski inšpektorat v dei Rettori, kjer so nektere kaznoval' , globo, oziroma se zaporom od 2 do 8 d*>; Vsi oni, ki so bili kaznovani so pa vlož'11 priziv, na kar so bili izpuščeni. Redarje, ki so izvršili to juoašh0, da so obkolili demonstrante — treba P° vedati, da je bilo teh redarjev kakih h1'! — te redarje je junaško vodil policijs'il komisar Krševan. On je tudi izdal vka2, naj se vse aretira; vpil je: „Alle arrc t i e r e r.!“ in priporočal posameznim |C, darjem, naj pazijo, da vjamejo čim vCl demonstrantov. — Sicer pa spregovorin>° o tem gosjiodu še posebej ! Shod železničarjev minolega p® nedeljka. Pripravljalni odbor tržaških ž®. leznicarjev za priklopi,jenje k močni češ*1 organizaciji železniških vslužbencev, je P1, pozval vse tržaške železničarje na j9’®1 shod, ki se je imel vršiti v ponedeljek dne 4. t. m. ob 8. uri zvečer v Kokole’1 dvorani v »Narodnem I)omu“ v Trste Shod je imel namen vstanoviti podružnic0 rečene češke železničarske organizacije. No, malo pred 8. uro je bilo v dve rani že precejšnje število železničarjev n» ših pristašev, ki so bili zasedli ospredj dvorane. Par minut po 8. uri je pa Prl j korakalo kakih 150 socijalnih demokrat0’! pod vodstvom Kopača in dr.a Šolarja-j Mej temi socijalnimi demokrati smo vide največ čevljarjev in pekov in komaj 30 železničarjev. Socijalni demokratje 90 okupirali sredino dvorane, a za njinu 1 prišlo še toliko naših, da je bila dvorni nabito jiolna, a istotako je bila p°‘n‘ ljudi tudi veža »Narodnega Doma“. _ v Ob 8. uri in 20 minut je priŠ(‘ dvorano dr. J. Mandič, ki ga je občini'( burno aklamiralo. Tovariš Skaf.-ik je 9 to otvoril shod in podelil besedo di-Mandiču. V tem hipu je pa dr. Šolar z9’ pil : »Predsedništvo, predsedništvo !“ rI° ’ Skalak je odgovoril, da bo shodu pred9^ doval on, kakor člen pripravljalnega 0 • aovai vil, KaKor cieu pi ipravijanieg" v , bora, ki je tudi sklical shod. A Kopač®’ in dr. Šolarjevi sodrugi so dalje vpili, a. zahtevajo, da se izvoli predsedništvo. i’9® so bili sicer že pripravljeni, da jim vstr. žejo — saj je bilo vendar na shodu n9J, manj trikrat toliko naših, kakor socij9*1 stov —, ko se je dr. Šolar v svoji mlad®, niški neprevidnosti spozabil in rekel : n” nismo prišli sem, da bi vas vbogali in P, slušali, ampak hočemo tukaj komandirati ■ Eden naših, nahajajoči se v bliž ni g>'9t9 socijalnih demokratov, je na to stopil 9 neko stolico in zaklical proti socij alistoi9' »Ali zborujte mirno z nami, ali pa zap11 stite dvorano !“ Na te pametne besede je eden s0®., jalistov pljunil proti dotičnemu. To je . . ogenj v strehi: naši ljudje so dali na n,9’ energičneji način izraza svojemu ogorčenj^ letale so stolice, socijalni demokratje stisnili glave pod pazduhe in jo odkurl, iz dvorane; nekteri njdi so potegnili t9lf nože, a v zmešnjavi so ranili svoje 1"^ pristaše, in to le v svrlio, da si pribe’ cim prej pot do izhoda. Par trenotlf —---------in v dvorani ni bilo več n°°e nega socij alnega demokrata : zbrali 150 0 skupaj pred »Narodnim domom“, kjer ^ očitali Kopaču in dr. Solarju, da sta kar je tudi popolnoma resnično — ona e' kriva, da so bili nakleščeni. . kj Po tem burnem prizoru je policij8^ komisar dr. Trnovec proglasil shod razp^ ščenim, na kar so naši zapustili dvor99 in se potem zbrali v prostorih »N. D. IM kjer se je vršil zaupni sestanek, na k« h rem se je sklenilo, da se v Trstu vstaiij^ podružnica »Peške zveze železaičars*1 vslužbencev1*. m Slavnemu c. kr. redarstvene1* ravnateljstvu se moramo v resnici čud'. da poverja poveljstvo redarjev o P9'1 demonstraciji tako nervoznemu človek' kakor je policijski komisar g. K e r š e v 9 Za tako službo je treba vendar čl°v®' -ki zna mirno in trezno promatrati pol®11 , ki zna nastopiti sicer obiastno, a ne l'A žaljivo, kakor dela g. KerševaD. Sp0® njamo se še dogodka iz dne 16. avg9 m. 1., ko so bili prišli v Trst Mil"®^, Istega dne smo bili šli Slovenci v ogr° peni številu čakat Milaneže pred kolodvor .l»žne železnice, da došlim gostom doka-2enio, da Trst ni v resnici tako popolnoma italijansko mesto, kakor so jim hoteli vce-piti v glave laški liberalci in socijalni de-mnkratje. Istega dne so nas redarji tudi ^zganjali, a poveljeval jim je tedaj še ne komisar g. Kerševan. Dopisnik zagrebškega »Dbzora1* je želel prisostvorati prihodu Janežev in se je stopil k g. Kerševaniju, f'a se mu legitimira kakor časnikar in da f'°bi kakor tak, dovoljenje ostati tam. A & Kerševan je zarežal nad njim v nem-^em jezikn : »naj gleda, da se izgubi iz-Ded njega!« — Na večer ravno istega (*ne je bil rečeni dopisnik skupaj se svojo ločenko. Gledala sta, kako so redarji izganjali demonstrante in gospod je rekel 8yoji zaročenki : „Danes pa redarji res )abo energično nastopajo!" Nato nedolžno °Pszko, storjeno brez nikacega namena, odgovoril s. Kerševan — kterega pa refeni gospod prej ni bil videl — prav P° šešo^tsko : „La ciogbi F oio !“ Ni li tako postopanje razžaljivo, ne-t(|ktno in popolnoma vse drugo, nego hlastno V Surovež, C. kr. državna železnica nna v prosti luki neko človeče, ki sliši na ,lnc Janez .Tare, kateri je železniški moj-Ta človek, kateri hoče biti socijalist 111 je objednem zagrižen nemčur, je skušal "".Frže radi zadnjih dogodkov svojo jezo gladiti nad premikači c- kr. glavnih sklade. Dne 5. t. m., ko je oddelek premika- obračal železniški voz iz jednega tira 11,1 druzega, je prišel Ja>c mimo in brez 'sacega povoda začel kričati na premikače 11 jih psovati z besedo »svinje«. Daje radi !egn, da prehitro delajo in s tem pokvarijo železniške naprave. Mi temu surovežu !e toliko povemo, da razumemo naše delo la da smo obračali vozove vedno kot seli- Ako pa misli, da nas bode brez vsa- daj h J8'\ vzroka in mogoče radi tega, ker smo Ntvenci, šikaniral in psoval, mu pa že danes zagotovimo, da se je korenito zmo-"• Kar 6e pa tiče besede „svinja“. naj !,a Jarc lepo samega sebe pogleda. Kedo •® bolj podoben tej nežni živalici: gosp. ' «rc g gvoiiin velikim spasenim trebuhom, *‘Fpa vbogi trpini premikači V Lon Ante Jakič, vržen iz kavarne »Balkan". Gotovo ves Trst pozna dolgega *>°spoda don Ante Jakiča, urednika in a$>tnika lista »Slavenska Misao“. Ta go-sP°d trdi vedno, da v svojem listu zastopa 8Plošno slovanske in torej tudi slovenske ’nt,‘iese. A kako on te interese zastopa, )0di v dokaz, da je v predzadnji številki ®’°! ga lista nastopil v obrambo „Dalma-’afe“, torej v obrambo onih,. ki so na a°do slovenskih delavcev prelomili skle-^Jeiio pogodbo. , Ko je g. Jakič minole nedelje popo-udno —. ko so bili naši ljudje skrajno ^Sbrč^ni radi rečenega verolomstva — se-‘‘ v kavarni ..Balkan", so začeli nekteri vpiti: „Ven z izdajalcem !", „Ven se ^Pilonom!" in protestirati, da nočejo s ;abiin človekom skupaj sedeti v enem in lokalu. G. Jakič je b.l postal bled ka^or cunja, a delal se je gluhega, delal ? je, kakor bi ti vskliki ne bili naslov-■1eih njemu. No, nekdo izmed gostov je iztrgal Djegov list, ga zmečkal v kepo in ^a vrgel predenj. Ker se še na to ni zme-** ga demonstracijo, ki je bila vprizorjena hroti njemu, ga je pa par gospodov lepo Prijelo za roke in ga tiralo skozi vrata ,la trg. Kar je zaslužil, to je doli 1. Vendar -N bil g, Jakič še tako brezobrazen, da se Je Naslednji dan vrnil v kavarno. , Dobro bi bilo, da bi vsi narodni • r°gi opustili gotove obzire in brezobzirno č^'’al«di družabni bojkot proti temu člove- ,, Farbarija brez konca in kraja. , °Pačevo glasilo prinaša vedno poročila o ' ‘Q(hh, kateri se baje vrše pri nabito pol-Jl dvoranah v Št. Polaj-u, Prečniku itd, Pr se nam je stvar neverjetna in zelo .u®ljiva zdela, smo se informirali, kedo j11. '<(>mu se prirejajo ti shodi. O Št. Poljskem shodu, kateremu je predsedoval e d Gabrove, poročal pa šodrug žalostil??1 8Pomina s Kormina in Gorice Jože t r’Jatelj, smo prejeli daljše poročilo, ka-t 111 radi neumnosti, ki so se govorile praz-n bi se tudi ukrepil stanovski jionos slovenskega proletarca. Koristilo bi se tudi celokupnemu narodu, kajti noben narod nima trdne opore brez delavstva. Oroslav, Odgovoru! urednik : &TEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Tratu. Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. KARL SAMEZ TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - TRST priporoča sl. občinstvu svojo civilno in vojaško krojačnico Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba točna. : Pekarna jlltreute : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago S3 vedno svež kruh u in vsakovrstne najflinejše sladščice. Sprejema naročila. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki Izbor vsakovrstnih na.jfiaejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Književne novosti. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: »Dobra goapodlnja11, gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.......„ 2 80 „Š‘irl ruske alike“, povesti .... „ —-60 BENEŠ: „ Brodile o vakl odvetnik" . „ 1-50 Kip Gregorčiča.............. „ 4'— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. Balončki v narodnih barvah po raznih cenali. NOVOST! NOVOST Nakit! za dvorane In vrte pri • • • • zabavah • I • t v belo-modro-rudečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50,- 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni In papirnici Josip Gorenjec TllST. — Ulica Ualdirivo 40. Dr. Fran Korsano |specijallet za sifilitične in kožne bolezni | Ima svoj ambulatoril v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9. (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0." Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. — jfflojz povh, urar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. W Slovansko podjetja! Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1906. v Pari/.u s častno diplomo, častnim križ.cem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo. Ntročbe se izvršujejo točno In se dostavljajo na dom August Štular. TRST, via delle Poste 12. I. nadet. (nasproti Smolarsove papirnice. Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTIČ Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne stiaže v Trstu, Kopru In Pulju. TRST. -- Ul. Rosario st. 2, — priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Proflaja najboljše voščilo (ffis) C. in M. Velika izbera Galosch -----Cene nizke. — — Postrežba točna. — APSTRO-AMERIKANA ■ TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. THST NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TKST—NOVI ORLEAJtS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST—BUENOS-AIRliS, via Almeria, <^idix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacijo se je-oglasiti pri ravnateljstvu v Tratu, ulica Kolin Plooolo št. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. I KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE - - PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE 3 - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO -- - . LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - - Akcijski kapital: K 30,0<*M>00. - Rezervni in varnostni I ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA zakladi črez: »,3«o.ooo. - Rrzojavi: žmiostenskd, Trst . . Tekoči računi in računi na bančni žiro. 4: *[4 °|0 Vloge na vložne knjižice 41|4°|0 | ST-WBENI_ KREhm — kredit^ proti doku ^ Kdor nakupuje v dobro /.nani trgovini jestvin Vekoslava Plesničarja v ulici Giulia 29., ima gotove posebne ugodnosti. Da se prepričate idite tja — bodete zadovoljni. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in sladščičarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh n razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobec. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri OmiSu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) y kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11’ Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dalmati“ ulici Zudecrlie stv. S v katerih toči svoja vina I. vrst. Podpisani priporoma sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar I., nasproti kolodvora iužne železnice kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. Podpisaui priporoča svojo Gostilno IVUgagna na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega kjer toči najboljše „Križko vino“, in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. Podpisani priporoča svojo GOSTILNO t ul. tleli' Istria 658 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano gostilno s Krasnim orlom : „A1 Im ritim": v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. domača hrana se dobi v gostilni Telegrafo“ ulica dello Squero nubvo Štv. 15-17, (nasprotNpoštpe palače). Puntigiimsko marčno jmtn. — Izvrstna vina : dalmatinsko, istrska^ avstrijsko, štajersko in furlansko. Ob vgjUn url gorfim in mrzla jedila. fla po 48 stotjnk. Udani M. HUTTER. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Kajetan Bonefačič priporoča svojo žganjarno ex POČKAJ na vogalu ulic Ghega in Cecilia Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje. Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via delle Torri štv. 2 (za crkvljc av. Antona novega). n Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča „Pri stari Breskvi“ v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. : Pekarna Josip Vatoveč: ulica Sette ^tane^&JV, Zrsl s proiajo slaijij^ilaKcas svež treh. iatrežba na šom Moke iz prwlfogrsMh mlinov. Dezertni prepečenci. Gostilno društvo Jadran ulica S. Marco št. 17. toči najboljša vipavska in istrska vina v Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade. UT Postrežba točna. MF" Cene zmerne. /a dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmar društva ,,Jadran“ Viktor Kosič. IVAN KOŠMERLI IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, til. Montorsino št. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonijalije in druge jestvine, kakor tudi razoe delikatese, najboljša vina in pivo v butoljkah. r MOVO POGREBNO PODJETJE v Trstu, ul. Viucenzo Bellini 13, telefon 1402 "\ v. tik cerkve sv. Antona novega Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnioa in zaloga vencev ln raznih ovetlto Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voščenih sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v inozemstvo. VODSTVO. J pni n I samo stane krasna moška obleka iz finega blaga edino-ie v zaloge izgotovljenih oblek V. Dobanschek 3(13 TRST, ul. Giosue Cardueci 11 (prej ul. Torrente), TRST. Vrhu tega po jako nizkih cenah: barvane ali črne obleke za moške in dečke, kakor tudi obiečice za otroke. — Paletots. površniki, raglau, ulster, jope, jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenine, spodnje hlače, srajce, naprsniki, ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice in druge potrebščine za moške. Izdelujejo se obleke po meri. Govori se slovensko. s o Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. :OSREDN|A BANKA # ČEŠKIH HRANILNIC Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. O Vlog okoli: K 85,000.000 Naslov za brz.: SPOROBANKA. /11/0/ v*°9e na knjižice. M /O Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST ' Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije Vloge na tekoči račun d° A *| / Q / - Premijene vloge po 4s/4°/0 "T / O S Z — JADRANSKA BANKA v TRSTU - Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje) KUPUJE IN PRODAJA V^ED^OST^E PAPlpJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJS/IA, PRIJOR1TETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.) ____VALUTE If4 DEVIZE-------- predujmi na vrednostne papirje in blago LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČI H. Eskoit menic in laso, borzna naročila SflFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 41 Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 - 5.30. — Brzojavi: „JAPRAMSKA“ - Trat. — Telefon : 1463 m 793. VLOGE NA KNJIŽICE. ^ — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA. ------ S Restavracija, S Jr St cene zmerne. i____ Grand Hotel — Trst S S Kavarna, S 5 cene zmerne