Ntnina plačana v gotovini RNIK XIII. ®*«v. 210 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 1 UPRAVE: 25—67 la 25-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. teL 280 j POŠTNI ČEKOVNI R A C U N 11.409 Maribor, četrtek 14. septembra 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— Na Poliskem dežuje Jo ina wiadav Framu!/e sinoči sesf Jjspfotujoča si poročila o dogodkih na polfskih bojiščih — Dež mehča teren in ograža tfari 2‘rane akcije — Poljski letalski napad na Slovaško — Ustanovitev češkoslovaške cie m *-2*1-: - Turčija ostane zvesta e v Parizu — Ameriški kongres* sklican za prihodnji četrtek svojim zaveznikom % zajni septembra. Tu se z ve-!' S© zgradil Na-s.ZyHa hU(1 . le 0^°li nje v zadnjih dneh mi0 ^Ori! !tka med odstopajočo polj-0 armado ter nastopajoči-IjJ.odred‘- Nemško poročilo tudi i'? L°dž iJkc vest’ da So Po,3akI za' jJfhiceij' do^az za to navaja, da k, "• ta r yčeraj popoldne bil v ,Vest Pa ni uradna — vojno iCm ne ve nič ttoSvS. 80 dosogU včeraj popoldne bil v ;t pi em ne ve ničesar. Poljaki pa ton""'9 Ven. 0 doSegli na zahodu od No *ko zmago. Prav tako so zma-oi sovražnika na južni fron- b ti. Pri Kutuem so Poljaki popolnoma razbili dve nemški diviziji, zajeli 12 težkih topov in čez 1000 ujetnikov. Nemci pravijo, da so pri Sandomierzu razširili prehod čez Vislo in da se bijejo 60 km vzhodno od Varšave težke bitke. Poljaki poročajo, da so v teku včerajšnjega dneva zbili 30 nemških letal. Preko 70 nemških bombnikov je napadlo včeraj Varšavo. Ubitih je bilo 60 civilistov. Pri bombardiranju ni bil zadet niti en vojaški objekt, pač pa je bilo porušenih veliko privatnih hiš. Življenje v Varšavi se ni dosti izpremenilo, celo banke poslujejo normalno. Pomanjkanja živeža ni. ovira nemške operacije bhS Id*A iti _________ ____________ PfJv56 v Je.W!e Pred Varšavo, so od-isj£0 korist. Sovražnik je 1.31 it. septembra. Ogorčene na-dasi so P?d u 0(jk,; ,u “urisr. sovražnik j< ModHn f°Rn5an nazaJ' Tl,di Nr čet.1 Se "i posrečil, das. vS°vaie v prvem trenutku nekoliko čete, ki so južno fCjbit!;; Prekoračile Vislo, so bile z našimi četami popolnoma fci«......... p. s, ‘iti £*» Sku^ali prodreti v smeri NeJ »evar,LSeverno od Lvova, so Šj čet da 1)0110 popolnoma ■“»»mi četami popolnoma i»i, °v6ga u™'kajo. Mnogo Nemcev ^i!eiLiV°zil sroz^a’ Posebno tankov in ko« |> Uj ’ n,° zaplenili. Motorizirani K S° zarart? 80 iih že obkolile. Po-^ Ul Keniji, razniočenega terena po 'notorlzirane čete obtičale naši oddelki konjeni- co uničiti. Tudi iz zahodne Poljske se umikajoče poljske čete so dosegle nove velike uspehe v boju s sovražnikom, kateremu so prizadejale velike izgube. Boji se na tem odseku nadaljujejo in potekajo za nas ugodno. LONDON, 14. sept. Reuter. Poljaki uradno demantirajo nemške vesti, da so nemške čete zavzele trdnjavo ModHn, 30 km severno od Varšave. BUDIMPEŠTA, 14. septembra. Poljska letala so napadla kraje v vzhodni Slovaški in so jih silno bombardirala. Silne eksplozije težkih letalskih bomb so so dobro slišale na madžarsko državno ozemlje. Poljakom se je posrečilo uničiti več slovaških prometnih naprav, vojaških objektov in taborišč. "Bliske mor[azin.očeneKa terena P° ^ skušajo vN?S*a Lvov-Lublin presekana k}1 useptemibra, '"«61„7’ m ie tt- Kljub slabemu S ®lalske sil« 10 na Poljskem, so S da cPeraci,Vendarle znatno P°d- X so po?®J» »a bojiščih. Razen R!: »^v7L°rrdle A0w.na žele/nij, 1 v°č uspešnih . Sloni pr0ge Bialystok -t let^°S6bno . ‘ Brest Litovsk - CVaV^aje nJ* S? Poškodovala ^dafi o2oS2!ce’ Hor"ieo 10 N lwV la> so dRadonina, severno 2bila naša 'otala dve besfo t'kPNB' Neil,ške 5ete arŠavi’ s' Teže Lvov z Lu- 0 'zbruhnili na več h aršavl So »la krajih požari. BERLIN, 14. sept. DNB javlja iz Moskve: Po vesteh agencije »TASS« so poljska vojaška letala v zadnjih dneh večkrat preletela rusko ozemlje. Sovjetska lovska letala so prisilila poljske letalce, da so se vrnili čez mejo. V sredo so poljski bombniki preleteli rusko ozemlje pri Krivincu v Ukrajini. Sovjetski avioni so prisilili poljski bombnik, da je pristal na ruskem ozemlju. Trije poljski letalci so bili ujeli. Istega dne so trije poljski bombniki bili prisiljeni, da so se spustili na rusko ozemlje v bližini Mo-zlra v Beli Rusiji. Dvanajst pilotov je ujetih. ameriškega veleposlanika SSSfiSarss: tTle«a. '©talskih napadih ava in druga polj- ska mesta, kjer ni vojaških objektov, so bila bombardirana že davno prej, preden je včeraj nemška vlada izjavila, da bo zaradi hujskanja prebivalstva od strani poljske vojske, naj začne četniško vojno proti Nemcem v okupiranih krajih, vračala zob za zob. Letalci sploh ne upoštevajo civilnega prebivalstva. V Varšavi je bomba padla v neposredno bližino ameriškega veleposlaništva. Druga bomba je porušila neki sanatorij, napadena sta pa bila tudi neiki bolničarski in neki vlak Rdečega križa. Včeraj, pravi vete-? poslanik v drugem poročilu, so letalci napadli mesto, v katerem je sedaj ameriško veleposlaništvo. Štirje letalci so vrgli 12 bomb, ki so ubile 11 civilistov, 40' pa so jih ranile. SaarbrUcken pred padcem PARIZ, 14. sept. Francoski vojni komunike pravi, da so francoske čete spet napredovale zahodno In južno od Saar-briickena, ki je evakuiran. Nemci so evakuirali letališče pri Saarbrilckenu. Napredovanje francoskih čet znaša poldrag kilometer globine v dolžini 20 km. Francoske čete sproti utrjujejo zavzete položaje. Mornarica je v zvezi z angleško izvršila več napadov na nemške podmornice. Zaradi slabega vremena ni bik) letalskih podvigov. PARIZ, 14. sept. Francoske čete so se že pojavile na zahodnih višinah nad Saar-briickenom. Nemška artilerija reagira z vso silo ,da maskira umikanje nemške pehote. Današnji »Matin« piše, da bo dež, ki je začel liti na Poljskem, popolnoma ustavil napredovanje motoriziranih enot. Šesta francoske vojne vlade PARIZ, 14. sept. Daladier je v teku noči rekonstruiral svojo vlado, ki je sedaj dobila značaj vojne vlade. Sam je poleg predsedništva prevzel zunanje in ministrstvo za narodno obrambo. Dosedanji zunanji minister Georges Bounet je postal justični minister. Poleg tega sta bili ustanovljeni ministrstvi za municijo in za blokado. Prevzem poslov zunanjega ministra po predsedniku smatrajo v političnih krogih kot koncesijo levičarjem, ki jim je bil Bonnet trn v peti S tem je francoska vlada pridobila na svoji homogenosti. PARIZ, 14. septembra. »Petit Parisien« piše o spremembi francoske vlade ter to spremembo karakterizira s koncentracijo ministrstev za narodno obrambo ter zunanjih zadev v Daladierjevih rokah. Dve fronti sta: vojaška in diplomatska. Pomembnost izpremembe vlade se vidi tudi v tem, da je prišla, takoj drugega dne po sestanku vrhovnega vojnega sveta. »L* Oeuvre« piše, da je Georges Bonnet kot zunanji minister storil neprecenljive uslu- ge Franciji. Stalno je deloval za mir. Njegovo ime bo vtisnjeno v srcih vseh mater in pacifistov. GEORGES BONNET, dosedanji francoski zunanji minister. V novi vladi je postal justični minister. V zunanji politiki je bil še do nedavna zagovornik Monakovega. Beneš sestavil češkoslovaško vlado PARIZ, 14. septembra. Bivši prezident republike Češkoslovaške je sestavil v sporazumu z zavezniki češko-slovaško vlado, ki je že odredila mobilizacijo vseh za vojaško službo sposobnih Cehov in Slovakov po vsem zavezniškem in nevtralnem svetu. Pričakuje se, da bo že v kratkem zbrana vojska, ki bo štela 50.000 mož, a se bo postopoma še povečala. Češkoslovaška vojska — razen legij, ki se že bojujejo na Poljskem — se bo pridružila francoskim in angleškim operacijam na zahodnem bojišču. PARIZ, 14. septembra. (Avala.) Angleška in francoska vlada bosta priznali vlado čelov In Slovakov v emigraciji, za redno vlado. V vladi sta tudi dr. Beneš in dr. Osusky. Nadalje se bodo smatrali če-ško-slovaški polki na zahodnem in vzhodnem bojišču kot zavezniška vojska in ne kot legija ali korpus. Poveljnik češke vojske v Franciji je general Ender, francoski general Faucher, ki je bil svoječasno že v vojaški misiji v Pragi, pa mu je prlde- Ijen. češka vojska spada pod vrhovno francosko poveljstvo. BUDIMPEŠTA, 14. septembra. Doslej je prišlo na Madžarsko iz Slovaške že nad 10.000 Slovakov. Za enkrat so nameščeni v taboriščih, bodo pa dobili do-voljenje, da odidejo v tujino, najbrže v Francijo. Turčija ostane zvesta zaveznikom CARIGRAD, 14. sept. Havas. Uradni krogi odločno demantirajo vesti, da bo Turčija podpisala z Nemčijo pakt o nena-Padanju. Isti krogi tudi Izjavljajo, da *e bo Turčija striktno držala svojih obveznosti, ki jih je prevzela s pogodbami. Borza. C u r i h, 14. sept. Devize: Pariz 10.05, London 17.75, Newyork 443.50, Bruselj 76.00, Milan 23.10, Amsterdam 235.25, Stockholm 105.50, Oslo 100, Kopen hagen 85.50. Oiamberlainova izjava v spodnji zbornici Popotna solidarnost med Anglijo in Francijo v vseh vprašanjih — Pomen sodelovanja do-minionov in kolonij — Bojevanje na kopnem, v zraku in na mor|u — Vojni cilji bsdo v podrobnosti še določeni LONDON, 14. septembra. Včeraj je na seji spodnje zbornice podal ministrski predsednik Chamberlain prvo poročilo po izbruhu vojne. Uvodoma je poročal o sestanku vrhovnega vojnega sveta (o katerem smo v »Večemiku« včeraj poročali) in dejal, da mu je bil namen direktna izmenjava misli o položaju med voditelji Francije in Velike Britanije. Sestanka se šefi generalnega štaba angle-ško-lrancoske vojske niso udeležili, ker obstoji glede tehničnih in strateških vprašani že od prej tesno sodelovanje do vseh podrobnosti. Govora je bilo zato predvsem o političnem položaju in političnih ukrepih za bližnjo bodočnost. Taki sestanki se bodo nadaljevali tudi v bodoče. Z veseljem je Chamberlain ugotovil, da obstaja med Angleži in Francozi popolna enotnost javnega mnenja, tako glede podpiranja Poljske kakor glede nadaljevanja vojne do dosege končnega cilja, ki mora biti ta, da se enkrat za vselej onemogoči, da bi Evropa še dalje živela pod pritiskom groženj in v strahu za varnost narodov. Govoreč o strnjenosti zavezniških sil, je Chamberlain omenil solidarnost do-minionov z Veliko Britanijo, saj so vsi stopili na njeni strani v vojno. To dejstvo je velikega pomena, čeprav sedaj še ni mogoče izdati, kaj vse bo njihova pomoč vsebovala in kaj bo pomenila. Priprave »v dominionih in kolonijah pa izpričujejo, da je ves imperij združen pri skupnem delu in pri skupnih ciljih. Glede bojev samih je pa dejal, da skuša Nemčija s svojo akcijo proti Poljski doseči odločitev še preden bi utegnili Anglija in Francija razviti na zahodnem bojišču vso svojo aktivnost. Toda Poljska se ne bo dala tako naglo zrušiti, kljub tehnični premoči nemških čet in kljub prvotnim naglim pohodom na njeno ozemlje. Vendar se tudi na zahodu že razvijajo vojaške operacije in so Francozi tudi že dosegli pomembne uspehe, dasi angleška vojska, ki je že na bojišču, še ni stopila v akcijo. Angleška letala, ki so metala na nemška mesta letake, so izvršila pri tem izredno važno izvidniško akcijo, da razpolaga sedaj skupno vojno vodstvo z dragocenimi informacijami. Na drugi strani se pa uporablja angleško letalstvo tudi za boj proti podmornicam in za blokiranje nemških morskih obal. «. Na morju so operacije omejene še na začetne akcije. Z angleško mornarico sodelujejo tudi trije poljski rušilci. Sedaj je glavna naloga zavezniške akcije zavarovati svobodo na morju. Nemški piodmor-niški napadi na trgovske ladje so v nasprotju z mednarodno konvencijo, ki jo je tudi Nemčija sama podpisala. Nemški uspehi pri napadih na zavezniške trgovske ladje se morejo razlagati tako, da so Nemci razvrstili svoje podmornice po morjih še pred pričetkom vojne. Dalje pa tudi s tem, da sistema spremljanja ladij ni bilo mogoče tako naglo izvesti in je bilo ob izbruhu v-jne tudi zelo veliko angleških trgovskih in prometnih ladij na odprtih morjih. Vendar je za angleško in francosko mornarico velik uspeh, da je izginila z vseh morij, razen z Baltiškega, vsa nemška trgovska mornarica, ki je imela skupno čez milijon in sto tisoč ton. Vsa ta mornarica je sedaj potopljena, zajeta ali pa internirana v nevtralnih lukah. V svojem nadaljnjem govoru je Chamberlain govoril o domačih varnostnih ukrepih in o delu ministrstva za informacije, katero je opravičeval in naglasil, da je stališče težko, vendar se prvotne napake popravljajo in bodo v kratkem popolnoma odstranjene. Na vprašanja o ciljih vojne, ki ,so mu bila stavljena, je Chamberlain opozoril na zadevne prejšnje izjave vlade in sporočil, da se ta vprašanja še preučujejo in bodo zadevni sklepi šele sprejeti. Na vsak način pa ne more biti nobenega govora o kakšni okrnitvi Poljske, kakor tudi ne o opustitvi misli na usodo češko-slovaškega naroda. V debato so po Chamberlainovetn poročilu posegli še razni poslanci in ministri. Roosevelt sklical kongres WASHlNGTON, 14. septembra. Havas. Predsednik Roosevelt je sklical kongres za 2!. september. Ta sklep je bil storjen po razgovorih s šefi očeh strank. V tem sklepu se vidi čvrsta volja Roosevelta, da premaga Izolacijsko opozicijo ter jo prisili, da sprejme tak zakon o nevtralnosti, ki bo omogočeval prodajo orožja zahodnim demokracijam. Videti je, da bo imel Roosevelt posebno hudo stališče v senatu, kjer mu nasprotujejo senatorji Bo-rah, Vandenbergh in Nye. MILAN, 14. septembra. DNB. »Stampa« smatra, da se bo iz odločitve ameriškega senata videlo, ali je močnejša diplomacija, ali pa trgovski duh širokih slojev miroljubnih ameriških držav. List smatra, da ameriška industrija in narodno gospodarstvo ne bosta dovolila, da se USA vmešajo v evropsko vojno. Grožnje z akcijo zob za zob LONDON, 14. sept. Nemški generalni štab je objavil včeraj komunike, v katerem pravi, da bo Nemčija segla po naj-brezobzirnejših sredstvih proti poljski gverilski vojni, ki jo vodi poljsko prebivalstvo, tudi civilno, tako v zasedenih krajih kakor v bližini bojišč ter na bojiščih samih. Nemška vojska je doslej prizanašala odprtim mestom in civilnemu prebivalstvu, po teh akcijah bo pa prisiljena to svojo dosedanjo prizanesljivost opustiti. Za posledice, ki bodo zadele prebivalstvo, ki že itak silno trpi, bo odgovorna izključno poljska vlada in njeni prav tako nesposobni kakor brezvestni vojaški poveljniki — Z ozirom na to nemško objavo je izjavil na včerajšnji seji gornje zbornice zunanji minister H a- lifax, da temelje navodila angleškim letalom na smernicah, ki naj prizanašajo civilnemu prebivalstvu, ako pa bo Nemčija izpolnila svoje grožnje, bo smatrala angleška vlada, da Ima tudi ona popolnoma proste roke in lahko odredi vse, kar bo potrebno, da se uporabi načelo zob za zob. LONDON, 14. septembra. Poljsko veleposlaništvo v Londonu odgovarja na včerajšnje poročilo iz glavnega stana kan-celarja Hitlerja glede bombardiranja poljskih mest. Poljsko veleposlaništvo trdi, da so nemški letalci že od' vsega početka vojne bombardirali odprta mesta na Poljskem, ter da je od teg^ bombardiranja od 3. septembra umrlo 159 ljudi, več sto pa je bilo ranjenih. (Avala.)- Konec zanimive propagande RIM, 14. septembra. Italijanski listi, ki dobivajo lastna poročila z raznih bojišč, poročajo iz Bazla v Švici o zanimivih pojavih, ki se tam opažajo, saj leži Bazel tako, da je v neposredni bližini Magino-tove in Siegfriedove linije. Tako poroča »Messaggero«, da se v Bazlu prisoja velik pomen dejstvu, da so Nemci sedaj ustavili neko zanimivo propagando na francoski fronti. Medtem ko so Angleži sipali na Nemč^o milijone propagandnih letakov, so postavljali Nemci pred svoje bojne črte ogromne napisne deske, na katerih so bila objavljena francoskim voja- kom na drugi strani v francoščini pisana obvestila, da se Nemci ne nameravajo vojskovati proti Francozom in imajo nalog, naj sploh ne prično nobenih sovražnih akcij. Sedaj pa so ti napisi nenadoma popolnoma izginili vzdolž vse nemško-francoske fronte. Prav tako se je pričela silno pospešena evakuacija vsega nemškega civilnega prebivalstva za fronto. Največ prebivalstva je bilo za enkrat odposlanega v vasi v Schwarzwaldu. Vse kaže da so sedaj Nemci uvideli, da bodo morali sprejeti z Angleži in Francozi boj do konca, ki bo trajal silno dolgo. „Bre men" pod Italijansko zastavo LONDON, 14. sept. Čeprav se je sprva mislilo, da je nemška ladja »Bremen« že v britsklh rokah, se sedaj misli, da je ladja na odprtem morju izpremenila narodnost ter prevzela italijansko zastavo. Baje je na poti v neko italijansko luko. Letalski spopad nad Holandijo AMSTERDAM, 14. sept. Neko holandsko vojaško pomorsko letalo je v holandskih teritorialnih vodah srečalo nemško vodno letalo, ki je začelo nanj streljati. Holandsko letak) se je takoj spustilo na morje. Dva od štirih pilotov sta bila ranjena. Kmalu nato pa je tudi nemško letalo moralo zasilno pristati v holandskih vodah* Nemško letalo so zaplenili. ARGENTINSKE DOBAVE ZAVEZNIKOV BUENOS AIRES, 14. sept. Argentina se je obvezala, da bo dobavljala Angliji 170.000 ton mosa na teto, Franciji pa 30.000 ton. MRTVECI S »THETISA« NEV/ YORK, 14. sept. Iz potopljene ameriške podmornice »Thetis« so tesnili še 15 truod. •r Danes potekata dve letiJ*ar je Rusi niso vdrli v MOSKVA. 14. sept. fl1* TAS demantira kategorično '' ' f sovjetske čete vdrle v Mandit jetske čete niso prestopile niti ™ džurske zemlje. m f BRATISLAVA, 14. sept. Ker?, Slovakom ušel že drugi VA, 14. sepu ški konzul v Bratislavi 2. sfP voj S H, k POLOŽAJ NA MORJIH LONDON, 14. sept. V londonskih političnih krogih nvslijo, da so Poljaki že ustavili nemško ofenzivo. Nemci so sicer :es po!opili večje število angleških trgovinskih ladij, vendar je angleška vojna mornarica pregnala nemške ladje iz vseh morij. Sistema spremljevanja angleških trgovinskh ladij z vojnimi ladjami, še ni mogoče vpeljati, ker je še veliko ladij na širokem morju. Ta sistem pa bo vsekakor v najkrajšem času vpeljan. Med prvo sve tovno vojno so Nemci od 16.500 ladij, ki so bile tako zavarovane, potopili samo 102, ali 6%. Ta sistem je bil vpeljan šele leta 1917. TUJA PODMORNICA V KARAIBSKEM MORJU VERA CRUZ, 14. sept. Dve mehiški torpedovki sta opazili neko veliko tujo oodmomico v Karaibskem morju. NEMŠKI ODGOVOR NA BLOKADO BERLIN, 14. sept. Vlada je izdala seznam predmetov, za katere se smatra, da so tihotapljenj, če pridejo v roke nemški mornarici ali vojski. To so vsi stroji, surovine, živila, dragocenosti itd. To je odgovor nemške vlade na angleško blokado. OPRAVIČILO NEMČIJE BERLIN, 14. sept. Nemčija se je oprostila pri danski in holandski vladi zaradi kršitve njune nevtralnosti. NEMŠKA POLICIJA BERLIN, 14. septembra. DNB. Minister Iiimmler je razdelil nemško policijo na 15 distriktov. Načelujejo jim člani SS. šel iz Bratislave, je slovaška V-poklicala svojega konzulat Lo ^ $ Harminca, ter mu naročila, a y vrne domov. Od inž. Harrtiifl0 . A danes ni nobenih vesti. S-l-°va ^ minister dr. Durčansky je J # v Londonu zaradi tega P£in) (S1^ venirala neka nevtralna dr^aprj$s.) ška uradna agencija Slovak RUSKA POMOČ POLJSKI Z4 JINO? ,•(# PARIZ, 14. sept. Bure piseJ. 5t|/ da bo zaradi inteligence, vZ in K todičnosti in mirne krvi An8 5, j$t!P ciie vojna krajša, kakor se a) piše, da je sovjetska Ru., pofls#* Poljski vojaško zvezo, če 1' stopi Ukrajino. J SPREMEMBA V DlPL0!^; t LONDON, 14. sept. JuŽno®*^ sar v Londonu, Water, ie _ Nadomestil ga naj bi Waters ’ v Parizu. gol/ SKRIVALIŠČA V ANGLEŠKIH dy ji LONDON, U. septembra, rald« javlja, da ne bo nobeni f fle liki Britaniji odprta prej, d° jtvj do dokončana dela na T3 nišč v primeru napada iz zrf ’ |tf>t J nišča bodo prostrana, ure)^n0 $ niče in onremliena z elektri mce in opremljena Ijavo in kurjavo. PREMIRJE V PAL^jf $ JERUZALEM, 1-'. septen^^ vojne v Evropi je rodil v pričakovane nasledke. • v0je 'V kor Židje so ustavili vse sjj ^ ;J bojne spore in boje ter sc mi rje za ves čas vojne, v ^ ij veliko več, kakor za Arabci so ustavili boj T>r ■ Židje so opustili svoje tel° ' < proti Arabcem. Na palestni globoko delovala odločite p . p Sinijii, Iraku in Egiptu, ki voljno postavili na str^n p Francozov in napovedali Na Žide je pa seveda eiliy• rl0\rstv’3, lovala akcija vesoljnega ’{J prav tako trdno na strani^J-^f! ------------------------.-'prevlad. Mariborska napove«, r eflle. 4! oblačno in malo vetrovno^. .g ^ ^.0- in malo veiruv ,e r ž v presledkih. Vc m# se Se dež v presicciKm. m višja toplota 23.3, danes j|o opoldne pa 14.6. Od snoci za 2.1 vin mm. Italijanski in evropski int©1^; lijanske politike in italij^/^ji Naj, se pa ta vojna kakor iijanskih interesov ne o v t čitl, ker so tudi P°P° flteresi. pravimi evropskimi ^orftO^ a RIM, 14. septembra. Agencija Stefani poroča: V »Giornale d’Italia« objavlja direktor Gayda članek, v katerem pravi, da je po sestanku angleško-francoskega vojnega sveta postalo jasno, da je treba pričakovati dolgo in krvavo vojno. Ta vojna ne grozi neposredno interesom Italije, bo pa v svojih vzrokih in posle V .ah zapustila niz vprašanj, ki tičejo bitne interese Italije, in postavlja se tudi vprašanje ravnotežja sil v Evropi. Gayda go-po- vori dalje o nedavnem komunikeju italijanske vlade, ki je definiral pozicijo ita- vlada posveča svojo ni obrambi italijanskih g0vJ{ * —• ir službo teh In- teresov. Ijena V siuždo ", p or« ijcua vsa fašistična <■. ]{i u zavrača razne kombina Aotf’ ljajo v svetu glede za^Z„}gati pravi, da ne morca0 jo Italija igra. zmanJ J te Kam z letošnjimi zalogami sadja? Prv, Občine naj organizirajo na podeželju sušenje sadja, ki bo bogata žtvežna rezerva adje, posebno hruške in slive, je Mvzetr3*0 brodilo. Zato je potrebno iošnja c ySe P°tr®bne korake, da se le-s!;ij m a letina čimbolj izkoristi. Mino drev-am° na to, da drugo leto sad-Vsaic kop,/10. *?° ta!<0 bogato obrodilo, ^i dnhrvi i- ®kušen gospodar ve, da Strop; p f ~~ slaba. Zaradi vojne v ®%) sadje čim dalje časa, Vojna v p ° Un,'č‘l°- Ker je verjetno, da bo % naš'Vr°^' tra,ja'a dalje časa, naj rni-8]. gospodarji tudi na to, da ne Slo nnn po.rabili za žganje, ampak da Šjre, !p“l]Vl*’ 12 sl>v čim bogatejše re-h\ jaj,;, 0 konservirano sadje se bo rokih t°Pr°dal° na najrazličnejših ev- m »j tyvite iL , ?.n nas še nimamo dovolj Iglične TT za Pogledovanje sadja ' Ali t sokove ali fine marme-\ ne ,.° 23 konserviranje sadja ni niti 'h nai °dno potrebno. Naš kmet lah-^rani) anj^,m' stroški sadje konservira *a način, da napravi h njega ■at o, ali pa ga pogugj. Za sušenje kmetje, ki so posušili svoje sadje, dajali sušilnice v najem tudi svojim sosedom. Občine pa bi naj poučile prebivalstvo, kako je treba posušeno sadje ohraniti, da ostane čim dalje časa sveže in uporabljivo. Kar se tiče zadnjega, se je pri nas letos vse premalo ukrenilo. Prav tako bi naj učiteljstvo na našem podežlju izkoristilo bogato sadno letino ter poučilo ob tej priliki prebivalstvo v sušenju sadja. še bolj enostavnejše kaikor sušenje sadja pa je pridelovanje marmelade iz sliv, pa tudi iiz ostalega sadja. Za sušenje sadja so potrebne sušilnice ali pa velike kmetske peči, kar za marmelado ni potrebno. Po podeželju v južnejših krajih naše države uporabljajo za pridelovanje marmelade navadne bakrene kotle, ki so veliki od 25 do 40 litrov. S takim kotlom lahko vsaka kmetska hiša pridela tedensko 150 do 250 kg marmelade. Tako marmelado bo lahko kmetsika družina porabljala skozi zimo za prehrano, lahko pa jo bo tudi prodala, ker bo država odkupila odvisne količine marmelade. Ker se lahiko marmelada ohrani na zelo enostaven način v sodih, si pač lahko vsaka kmetska hiša pridela čimveč marmelade. Znova je poklicana občina, pa tudi učiteljstvo na našem podeželju, da poučita prebivalstvo o čim smotrnejšem pridelovanju marmelade. Da bi sc čimbolj izkoristila letošnja sadna .letina, je tudi vlada določila poseben kredit, ki se bo uporabil pri akciji za pridelovanje sadja v marmelado in za sušenje sadja. Poleg kreditov, ki jih je odobrilo vojno ministrstvo za odkup marmelade in posušenega sadja, se bo določilo še nadaljnjih 20,000.000 din za odkup in pomoč pri konserviranju sadja. Na ta način konservirano sadje se lahko zelo dolgo časa ohrani ter je nesporno, da bodo dobili kmetje zanj večje vsote denarja, kakor za žganje ali za sveže sadje, ki danes nima kdo ve kako velike cene. K % jjj 1 , t*** puouoi. OUOV-I1JV, l^hko ^ n'kakšnega kapitala, pri nas vsaka kmetska ‘Q(ja j lunini h «_a so se P° našem podeželju v V.1^ OOIlstiln ______________________ TpDI °Pust'le premnoge sadne su-%jiti sušilnice je treba danes znova ter počile bi naj na pomoč tudi Vss, e Potrebno, iniciativo in de-,%,-^a su^ilnice, ki bi naj bile tako Po*e*tnjkri 1 'a^° v njej sušilo sadje več v> Dabro bi tudi bilo, da bi Prodajna centrala za sladkor V finančnem ministrstvu je izšla uredba o prodajni centrali za sladkor, katere člani morajo biti vse tovarne sladkorja. Prodajna centrala za sladkor bo določala kraje in površino zasaditve sladkorne pese, s čimer bo pridelano dovolj pese za sladkor. Prodajna centrala za sladkor bo obenem upravljala celoten promet in vso prodajo proizvodov sladkorne industrije ter vodila tudi vsa skladišča sladkorja, določala pa bo tudi proizvajalne stroške po tovarnah za sladkor ter odkupne cene pri proizvajalcih. Centrala bo vodila tudi pregled nad cenami sladkorne repe ter poročala o morebitnih novih ukrepih finančnemu ministrstvu. Prodajna centrala bo prodajala Sladkor samo proti gotovini, na kredit pa samo proti zadostnemu jamstvu. Neposredno prodajanje sladkorja iz tovarn v roke konsttmenia je prepovedano. Blektrifikadja Savinjske doline oktavi v.asi Savinjske doline sem tisi B raslovčih prj delav- vL n ^fctrame, ki razširjajo e-,*-• so "v Savinjski dolini. Po- ^ira u *?a Velenjska elektrarna i e Nazarjc-Mozirje-Sote-■ a‘e Braslovče. Elektrifikacijo m t- k r!‘i ZMriitioa ta!>«.vmav- Doslej so ti kraji upo-ski tok zasebne elektrarne g. Miklavžina iz ^ raslovcati. Ta elektrarna g J* oskrbovala kraje Braslov-na . v!e ^ ^lovče, Gomilsko, Zg. Grče, ■,6fek .^tela^i ^r^e- Velenjska elektrar-tov y krajem napeljati svoj H v ’ , na,Peljujejo sedaj de- " " 'i na naštetih savinjskih va-i, ;e podržal g. Miklavžin svoje |Ze an* znižal elektriški tok V, od 5 dinarjev na 3 za kilovatno uro. Iz razgovora z vaščani sem ugotovil, da so zadovoljni z Mtklavžinovo elektrarno in je sedaj kočljivo vprašanje priključitve na Velenjsko elektrarno. -ak. SMRT POD KOLESI VLAKA V Rušah so pokopali 18-letnega sina tovarniškega delavca Miha Kranjca, ki se je v nedeljo popoldne vrgel v bližini delavske kolonije pri tovarni za dušik pod osebni vlak, ki privozi ob 16.24 iz Ruš v smeri proti Mariboru. Mladenič je šel v smrt v hipnem obup«, kajti pri njem so našli listek, na katerega je zapisal, da gre v smrt zaradi matere, ki ga sovraži bolj kakor bi ga sovražila mačeha. opozorilo! L^fotl D' 0 morajo uprave listov stroške za papir, tisk in drugo vnaprej ali !■ ravnav^ti, j0 nemogoče, da bi zaostajali naročniki z naročnino za cenjene naročnike, ki plačujejo naročnino za »Večernik« po svojo dolžnost naprain listu brez odloga izpolnijo ter nemu- vpi- :nskc m di- ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO.SAMO PODPETNIKI i° zaostalo naročnino za nazaj in za tekoči mesec, da jim ne bo Prejemanje lista. UPRAVA »VEČERNIKA« nAMEN0V goreče KOČE ^ pouoči z-goreia ^ zaradi t ’ 0geni ie na' K ^ ?reči snga’ ker se je vnela Jfojl ’ 12 gore?« ,°.s,e 'ie °P,az-ili °2e»i) ™ miS? Vajra5a-ki je »VA v ALZasvetila v planin-^^kaCa in P1a*^sa!1,1'clrov dom, Fi-V°v bo razsvetliJ rtl vo zavetišče. n tVa teh Planinskih ^i, r)' .^isko- TU>Kla k ^ večje- večje v Logar-a omrež-posestniki. , 7U1 »»edni u ^Osinp?^0BARSKO it ^elo"OP-IF- 10 80-reti gospoda r.sko poslopje iKusestnika Vinka Šalamuna iz Biša pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah. Ogenj je v nekaj trenutkih zajel Šalamunov hlev ter kolaraico, v kateri je bilo več gospodarskega orodja kakor strojev, vozov itd. Zgorela pa je tudi vsa krma, zrnje in slama. Posestnik ima nad 30.000 din škode. Orožniška preiskava je ugotovila, da je zažgal poslopje 10-1 etn i fantek. o. Nuprcdovanje v sodni službi, V 4-11 jc napredoval Franc Gorenjec, starešina Okrajnega sodišča v Gor. Radgoni. o. Vsi ilclavcl imajo pravico do dnevnic. Prometni minister jc izdal uredbo o spremembi nuvodil za sprejem delavcev v oddelku za gradnjo železnic. Sprememba določa, da imajo vsi delavci pravico do dnevnic za časa vojaških vaj. o. Slovenski rezervni častniki v lSeogra-du. Pri vojnem ministru generalu Nediču je bilo sprejeto zastopstvo slovenskih rezervnih častnikov, ki je izročilo vojnemu ministru spomenico, v kateri rezervni častniki nagiašaio pripravljenost za izvrševanje dolznosli v služili kralja in domovine. o. / vrelo M>do se Je polil po hrbtu 3 letni posestnikov sinček Anton Lončarič iz Negove v Slovenskih goricah. o. 13.000 dijakov in dijakinj se je salo v novem šolskem letu na slovenske gimnazije. Od teh se je vpisalo v ljubljanskih gimnazijah 6.645 dijakov jakinj, v mariborskih pa 2.705. o. 15 let za umor. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem je bil obsojen na 15 let težke ječe 38 letni Splitčan in proda jalec sadja DjOrdje Deankovič, ki je v Ljubljani letos 16. julija ustrelil s samo kresom Doro Bognolovo, ki ga ni marala za moža, ko je zvedela, da je ločen. o. Nova sušilnica. Podružnica SVD v Koprivnici pri Rajhenburgu je zgradila moderno sadno sušilnico. o. Tudi kongres pravnikov, ki je nameraval biti koncem tega meseca, je odpo' vedan. Celje e. Glasbena matica v Celju. Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo Glasbene matice se še podaljša. Razdelitev učnih ur je bila danes, jutri, 15. t. m., pa se prične redni pouk. V septembru se plača učnina samo za polovico meseca. c. Predslojnlštvo mestne policije v Celju opozarja vse prizadete, da si pravočasno zamenjajo stare delavske knjižice za nove poslovne knjige, da ne bo ob koncu leta nepotrebnega navala. c. Šola brez učitelja. V Mariji Reki pri SU Pavlu pri Preboldu je šola brez učitelja, ker je bil dosedanji premeščen. Sola ima okrog 100 učencev, ki so brez pouka. Od več strani so se žc napravile prošnje za učno moč, toda do sedaj brez uspeha. Oblast naj takoj ukrene vse potrebno, da dobi šola potrebnega učitelja. c, Usoden padcc z voza. 43 letni kočar Anton Mestinšek je doma v Zibiki pri Šmarju tako nesrečno padel z voza, da si je nalomil hrbtenico. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. c. Umrle so: v Frankopanov! ulici 7, 60 letna žena trgovca Antonija Socherjeva, na Glavnem trgu 16, 80 letna vdova po mizarskem mojstru Terezija Bračičeva, na Ložnici 27, 81 letna preužitkarica Marija Povhova. c. Dve nesreči. 17 letna posestnikova hči Antonija Cohanova iz Šmartnega v Rožni dolini, je pri košnji padla na koso in sc vrezala v desno meče. — 64 letna Ivana Krajnčeva iz Loč, je padla s slive in si zlomila levo roko v zapestju. — Obe ponesrečenki se zdravita v celjski bolnišnici« Ptllff p. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek, dne 21. sept., v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom. p. Bik. ga je nabodel. V Dragoviču pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. se ie odigrala nezaželena „španska“ bikoborba. Kmet Šoštarič Franc je vodil preko travnika svojega bika. Spočetka jc bil pohleven. Nato pa se je kakor strela besen zagnal v svojega ' gospodarja in ga mrcvaril po tleh. K sreči je ostal pri življenju. Prepeljali so ga v ptujsko liolnišnlco. p. Umrla je Predikaka Marjeta iz Grajene pri Ptuju. — Reci mi papa, ali je res Edison iznašel prvi gramofon? — Kaj še, prvega ne, moj mali. Prvi gramofon }e žalibog preskrbel Adamu že ljubi Bog. Edison je iznašel le pripravo, ki se je lahko poljubno iznebiš, tako p«... Grebenšek in tovariši niso morilci? Celje, 14. septembra. Sodni proces proti Alojz.« Greben-š k u in tovarišem zaradi roparskih umorov v Šeščah in Medlogu še ni zaključen. Iz dosedanje preiskave pa je mogoče posneti nekaj zelo zanimivih dejstev, ki prikazujejo omenjene zločine v povsem drugačni luči. Izvedeli smo, da aretirani Grebenšek in tovariši sedaj najodločneje zanikajo vsakršno udeležbo pri roparskih umorih. Enemu izmed aretirancev se je celo posrečilo dokazati za usodne dnf alibi. Preiskava se razvija sedaj na izredno zanimiv način ter je pričakovati, da bo prinesla senzacionalna razkritja. V interesu same preiskave pa za enkrat ni mogoče poročati vseh tozadevnih podrobnosti. Velik požar pri Celju Celje, 14. septembra. Sinoči je med 19. in 20. uro divjala nad Celjem nevihta z močnim nalivom. Med bliskanjem in treskanjem je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Jošta v Arclinu pri Vojniku. Požar se je razvnel s toliko silovitostjo, da je gospodarsko poslopje v kratkem do tal pogorelo. Požar je uničil ves pride- lek, med drugim letošnji hmeljski pridelek. Na kraj požara sta kot prvi prihiteti gasilski četi iz Gaberja pri Celju in Vojnika. S požrtvovalnim delom sta obe četi preprečili, da bi se ogenj razširil še na ostala poslopja. Celokupna škoda se ceni nad 100.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. Maribor Križi in težave teko zvane »mešane realne gimnazije'* Novembra 1. 1937. je v Mariboru začela poslovati tako zvana »Nepopolna mešana realna gimnazija« (zakaj ne kratkomalo: »II. realna gimnazija«, kajti v Mariboru so vse gimnazije mešane!?). Ta gimnazija je nastala zaradi nujne potrebe po ustanovitvi novega zavoda, ki bi sprejel višek dijakov. Letos je postala popolna, t. j. dobila je dva zelo močna peta razreda, o katerih še ni popolnoma jasno, kako jih bo mogoče namestiti. Že lani so se razredi morali seliti iz učilnice v učilnico in pri tem uporabljati tudi ri-salnico. Fizikalne in prirodopisne učilnice niiso mogli uporabljati, ker jih zavod kratkomalo nima in so morali razredi za fizik© »na gostovanje« na staro realko. Letos bo, kakor se zdi, dala »Vesna« dve sobi na razpolago. Seveda so te rešitve le zelo zasilne. Že davno bi se moralo na drugi strani Drave graditi novo gimnazijsko poslopje. Zemljišče je že določeno in kupljeno, prav tako so že dovoljeni krediti, vendar se stvar ne pomakne z mesta in bo morala tudi »Popolna mešana realna gimnazija« kljub pompozno dolgemu imenu še vedno uporabljati le mnogo premajhno drugo nadstropje trgovske akademije na Zrinjskega trgu. Že lani se je zgodilo, da se je moral kakšen močan razred seliti v mnogo premalo učilnico, kjer je sedelo potem v klopi, namenjeni za tri učence, pet, šest ali celo sedem učencev ali učenk, kar gotovo ni koristilo niti zdravju niti pazljivosti in koncentraciji prizadetih otrok. Letos se je vpisalo spet mnogo učencev v prvi razred. Ravnateljstvo je določilo štiri prve razrede, enega moškega in tri ženske, od katerih bi imel vsak nad štirideset učencev (!) Med tem časom so ravnatelja dr. Sušnika poklicali k vojakom, prišel pa je odolk, da se ima reducirati eden prvih razredov,, seveda eden ženski. Po vsem tem bi morale torej mnogo premajhne učilnice sprejeti po dva ženska razreda z nad 60 malimi učenkami, ki so v gimnazijo prišle iskat znanosti! Vsak pedagog ve, kako težko je poučevan razred preko 36 učncev, posebno zelo mladih učencev, katerih pozornost je treba zbujati vedno na novo. Zaradi tega in zaradi naravnost obupnega pomanjkanja učil (posebno geografskih!) gre »Popolna mešana realna gimnazija« na delo res z »mešanimi« občutki. Starši, ki tarnajo nad malo zadovolji' virn uspehom šolanja, pa naj nekoliko pomislijo na slabe razmere, v katerih se to šolanje vrši. Med njimi je mnogo takih, ki bi lahko uspešno zastavili trud in vpliv zato, da se popravijo vsaj najbolj skeleči nedostatki. Saj gre vendar za prosveto, torej gre za bodočnost naše mladine in zato tudi za bodočnost našega naroda! Cene na mariborskem trgu Na mariborskem trgu je opaziti vedno več sadja. Jabolka prodajajo kmetje po 2 do 4 din kg, hruške po 3 do 5 din kg, breskve po 4 do 10 kg, maline po 3.50 do 4 liter, brusnice po 7 do 8 din liter. — Zelenjava se je prodajala: krompir po 0.75 do 1.75 din kg, merica pa 6 do 7 din Kilogram čebule je stal 2 do 3 din, česna 5 do 8 din, liter luščenega graha pa od 10 do 12.50 din. Komad zelja je stal od 0.50 do 3 din, 6 do 10 zelenih paprik 1 din, komad karfijole od 1 do 8 din. glavnate solate pa od 0.50 do 2 din komad. — Cena paru piščancev se je sukala od 20 do 50 din, kokoši pa 20 do 30 din, gosi od 35 do 40 din, puranov od 35 do 45 din in rac od 15 do 16 din. K anarhiji med pešci in kolesarji Dopisnik »Večernikovega« prispevka »Anarhija med pešci in kolesarji« je kot discipliniran kolesar upravičen braniti se in obsoditi one pešce, ki si prisvajajo na-pram voznikom preveč pravic. Nedvomno so tudi taki, od katerih bi zahtevali malo več uvidevnosti in širokogrudnosti. Vendar pa mora vsak nepristranski opazovalec priznati, da je v tej anarhiji razmeroma mnogo večja krivda na strani voznikov — 'kolesarjev, še bolj pa motociklistov in avtovozil — nego na oni pešoev. Poglejmo samo na prehod mosta na Trg Pratja Petra in opazujmo naglico zlasti drugih dveh vozil, pa bo sodba lahka in tudi vedno ena in ista — da je vožnja prenagla. Seveda je promet napram onemu bolj izven sredine še zmeren. V okolici pa se mnogi taki vozniki vedejo res izzivalno. Tako n. pr. drvi tik mimo pešca, čeprav ima dovolj široko cesto, zavozi na kraj ceste ali na pešpot, zvoni za umik itd. Prepričani smo, da ni v tem oziru tako lahko napraviti red, ker smo mešanica najbolj različnih si drobcev in ne morejo kazni veljati kot posebno izdatna metoda. Menimo, da bi mogla tukaj zelo mnogo pomagati prepričevalna beseda s prižnice, v šoli — kar se že vrši —, or strani občine in raznih organizacij. Ne nasedajte podtalnim vestem! Vedno je bilo, je in menda bo tako, da čim teže je življenje, tem bolj napeta ie naša domišljija, M nekritično sprejme vse, kar slišimo. Človek se čudi, kakim vestem nasedajo celo taki meščani, ki se štejejo med izobražene kroge in bi morali poučevati druge. Ne zavedajo se, da s takim početjem samo begajo nepoučene in nerazsodne ter mogoče nehote podpirajo podtalne elemente, kate- rih namen je, ustvariti med nami zmedo. Naloga občin bi bila, da primerno po učijo prebivalstvo o neumestnosti in škodljivosti takih govoric, ki so res brez glave in repa in primerna snov plitkemu babjemu kvantanju. Tudi duhovništvo in učiteljstvo je dolžno poučiti ljudstvo o resničnosti položaja, ki ni za nas takšen, da bi nas mogel razburjati. Ulica 10. oktobra ni za vozila V USci 10. oktobra je zagrebški trgovski potnik zadel z avtomobilom pri vožnji nazaj v 74 let staro, malce naglušno in slepo starko ter jo podri. K sreči je avtomobilist avto takoj ustavil ter priskočil starki, ki je padla ter se močno prestrašila, na pomoč. — Ob tej priliki bi opozorili na to, da se sploh čudimo, kako morajo voziti po Ulici 10. oktobra prometna vozila, 'ko je prepovedan prehod z vozili po Gosposki ulici ter je prehod po Barvarski ulici docela neprikla-den za vsako vožnjo. Prometna vozila bi naj vozila za gledališčem po Slovenski ulici, seveda samo kolesarji. Prav tako je neumestno tudi parkiranje avtomobilov pred kavarno Central v Ulici 10. oktobra. Avtomobili bi naj parkirali na Slomškovem trgu, ki je pač za ta namen dovolj velik. Tako uničujejo avtomobili v Ulici 10. oktobra nekaterim trgovcem vso svetlobno reklamo, za katero morajo plačevati drag davek. Želeti je torej, da bo to pereče vprašanje kmalu urejeno ter da ne bo Ulica 10. oktobra več prizorišče čestih prometnih nesreč. POPRAVITE VODNE NAPELJAVE Mestno poglavarstvo poziva radi nastale suše hišne posestnike in njihove namestnike da dajo takoj popraviti vsa splakovalna stranišča, ki stalno tečejo, kakor tudi vse iztoke ki tečejo. Popraviti je tudi iztočne pipe ki ropočejo pri odjemu^ vode in vsled tega pov-z ročaj o butajn v hišni napeljavi, kar je največkrat vzrok raznih defektov na hišnih napeljavah. S PRASKI SE JE HOTELA ZASTRUPITI Včeraj so odpeljali z rešilnim oddelkom v mariborsko bolnišnico 27 letno uslužbenko Tejo V. v trgovini Tement na Slomškovem trgu. Uslužbenka je požrla 30 zdravilnih praškov, da bi si končala življenje, Vzrok poskušenega samomora so družinske razmere. Teja V. je bila svoje dni poročena, pozneje pa se je ločila, in. Konsumenti naj prijavijo vsak primer navijanja een. Tozadevni razglas proti navijanju cen za trgovec in gostilničarje ie objavilo tržno nadzorstvo v Mariboru, Navijalee cen je treba prijavili pri tržnem nadzorstvu na Rotovškem trgu 1. m. Tudi neuraduik bot gledal, abonent plačuje svoj abonma v S mesečnih obrokih ter si z abonmajem lahko precej prihrani napram večernim cenam (v lir. do IV. vrsti v parterju za 13« din ali 34 odst ). Zanj pa prihaja v poštev zlasti tudi dobiček na času. Kot pripadnik gospodarskih slojev (industrialec, trgovec, obrtnik) ter svobodnih poklicev (zdravnik, odvetnik, inženir itd.) si prištedi čakanje pri večerni blagajni in pride, lahko v zadnjem hipu na svoj določeni sedež. m. Mestni avtobus od prihodnje nedelje naprej ne vozi več redno na Pohorje, temveč le, ako se do sobote popoldne prijavi dovolj udeležencev. Prijave, sprejema prometna pisarna na Glavnem trgu. Ravno tako je ukinjen tudi promet na Mariborski otok. m. Tatvina kolesa. V Ribiškem selu v Krčevini je bilo ukradeno delavcu Stefanu Polcu iz Vodnikovega trga v Mariboru kolo znamke „Rixc" ter z cvid. štev. 2-36172-2. m. Nesreča pri žaganju. Pri žaganju na cirkularki je po nesreči vrglo desko v trebuh 45 letnemu delavcu Antonu Kristo-viču. Deska je zadela delavca v trebuh ter mu prizadejala nevarne notranje poškodbe, m. Prometna nezgoda. Na Tržaški cesti je podrl hlapec Jožef P. iz Dravske ulice z dvovprežnim vozom branjarijo Marije Šuenove ter ji poškodoval pri tem večjo količino sadja. m. Nevaren konj. V bolnišnico so pripeljali 46 letnega čevljarja Franca Močivnika iz Vuzenice, ki' mu je konj razbil Lobanjo. Močivnikove poškodbe so zelo težke. m. 18 amnesiirancev. Iz zaporov mariborskega okrožnega sodišča bodo izpustili IS obsojencev, ki so bili obsojeni po čl. 3 zakona o zaščiti države. Zaradi amnestije bodo pomiloščeni tudi obsojenci iz znanega apačkega procesa, m. Ogenj v betnavskem gozdu. V bet-navskem gozdu so kurili otroci ter zažgali gozd. K sreči so ogenj opazili mimoidoči ter ga pogasili, tako da gasilcem, ki so prihiteli iz Maribora, ni bilo treba nastopiti. m. Napad na žensko. V Vetrinjski ulici je v gostilni napadel neki 32 letni Anton S. 35 letno Antonijo Grličevo ter jo pobil s stolom na tla. Po dejanju je napadalec pobegnil. m. Koliko prihranite z gledal, abonmajem? Razlika med abonmajem in običajnimi večernimi cenami je najbolj očitna iz sledeče primerjave: neabonenta bo na pr. v III.—-V. vrsti v parterju stalo 14 dramskih, 7 glasbenih predstav in en koncert 400 din, dočim plača abonent (uradnik) za iste prireditve m v istih vrstah in še v 8 mesečnih obrokih po 28 din. torej skupno le 224 din. V razliki 176 din (14 odst.) je odgovor na zgornje vprašanje. * Glasbena sola Glasbene i» ^ t pričela z rednim poukom. je vpisalo že preko sto gojence* gojencem, ki se do sedaj še m P jj»i priporočamo, da to čimprej (■ j gojenci se še vedno sprejemajo-rednim prilikam, v katerih zivl^aj;e, : bena šola delovala nemoteno 1 nadne prijave v uradnih uran »dj 12. ter od 15. do 16. v šolskah | v Sokolskem domu, Aleksandrova ■ | * Tečaj italijanskega, jezika* °e r malimi oglasi! , * D® * Povodom smrti naše llc " setn S se najiskreneje zahvaljujemo v valcem cvetja. Družina Kocjaa * Vsi interesenti, ki se uam«\ ^ glasiti k tečajem, razpisanim ° absolventov drž. trg. šol v Gril > jji prošajo, da se takoj najpozneje F # sept. t. 1. prijavijo v podruzni ^ nika“, Celje, Prešernova ulica. * jaV|joJ. samih interesentov je, da se P J* $ ko j, ker se bodo vodili samo 16 rih število bo zadostovalo za \r te?aje. , Ona dama, ki je v ucuA‘*,T„rfje*i klopi odnesla modri damski P1® , p na. Izroči naj plašč takoj v no* , ali pa na policiji. . a Df * V knjigarni koren, Gosposk* te šolske knjige in potrebščin^/« Kino £ * Grajski kino. Danes biserj® umetnosti „Pesem zlatega zap*^-' slavnejša pevca sveta nastopata./ mu. Janett Mc. Donald, Edy Nefjfr | nedelj? f-J ” Kino Esplanade. Do vkijucnofea ka najboljši francoski film »Gjiv Danielo Darrieuv. Film nep01** , bine. JB * Kino Union. Do vključno r $ Paloma", film lepih pesmi- L / Fritz Kampers. -^<2 Radio Petek, 15. septembra 3 jana: 12. Naše pesmi (E1^ t£> u.^,vuoka glasba RO; 18, ših materah; 18.20 Plošče; H. ski planinci v bolgarskih Sv. Gora in njen samostan ti* Koncert moškega zbora „Slogc cert RO; 22.30 Angleške greb: 17.15 Koncert mo kvarteta; 20. Koncert Blanke NU3j( Koncert na havajski kitari. TL fl.JL 13.10 Opoldanski koncert. — L K-cinijeva opera „Dekle z zaPaJra Z rešta: 19.o5 Charpentierova °P .rjjL se“; 21.35 Simfonične koračnice* ^ ni orkestralni koncert. — Mu* '<73. fonični koncert. — Radio Par»s; simfonični koncert. Shakespeare in muziki. 22. Ciganska kapela Pertis Pari* Hladnokrvnost Opolnoči je začela voda za Mornarji so pričeli °PozarJ'a^S ^ grozečo nevarnost. Med P0® tudii neki Anglež. a je ■ »Ladja se potaplja, gospod’* mil stevard. ' \ »Ali res?« . ; »Veliko luknjo ima, skoz® K voda«. »Kdaj približno se bo ^ »Po kapitanovem mnenj*1 ,J ob 6. zjutraj.« gz.rio »Potem me zbudite ob M a ^ Anglež in se v postelji obri1 stran. Ob pričetku šolskega I©*a Te dni je dalo mariborskim ulicam spet dijaštvo tisti sveži, mlada in narodno zavedni obraz, ki smo ga vajeni med šolskim letom. Dijaštvo se je lotilo svojega dela z mladostno vnemo 111 vedrino. Da ostane razpoloženje in delavnost na tej višini, naj bo skrb vzgojiteljev doma in v šoli. Od ukinitve svobodnih dijaških društev v letih 1930. do 1932. se je pričel vz,poredno s političnimi spremembami v državi tudi v prosvetni politiki režim, ki ni ugodno vplival na vzgojo in razvoj mladih ljudi, včasih pa imel zanje celo težke posledice. Dijaki, ki so občutili vso težo in gnusnost denunciantstva v tistih letih, celo preganjanj, preiskav, zasliševanj, hudih disciplinskih kazni za vsako kravato in vsako besedo (celi razredi klasične gimnazije so se morali zagovarjati radi — zelenih kravat!) ti dijaki bodo imeli morda zanimive in pestre, toda tudi težke spomine na svoja dijaška leta. Zadnja leta je ta gonja pojenjala, vendar pa dijaštvo ne pozna več tistega pestrega prosvetnega dela kakor nekdaj, ko so bile njegove najboljše sile usmerjene plodno in svobodno. Bog daj, da hi se letos vsaj ne ponavljale žalostne zgodbe lanskega leta, ko je na nekem zavodu višji razred — stavkal, da bi si izboljšal učne pogoje, ko je moralo v ^ 5^ meru celo civilno hi kazen. $ reševati spore med profesor SL žiVlj< Z novo smerjo v javne*11 se prične tudi v šolah nov sov med dijaki in vzgojite«1- ^ upanja, vere v vzgojna na podobe, odnos priznanja tudi mladim ljudem* Način .S ^ zi, naredbami, uredbam®. &e f kaznovanji, zasledovanji *, mm zal zelo slabo in je do ve d ^ Ji. škandalov in tragedij* NaJ mladine ne utesnjuje z neP. cipMnskdmi ukazi kar tiče *■ ■ ^ obiska gledališč, kin, ceJ Id se ne sodi vsakega kora«• < oi> mlad človek, z visokega^ ^ fri-ga vzgojtteljstva, temveč ^ ^ .d stališča starejšega človeka. verjena dolžnost in nalo£ ’ j ,, 1) dijake, jih učiti in vz?aJflCyti beležiti le uspehe na .^v0te 9 dijakov in s tem tudi _ ‘‘Lfi uspehi pa so dosegljiv1 » ^ vek ne vidi v vztoffidjLfc svinčnik, notes in Tak odnos že vnaprej ^o d j no plodno delo, ki je p0 ko kadar koli preje. Zagrebška drama in hrvatska dramska produkcija Pisal»Jutarnjem listu« je na-'fottače j režiser Mirko Fotez pregled grebškp amske produkcije na sceni za-® more K-^e^a^^^a v sezoni 1^38-39, učen tutj- - V marsiikaterem oziru po- da omen' Za nas- Posebno je potrebno, gledališču n^esov odstavek o nalogah ‘Med t i .naron podpiranje domače Ste je j, Pr°dukclje. Zagrebško gledal i-iftietnosti sre^^če hrvatske gledališke Slavno r^A Ve^’no Posvečalo tej nalogi Vftino „VlZC>5?l'0st- Pfi nas res ni moglo t3zv0ia ,roc^vsem željam, ker si pa aomače dramske tvornosti ne %u, :e ^liti brez vprlzoritev na ** Sledaiii« repertoar zagrebške- ga š*e ve^no sestavljen iz doioče-sose s&I d0tnačih del, med katerimi taj p5rh °ma Izkristalizirala tista, ki ne-točim ° V rodovini naše dramati-^ si s »• so Se njihovi avtorji razvili ^>8i swtma^ čnfcn vprizarjanjem pri-^tikov «VeS UI>°števanih domačih dra- besede niso le fraze, ™ vajeni pri nas Slovencih, I^&ski ,PejStvo- J'e zagrebška drama Stsjrju ^°n* vprizorila nič manj ko 10 %o Ctrajnskih del in eno srbsko. ^ pa 7;iifTls^ega n'i bilo nobenega. Si-’ i. 1 Tlal bi zagrebško ali katero -<«arjal -Ko in srbsko gledališče ^ka n« S ovens;ka dela, če jih še slo- h Sltteirv - VpT^ariajo! Deloma ker jih "iw, u> se -■ - , . vec Pa, ker jih nočejo. Pri uri iJe značilno to, da vpri-Se nno ^di starejša domača dela, w^°tai "T1 nas po krstni predstavi — ftza vt?110 jziemo Cankarja - spra-ri? čase v arhiv. Tako je a zasrebško gledališče Ma- k*MSq n6 skorai POil tisočletja staro L U11£° Maroje« v Fotezovi ^v%tav J®2®. ki je doživela rekord tt,,? ' a^e je vprizorilo Gunduli- avko« ter Strozzijevo dra- w §ei Ha V noinega romana »Prosjak -h Je posvetila zagrebška dražitev15 in p.?ZOrnost najmilajšim dra-De.Ja j« i njihovim delom. Dne 5. ja-v ^inAa- krstna predstava Ante S K iu1Je ftMali ljudi godine 1918« esai krug a č -i r. .^raa °der'2aTn'' ^ne 1°- marca je pri' ® K lu aMah liudi godine 1918« nesariča’ dasi je doživela le ftk5 ie L, ruga domača drav"oVa ^ 30, januarja ¥}' »U pozadini Miroslava « s slede- či i. M; marca je bil debut osSr^a z dramo .»Albatros«, '* %ivela i- aZ Posebnega odziva ^ _ 4 reprize. Dne 3. aprila acpoole komedijo »Neobioni čovjek« s 16 reprizami, Veiliik uspeh je doživela znova Kr-ležina drama »U agoniji« z 12 vprizorit-vami. S tem je doživela ta drama že 50 predstav! Dne 1-9. junija je bila vprizor-jena v režiji dr. Gavelle Ogrizovideva drama »Slava njima«. Izmed Srbov je bil zastopan Branislav Nušič s komedijo »Protekcija«. Skupno je bilo torej vprizorjenih 11 srbsfeo-hrvatstoih odrskih del z rekordom 140 vprlzoritev! Povprečno se je torej odigralo vsako delo 11 krat. Mimo tega so pa Zagrebčani videli v. svoji drami še Ogrizovieevega »Vučino« ob priliki. gostovanja osješke drame,' Tomičevega »Pastorka« v vprizoritvi Društva hrvat-skih Zagorcev ter Zdenke Smrekarjeve »Iz godine 1848« v-vprizoritvi Matice hr-vatskih kazališnih dobrovoljaca. Skupno tedaj v resnici v eni sami sezoni na enem samem odru 14 domačih del! Zagrebška drama se tako s polno pravico lahko imenuje res hrvatska! Ako se po vsem tern ozremo na ljubljansko in mariborsko dramo, vidimo, da imata za letošnjo novo sezono na repertoarju vsaka le po tri domača slovenska dela, in med njimi je le ena sama noviteta! Sicer pa je bilo pri nas vedno tako. Slovenci pač cenimo vedno najbolj vse kar je — tuje. -r« Nacionalni teniški turnir v Celju SODELUJEJO TUDI KOVAČEVA, SERNČEVA, SMERDU IN FRIEDRICH. Vsakoletni teniški turnir, ki ga prireja SK Celje ze prvenstvo Savinjske doline in prehodni pokal celjske mestne občine bo letos v soboto 16. in nedeljo 17. t. m. Po došlih prijavah sodeč bo to naš letošnji največji turnir. Poleg številnih prijav znanih igralcev in igralk iz Maribora, Ljubljane in Zagreba so zagotovili svojo udeležbo predvsem naša državna prvakinja Kovačeva, zmagovalka številnih mednarodnih turnirjev, nadalje celjanka Sernčeva, tretja na državni damski ranglisti. Obljubljeno je tudi sodelovanje Florijanove, ki pa še ni zagotovljeno. Z nastopom te bi bila zbrana v Celju naša priznana damska državna reprezentanca. Vendar že s sodelovanjem Kovačeve in Sernčeve je zagotovljen turnirju popoln uspeh. Od gospodov je zagotovil svoje sodelovanje lanski zmagovalec turnirja Boris Smerdu, ki se je ravnokar vrnil iz zmagonosne turneje po Madžarskem, naš bodoči mušketir. Nadalje bo nastopil lanski finalist Friedrich ter veliko število mlajših igralcev in igralk iz Slovenije in Hrvatske. Na to zanimivo tekmovanje opozarjamo vse Celjane. Turnir se bo pričel v soboto in nadaljeval v nedeljo, vsakokrat ob 8. v Mestnem parku. Damsko atletsko prvenstvo V soboto popoldne in nedeljo dopoldne bo v Zagrebu na Haškovem igrišču atletsko državno prvenstvo poedink za leto 1939. Prijavljeno je lepo število atletinj, tudi dva mariborska kluba bosta poslala svoje atletinje na start, in. sicer SSK Maraton in SK Rapid, ki bo po nedavnih uspehih svojih atletinj v Zagrebu gotovo osvojil več prvih mest. Prvič bodo na tem tekmovanju sodelovale članice mariborskega Maratona, celjske Jugoslavije, Rapida iz Osijeka, razen teh pa so prijavljeni še klubi Rapid (Maribor), Planina (Ljubljana) ter Maraton in Hašk iz Zagreba. V okviru državnega prvenstva bo istočasno dvoboj mestnih ekip Maribora in Zagreba, za katerega vlada tudi veliko zanimanje. JUGOSLAVIJA NA X. BALKANIADI Izgledi, da se bo vendarle vršila letošnja X. balkaniada, ki je poverjena Grkom in bi se naj odigrala v Atenah, so se jako povečali. Jugoslovanska atletska zveza je na vprašanje, ali je pripravljena sodelovati, poslala grški zvezi pritrdilni odgovor. avli G lcwize. une č. aprila aa di biovenci t ^ eil° Senečic z najnovejšo način proslavili. NEKOLIKO POPRAVKA K »JUBILEJNI GLEDALIŠKI SEZONI K vaši notici o jubilejni gledališki sezoni 1939-40 si dovoljujem pripomniti, da ni čisto pravilno, če »vsa slovenska Talija praznuje letos 150-letnico spomina na prvo slovensko predstavo sploh«, ker so že davno pred Linhartovim »Matičkom« v Rušah pri Mariboru igrali slovenske duhovne igre. Tam so se vršile slovenske predstave že ob koncu sedemnajstega, stoletja. -ab k. Nova slovenska opera mariborskega skladatelja. Profesor Vasilij Mirk je dovršil na libreto pesnice Ruže Lucije Petelinove pravljično opero »Rajamaj«, ki jo je izročil ljubljanski operi in jo je tudi že uvrstila v repertoar sezone 1939-40. Ideja opere je boj dobrega proti zlu. k. Zastoj v slovenski dramatiki. Iz objav repertoarnega načrta ljubljanske in mariborske drame za novo sezono smo izvedeli, da se pripravlja le ena sama slovenska dramska krstna predstava, Go-louhova »Krisalida«, ki jo vprizori mariborska drama. Sicer so pa na sporedu le starejša dela Medveda, Cankarja, Finžgarja in Krefta. k. Stopetdesetletnica slovenske igre. V sedanji gledališki sezoni poteče 150 let, kar je bila v ljubljanskem gledališču igrana prva slovenska igra, Linhartova komedija »Županova Micka«. Bilo bi potrebno, da bi Slovenci ta svoj jubilej na dostojen SMERDU IN LASLO V VELIKI KANIŽI Po mednarodnem turnirju za prvenstvo Blatnega jezera sta tekmovala Smerdu in Laslo na mednarodnem, turnirju v Veliki Ka-niži ter dosegla lepe rezultate. V četrtinskem finalu je Smerdu premagal Hofmana s 6:1, 6:1, Laslo pa Bartoša st. s 6:0, 7:5, v polfinalu je Smerdu odpravil Bartoša ml. s 14:12 7:5, Laslo pa je izpadel proti Friedrichu s 3:6,0:6. V finalu je Smerdu radi krčev v nogi v petem-setu odstopil pri stanju 2:6, 7:5, 1:6, 8:6, 3:0. Preostal še je finale v dvoje, ki se bo odigral, čim bo Smerdu lahko nastopil. Nasprotniki so Smerdu-Laslo ter Friedrich-Eliisen. tako da bo postal tekmec Hajduku ter bo tudi imel več izgledov v ligaškem tekmovanju. s. SK Železničar je izključil kolesarja Oskarja Rozmana iz vrst svojih članov radi nediscipliniranosti, ker je ne glede na izrecno zabrano od strani svojega kluba startal na dirkališčnem prvenstvu mesta Maribora 1939. s. V table-tenisu je Zagreb premagal Banjaluko s 6:3. s. Drevi bo v Zagrebu nočna nogometna tekma med reprezentanco Zagreba in moštvom mestnih podjetij, za katera bo igral sko-ro kompletni Gradjanski. s. Tudi Belgija je preložila začetek nogometnega prvenstva za nedoločen čas. s. Nov svetovni rekord v hoji na 10 angleških milj je postavil v Stockholmu Šved John Mikkaelsson v 1:13:59.4. PRED FUZIJO »SPLIT« — »MAJSTOR S MORA« V Splitu pričakujejo, da bo v najkrajšem času prišlo do fuzije »Splita« in »Majstora s mora«, ki sta doslej živela v precej napetih odnošajih. Split bo s fuzijo prišel do igrišča ter bo znatno pojačil zlasti napadalno vrsto, $ah OLIMPIADA V BUENOS-A1RESU V 8. kolu je glavni favorit švedska nepričakovano izgubila proti Braziliji v raz-flierj u 2‘/s: I1/?- Ker je Poljska dobila svoj match proti Litvi v visokem razmerju 4:0. jc prišla poleg Švedske nenadoma tudi ona v vodstvo. Argentina je porazila Dansko 2l/s: P/2, Letonska Francijo 21/3: lJ/2- Ceško-Moravska je premagala Kubo 3:1 (na prvi deski je Opočensky izgubil proti Capablanci), Palestina pa Nizozemsko 2Vs : ll/2. Match Estonska-—Chilc, je bil prekinjen," dočim je imela Nemčija prost dan. Po 8. kolu vodita Poljska in Švedska z 19točkami, sledijo Nemčija 19, Argentina" I8V2J Nizozemska 18, Ceško-Morav-ska 16, Letonska 151/2, Francija 14, Palestina 131/2, Danska 12, Chile 12, Estonska 1172, Brazilija in Kuba 11 in Litva 9. V ,,tolažilnem turnirju" za pokal argentinskega prezidenta je stanje po 6. kolu naslednje: Islandija 18, Uruguay 16, Kanada 1372, Bolgarska 13, Norveška llVs> Ecuador" 107», Guatemala 10, Irska 9, Perii in Bolivija 7"72, Paraguay 47s točke. Važno opozorilo! Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca, čim prejme uprava »Večernika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo. Poravnajte zato naročnino takoj! V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več! UPRAVA »VEČERNIKA«. liubezen mormria ericssona 2 0,!,u,iem ■ 0lC*a ta je vendar po- ‘'^Sova dow Pvred letom umrla. Bi-Pred wC’ da teea ne m°rete C?e !‘r- dni ie umrla’ - Ve 0 tolažil 2,1 s Sval0-« A S|ar menda ŠvaIo! BoR v nebesih! " ’ ima n ^ Petdeset let!« Vr 50-000 kron v ban- \| ragu z Siil«a Se ^GunJc rj°vel Magnus. ra2ndrn;lmd.SS0n * »vale r>ti n- k j Pr£ :a ve„ ‘n^no u"r.ne more ljubiti!« je ra?h u,,lunasson s Svalo ,^^riti nt vicletf'1' Skaj časani V 5 kg' ~~ S0 lnU na' darna k temu?! Saj' ta Vu k°nčnr, . ar ne more Huhmt« i. .ra,T1eni ?!aSb i7 IJMUIIUV, J , n •'•m. ' 'eSa- Notar je sko-, °re re?- 6,i1%* FRIZER^ t f za Maribor r, tober. Seme. f^er’ K UČENCA sprejme trgovina ^ gl / sina, Vetrinjska^.---'0 ^ se sprejme za * Vrečko. Slom^0 87 La nataka&» odnosno dobi * na račun proti din. Naslov v upr pogj. NEMŠČINA. $$$?*?£ * začetni >n formacije se?1.. ... •, n®fJfeai' *i,nnaZ št. 5. _ Vse za šolo kupite naibolie in nalceneie v knjigarni in papirnici - ^ ..TISKOVNE ZADRUG^ Maribor, Aleksandrova c. 13 - Telefon ?^ Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku^ ^ ne vračajo. — Uredništvo iu uprava; Maribor, Kopališka ulic« 6. — Telefon uredništva štev. 25-67. in uprave štev. 2S-67.. — Poštni čekovni _ Ro*op &