Političen list za slovenski narod.
JP* poŠti prejemam velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta (5 gld., za četrt leta I (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratit se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
J^tev. 197.
V Ljubljani, v četrtek 29.
avgusta 1889,
Letnili XVII.
Iz K i m i).
Ko so prišli Pijomontezi v Rim. naznaniti so hoteli strmečemu svetu, kako mlada Italija ustanovlja svojo prestolnico. Celi mestni okraji so se podrli in desetkiat več novih jo navstalo. Iu kako so se gradili ? Na kako zemljišče se je vsprejel dolg, s tem dolgom se je zidal spodnji del; nato se je izposodila druga svota, s katero se je postavilo prvo nadstropje; za tem je prišel tretji dolg za drugo nadstropje, in tako se je postopalo, dokler niso bila tri ali štiri nadstropja gotova. Denar v to svrho so dajali rimski plemiči in banke; splošnje zaupanje se je povzdignilo vsled brezmejnega kredita, kateri je dovoljevala „banca nazionale". Nemčija se je baje s 300 milijoni tega stavbenega denarja vdele-ževala. Toda vknjiženi dolgovi imajo to slabo lastnost, da se morajo obrestovati; ker pa ostajajo slej kakor prej cele vrste in ulice hiš stanovalcev prazne, dobivala se tudi ni nikakoršna najemščina. Mej tem pa so se gradnje veselo nadaljevale. Naenkrat je „banca nazionale" vsak kredit odpovedala; čeravno stori „banca romana" vse. kar je v njej moči, vendar ne zadostuje tirjatvam; bankerot sledi bankerotu.
Večina papežu naklonjenega plemstva je uničena, le še dve družini — Aldobrandini in Lance-lotti — se morete hvaliti, da ste se iz te krize rešili z zdravo kožo. Čeravno je redarstvo kar v tolpah iz Rima izganjalo zidarje, navstale so duč 8. in 9. februarija vendar delavske rabuke. Najnovejša žrtva, katero je zahtevala ta stavbena špekulacija, je sedanja kriza turinske banke. (Slednja je, kakor znano, že ustavila plačila. Op. vred.) Delnice, ki so se kupovale po 200 lir in so narastle do 700 lir, padle so na 120 lir; občinstvo je nazaj tirjalo svoje vloge in kriza je bila gotova. Da se zadovoli tekočim zahtevam, posodila je vsled posredovanja finančnega ministra „banca nazionale" v zvezi z nekaterimi drugimi bankami deset milijonov, toda skušeni trgovci trdijo, da je bankerot brez vladne podpore neizogibljiv. Nekateri listi pravijo
sedaj, da vlada ne smé pomagati, ker ni zasobnik, kateri bi razpolagal z osebnim premoženjem ; drugi pa pravijo, če je vlada kriva — in to je, ker je že davno poznala slabe razmere in vendar ni v tem oziru storila ničesa — dolžna je pomagati; če pa ni zakrivila ničesa, pomagati mora vendar, ker se gré za javne koristi.
Oglejmo si jedro. Kaj se je z vsemi temi žrtvami doseglo? — Velik del plemstva je uničen, vrle tvrdke so napovedale bankerot, prihranitve malega moža so zginile, cerkve, samostani in svetišča so razdrta, javni kredit je nad vsako mejo omajan, velike ceste so prazne, po drugih, ki so se razširile, revno ljudstvo niti občevati ne more poleti, ker nimajo nobene sence; pravim revno, kajti bogatinci beže pred vročino na deželo. — Najhujše pa, kar se je s temi ponesrečenimi špekulacijami doseglo, jo to, da je mnogo ljudstva z dežele pridrlo v mesto, meneč, tù je raj, potem pa so pomagali po-množevati sodrgo in proletarijat. Italija ni dežela velikih mest, kajti na jugu tako rekoč nima ni-kakoršne trgovine iu industrije, nakazana pa je od narave, da obdeluje jako rodovitno zemljo. In ravno kmetijstvo je v Italiji jako propadlo, kar pa ni zakrivila tolikanj nedelavnost kmetov, marveč okoliščina, ker ne poznajo in nimajo sredstev. Da se vse to spozna, seveda no zadostuje potovanje po železnici in ogledovanje mest.
Papeži so poprek primerno ravnali ; delo in denar so poglavito določili umetniji — in to po vsej pravici, kajti Italija je dežela umetnij — iu kmetijstvu. Še daues moramo mostove in ceste v gorovji občudovati, ki nosijo papežev grb, kakor tudi rodovitne pokrajine, v katerih so poprej iz močvirja puhteli strupeni sopari. Ce jo danes kdo pisal knjigo o kmetijstvu ali sploh kaj izumil na korist kmetu, gotovo ga sprejme papež Leon XIII. tako, kakor kakega visokega dostojanstvenika. Papeževe šole toliko nadkriljujejo državne, da liberalni listi polni srda kličejo: Papež iz hinavstva tako v redu svoje šole vzdržuje, da bi s tem škodoval državnim učilnicam. Vlada je storila naglavni greh s tem, da je
težišče preložila v mesta namesto na kmete; le iz tega si moremo tolmačiti, da se je leta 1S76 okrog 20.000 Italijanov izselilo, leta 1888 pa je to število poskočilo na 200.000. Množitev prebivalstva sama še ne pojasnjuje zadosti te prikazni. Ko bi se bili milijoni, ki tičijo v praznih ulicah in morda tudi v žepih nekaterih velikih sleparjev, porabili na korist kmetov, v povzdigo kmetijstva, v ustanovitev kmetijskih šol, v osnovanje posojilnic, za kmetijske razstave, ko bi se bile nagrade razpisale za saditev novega drevja, namesto da so se davki poberali od vsakega novega drevesca, ko bi se bilo skrbelo za zdravo izvažanje pridelkov, namesto da trapajo za nezmiselno naselbinsko politiko, ne odlikovala bi se Italija morda danes tako z bliščečo se sleparijo, gotovo pa je, da bi bila srečnejša.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. avgusta. 3iotraia|e dežele.
„Fremdcnblatt" je iz zanesljivega vira izvedel, da se bodo deželni zbori sešli začetkom oktobra. Kdaj se bo sklical državni zbor, ni še določeno. Cesarski patent glede deželnih zborov bo baje že v nedeljo izšel.
Pravosodnje ministerstvo je vsem sodiščem razposlalo ukaz o porabi zasebnih zdravnikov pri uradnih opravilih. Odškodnina za taka poslovanja se vedno določi po dogovoru. Isto velja o redar-stvenih iu sodiščnih zdravnikih glede opravil zunaj uradnega kroga. Obravnave o konečai vredbi plač sodiščnih zdravnikov se še vrše.
„Ungarische Post" pravi, da se je grofu Andrass// ju obrnilo na bolje. Ojačil se je toliko, da se grof vsak dan z ladijo vozi na izlete.
Vitanje države.
Črnogorska vlada zahteva od Turčije odškodnino za umore, plene iu požiganja, katera so Malisori izvršili. — Včeraj je bila poroka vojvode Leuchtenburškega s princesinjo Stano. — Jutri se bodeta knez Nikita in dedni princ Danilo iz Peter-burga v Cetinje povrnila.
LISTEK.
Boletus hydriensis, Hacquet.
Več ko sto let je že minolo, odkar je še za časa slavnega prirodoslovca Skopolija bil došel ne manj sloveči prirodoljub Baltazar Hacquet v lepo domovino našo in po njegovem odhodu iz Idrije ondi učil fizike, pozneje tudi ua ljubljanskem „liceju" predaval anatomijo in ranocelstvo, prehodil deželo našo na več strani, priobčil več knjig narodopisne, mineralogiške, zemljopisne in botaniške vsebine, mej poslednjimi tudi znani spis: „Plantae alpinae car-nioliae" (Dunaj 1782). Tu našteva in opisuje 12 novih piisem rastlin, ki so na pridruženem listu tudi naslikane. Mej temi novimi pasmami se nahaja tudi gliva, kojo je Hacquet našel poleg „Mrzle rupe" v okolici Črnega vrha pri Idriji in ji dal ime „CIathrus hydriensis"; zdaj jo imenujemo Boletus hydriensis (reete idriensis).
Minolo leto, meseca julija — ako se še prav spominjam — pobral sem tri eksemplare te zanimive glive poleg pota blizu Viševce v znožju Šenturške gore, in sicer eno, ki je rastla pri koreninah gozdnega bora (Pinus sylvestris); onidve pa na rudeče
rumenkasti sljudasti (glimmerlich), s strohlenimi topolovimi koreninami prepreženi ilovici. Ko pošljem dva eksemplara te glive z drugimi mikroškopnimi glivicami vred g. prof. Vossu na ogled in da bi mi je tudi krstil, mi, jako vesel najdbe moje, 24. svečana t. 1. naznani, da tudi on je neko leto zapazil to glivo v neki loži ribniške okolice. Letos, in sicer 23. dan t. m., ko iz Kamenika koračim na Šenturško goro, posrečilo se mi je zopet da sem našel to glivo in sicer na ravno onem že preje imenovanem kraju. Jo pa taka-le: Trdi, skrivljeni, zdolaj pri tleh okrogli, s tenko rujavo-črnikasto, zgoraj pri vrhu pa stisnjeni in z belo, zgoščeni pajčevini slično kožico ogrnjen bet je 5—6 santimetrov dolg in pri sredi J. santm. premerno širok. Mesnati klobuk z navdolž in na znotraj zavihanimi krajci je po vrhu zbočen in pokrit z rujavo-črnikastimi luskami, ki so nekoliko podobne semenskim luskam storža gozdnega bora; znotraj je klobuk belkast z lego neštevilnih ozkih cevk. Visok jo kake 3 santimetro, širok pa v premeru 4—5 santm.
Ta zanimljiva gliva se gotovo na mnogih krajih naše na prirodoslovnih stvareh tako bogate dežele nahaja, le premalo je prirodoljubov, ki bi kaj opazovali, iskali in potem priobčili.
Nekaj o vodovodu ljubljanskem.
Ljubljana je prvo mesto dežele Kranjske in uverjena je, da je tudi središče „Slovenije". Bodisi! Toda meni je v misli zdaj le vodovod, v čemer jo je pa prekosilo žo pohlevno mestice Kamenik.
Ne bom rekel, da so se Ljubljančani učili od Kamničanov, tudi ne, da jih posnemajo. Kamniča-nom — rekel bi — je vodovoda zaradi vode prav tako malo treba bilo, kakor para mlinu ob vodi; tam je Bistrica, ki ima boljšo vodo od vseh kranjskih pokrajin, izvzemši Gorenjske. Napravili pa so si Kamničani vodovod iu zadovoljni so ž njim.
Ljubljana hiti zdaj za Kamničani. Res je, re-vica ima vode v izobilji, a dobre ne; vsaj je to trdil in trdi še gosp. p. n. dr. Keesbacher, ako-ravno dvomim, da bi bil pokusil vodo iz vseh ljubljanskih vodnjakov. (Bolje bi bilo, ko bi bil šel preiskavat vino po raznih gostilnah.) Pa dandanes napreduje vse, ali marveč išče dobrega tistega, kar so imeli žo predniki.
Kar se tiče Ljubljane, očitni so že rimski vodovodi, katerih sled nahajajo pri kopanji po Ljubljani tam, kjer so se vtaborili Rimljani. Gotovo je, da so si napeljali vodo od Polhovega Gradca,

Pred včeraj je v Budimpešti krožila govorica, da je srbska kraljica-mati oa poti v Belgrad iu da so zaradi tega vsi poslaniki na srbskem dvoru pozvani, naj se povrnejo na avoje mesto. Ta vait je bila seveda izmišljena. — V seji ministerskeg» soveta dne SR. t. m. se je končalo ¿¡tanje postavnega načrta o občinski samoupmi. Načrt se je državnemu svotu izročil v presojo.
liuski listi pravijo, da se niti za Rusijo, niti za Francijo ne more govoriti o razoroievanju, ker je pravi nalog mirovne lige, da Kosijo prisili k spravi in izgubi Bolgarije, Francijo pa k izgubi Lorene. „Novoje Vreraja" piše: Dokler ni balkansko vprašanje vrejeno, toliko časa je mogoč le oboroženi mir. — Odpotovanje nemškega cesarja v Alzacijo-Loreno sodijo ruski listi manj ugodno, nego italijanski. „Novoje Vremja" meni, da cesarja ni pozdravljal domačinec, marveč je vse dotične izjave naravnost naročila — vlada sama.
Vsi nemški listi polnijo svoje predale z razpravami in naznanili o carjevem prihodu. Večinoma so tega mnenja, da car ne bo še tako kmalu obiskal nemškega cesarja. „Voss. Ztg." pravi: „Dvorna urada v Berolinu iu Potsdamu nimata še nika-koršnih dotičnih poročil. .. Gotovo je, da se bo ta dogodek enkrat izvršil, toda o dobi ne bo odločevala površna uljudnost zapadne Evrope, marveč le neomejena volja samovladarjeva. Nenaravnosti sedanjega evropskega položaja gotovo ne more pokriti zunanja uljudna oblika mej mirovno Evropo in Rusijo. Carjev obisk ne bo naravnega teka stvarij ustavil, pokazal pa bo le z obliko in z dobo, kedaj bo prišel v Berolin, koliko nasprotja je že v zunanjem občevanji obeh vladarjev."
„Liberte" trdi, da namerava francoske republike predsednik Sadi-Camot povodom splošnjib volitev izdati manifest francoskem« narodu. — Bou-langisti, ki se zdaj imenujejo „narodna stranka", so se k volilnemu gibanju že oglasili. Objavili so že prvi seznam svojih kandidatov za Seine-departe-ment. V petem okrožji kandiduje Naquet, v petnajstem Laguerre, v dvajsetem Rochefort in v osemnajstem (Montmartre) Boulanger sam. Poziv do volilcev je podpisal „general Boulanger, načelnik republikanskemu narodnemu odboru."
V angleški zgornji zbornici je izjavil državni tajnik Cross, da Anglija ne namerava prilastiti si Kašmir. — „Daily News" objavlja odprto pismo Gladstone-ovo, v katerem ta zahteva, naj vlada prisili sultana, da bo napravil konec grozodejstvom Musse beja v Armeniji. Gladstone potem našteva mnogo vzgledov, ki bodo gotovo vzbudili pozornost vladnih krogov. — Iz Clonakiltyja se poroča, da sta bila parnellska poslanca O' Brien in Gilhvoly obsojena zaradi ščuvanja najemnikov na dvamesečno, oziroma šesttedensko ječo.
Včeraj je italijanski kralj sprejel šoaško odposlanstvo. Poroča se v dopolnilo, da je bilo pri prihodu tega odposlanstva na rimskem kolodvoru zbranih do 5000 ljudi, ki so pa zagledavši borno zunanjost teh pooblaščencev tujega vladarja začeli rujoveti in žvižgati. Člane odposlanstva je ta sprejem
—	prijetno iznenadil. Menili so, da je v Italiji tako pozdravljanje navadno in običajno.
Povodom rojstnega dne rumunskega prestolonaslednika je predvčeraj prišel poveljnik tretjega polka, pri katerem služi kraljevič, na čelu vseh častnikov v Sinajo ter je kralju in prestolonasledniku čestital. Pri obedu je kralj prestolonasledniku napil.
—	„Monitorul" objavlja ukaz o ustanovitvi višje vojaške šole, v kateri se bodo izvežbovali častniki generalnega štaba.
Poročila s Krete pravijo, da je tamošnji položaj nepremenjen. — Šakir paša je v svojem odgovoru na kretsko spomenico baje naglašal, da je angleški konzul nasvetoval vladi, naj ničesa ne dovoli vstajnikom, predno se ne podvržejo. „Presse"
ker jim je Ljubljanica še manj ugajala, ko Kamni-čanom čista Bistrica.
Ljubljana je torej sklenila napraviti vodovod, in po daljšem posvetovanji izbrali so si podzemeljske studence pri Klečah, dobro uro od Ljubljane blizu savskega brega. Tam so našli močne vrelce, ki niso v zvezi s Savo. Sava teče nižje in je tudi oddaljena skoro pol ure. S konca iskali so jih na Skaručini, kjer je več jako mrzlih studencev, pa so ta načrt opustili. Vzroka ne vem. No, zdaj so pri Klečah izkopali studence, in ker mora tam biti velik, močen curek studenčnice, nadejajo se, da bo vode za Ljubljano dosti ali celo v izobilji. Bog daj!
Idimo zdaj k napravam samim, posebno zato, ker ne samo Ljubljančani, marveč tudi vnanji čudno gledajo razkopavanje po mestu in zunaj njega. Jaz bom popisal to velevažno delo le po tem, kakor se je vršilo in se vrši še brez katerihkoli kritičnih opazek. Dobrovoljni bralec naj gre le za menoj, pa bo vedel, kako se je to pričelo in kako se zdaj do-vršuje.
Prvi pričetek je bil, da so izkopali studence na ljubljanskem polji blizu Kleč. Tje pelje najprvo dunajska cesta do „pekovskega križa*, potem cesta v levo stran proti Klečem. Delo se je pričelo na-
poroča: „Sakir paša je naznani! vstajnikom, da mu je nemogoče odgovoriti na njihove zahtere, dokler ne odloid orožja."
Izvirni dopisi.
Iz Brežic, 36. avgusta. V našem krog in krog od Slovencev in Hrvatov obdanem talmi-nemškem mestecu smo imeli volitve za mestni zbor. Kdo bi si mislil — propala je ultra-nemška klika, ki je do sedaj tukaj zvonec nosila in vse strahovala. Ljubezen teh gospodov do Slovencev znači faktum, da se je pri občinskem zboru predlagalo, odvzeti zdravniku g. dr. Š. od mesta zagotovljeno remuneracijo samo zato, ker je g. doktor Slovenec, ali kakor je dotični zapečkar predlog podpiral: „weil er nicht mit uns ist". Ti gospodje sovražijo sicer vse, karkoli je slovenskega, a prav radi sprejemajo slovenski denar bodisi za kavo ali „aqua destilata".
Ne znam, v katerem „gau"-u je voditeljem pro-pale klike tekla zibelka, a imena nas spominjajo bolj na furlanske zidarje in zaničevane „vindišarje", kakor na Bismarcka iu njegov raj. Propali so torej ti gospodje, pa ne zavoljo svojega istinitega nemškega pokolenja (?) in mišljenja, ampak zato, ker z javnim premoženjem niso gospodarili tako, kakor s svojo lastnino. Županom je izvoljen, kakor ste že poročali, advokat g. dr. Srebre. Celjska „vahtarica" prišteva ga k zmerno narodni stranki iu ga milo opominja in spominja, da je izvoljen le vsled čudnih razmer v nemškem tem mestu. Toda to svarilo je nepotrebno, če bi g. župan tudi voljo imel, svojo narodno dolžnost spolniti, vendar bi ne našel potrebne pomoči pri mestnem svetovalstvu, katero je razun g. Levaka sestavljeno iz Nemcev in nemčurjev.
Odkod to, da se tukaj narodna zavest tako malo vzbuja in širi? Zato, ker ni tukaj središča, ni društva, kjer bi se zbirali narodno misleči možje. Vsi oni faktorji, ki bi lahko kaj storili, drže križem roke. Tukaj sta dva advokata, jeden notar, več uradnikov, dva duhovnika in nekaj meščanov, ki so Slovenci, o katerih se vsaj govori, da so Slovenci. Če njih gospe in deca slovenski umejo, ne vem, pač pa mnogi kremenitih Slovencev žele.
Gospodje, ganite se! Ljudstvo se bo vzdramilo in kmalu stalo za vami. Izlet zagrebških ognjegascev je pač lahko vsakega prepričal, da ljudstvo čuti svojo protinaravno in smešno vlogo, katero so mu vsilili nemško misleči vodje. Na noge torej!
Iz Črne reke v Bosni, 20. avgusta. Škoda, da nimam naročenega ni jednega slovenskega lista, da bi vedel, kaj Slovenci delate. Ako se ne varam, imeli ste volitve v deželni zbor, in tedaj je bilo včasih precej vroče. Mislim, da zdaj z nemškutarji nimate trdega posla, kakor nekdaj, ker so precej obnemogli. Samo ako si niso liberalci in konservativci kaj v lase segli? Ta oboževana sloboda pri Vas, a pri nas v Bosni o takih malenkostih ničesa ne znamo. Kaj ti hoče tiskovna in volilna sloboda, ker narod i brez tega more živeti. V tisku cenzura, voliti treba ni, kdo bo s tem čas tratil? Govoriti nima kdo; za nas tako vlada najbolje skrbi. Narod naj sluša, kar se mu kaže, pa vse dobro. Narod sluša lepo, kakor božji volek, in trpi; pa saj trpeti morajo vsi.
vzgor; kopali so namreč od „Slona" po duuajski cesti in pri „križu" zavili proti Klecam, da so izkopali cesto; po polji ne gre vodovod, izvzemši zadnji konec že celo pri studencih. To je bilo dobro pogojeno, ker ni bilo treba kupovati zemljišč, razven teh, katere neobhodno potrebujejo. Tam bodo poslopja skoro dogotovljena za stroje in drugo, a ker se boje pomanjkanja vode, pripeljali so tje velikanske železne cevi, katere bodo pogreznili v zemljo navpik, da bodo sesale vodo. Klečani so bili zaradi tega v velikih skrbeh, da bi jim voda po njihovih vodnjakih ne usahnila, ter so vložili pritožbo pri mestnem uradu. Toda komisija je spoznala, da jim ne preti nikaka nevarnost, in mestni odbor je odbil pritožbo. Poslopja tam gori bodo skoro dogotovljena, le stroji naj še pridejo.
Od tod je do „Slona" ravna pot, cevi debele. Pod železnico so speljali dvojne, da prave tiče v večjih in so dobro zašite in zakovane. čudno je gledati le, kako take masivne velikane premaga priprosta človeška moč, akoravno ji služi tu in tam tudi kak priprost stroj, in da se ne zgodi nesreča.
Zdaj smo v Ljubljani. Tu se je pričelo razkopavanje najprvo ob desnem bregu Ljubljanice. Vse je šlo — kakor še gre — sistematično po oddelkih
To Vam je podoba bosanjskega življenja. Tu je vse še idilično, morje javnega življenja stoji še tiho, ne maje ga nikak vdtrič. Včasih, p» včasih čuje se in čita kak glas iz Bosne v srbskih in hrvatskih listih, pa ti glasi so od samih „prenapeieiev", koji ne poznajo potreb naroda in hočejo samo narod vznemirjati. Pri nas vlada duševni mrak. Razmere narodne so p» tukaj tudi res take, da jib je težko razumeti. Vsaka vera hoče biti tudi svoj narod, ali le v političnem oziru, o narodnosti nikdo nima pravega pojma. Bošnjaki pravoslavni hočejo biti Srbi, pa ne toliko kot narod, nego želijo le po zvezi s Srbijo. Oni muhamedanske vere hočejo biti Turci in želijo si zveze s Turčijo in stare turško razmere nazaj. Katoličani zopet hočejo biti Hrvati in želijo zvezo s Hrvatsko. To je tudi vzrok, da se vsaka vera z drugo nekako pisano gleda. Ni pravega sporazuma, akoravno je vse eden narod. Kako se sodi tu o narodnosti, kaže to, da je n. pr. „Bosanjska pošta", prvi tukajšnji list, v nekem prepiru o tukajšnjem jeziku v svoji „modrosti" razsodila, da v Bosni se govori „bosaujski" jezik, akoravno celi svet ve, da v Bosni, z malim izjemkom na severo-zapadu, prebiva srbski narod. To je ravno tako, kakor so pri vas pred nekim časom trdili , da na Kranjskem stanuje „kranjski" narod.
Prvi in najboljši pomoček, združiti narod v složno delovanje, bil bi zbuditi in gojiti narodno zavest brez obzira na politiko, katera edina bi mogla zvezati in bi imele prostora v tem okviru vse vere in celi narod, kakor je to pri vseh drugih narodih. Ali tega se vlada boji. Toda naj bo dosti o tem, in idimo še k našim znanstvenim in gospodarskim razmeram.
O znanstvenem napredku v našem pomenu še ne more biti govora. Ena višja gimnazija v Sera-jevu in jezuitska gimnazija v Travniku so naše „visoke šole". Poleg teh imamo več trgovskih šol in učiteljsko pripravnico. Bogoslovsko šolo imajo samo pravoslavni, a katoličanje še ne. Ljudskih šol je še precej in znanje med narodom pridno napreduje.
O umetnosti se more Bosna ponašati samo z umetnim vezenjem, n. pr. s preprogami in enakimi stvarmi in pa z umetnim izdelovanjem srebrnega in bakrenega posodja, kateri izdelki slove po vseh svetovnih razstavah in so zapadni Evropi vzgled. Znameniti so stari spominki iz nekdanje cvetoče dobe, ki so se ohranili še po nekaterih samostanih. Tako n. pr. ne vem, ali veste Slovenci ali ne, da je pred nekim časom naš cesar kupil od samostana v Foj-nici zal in dragocen mašen plašč neprecenljive umetniške vrednosti in ga pridal k insignijam oger-ske krone; ta plašč smo nositi samo primas ogerski pri kraljevem kronanju. To je nekaj, kar Avstrija ni imela. (Opis v „Pester Lloydu" 1887.) Starine se tudi pridno izkopavajo in čuvajo v muzeju v Serajevu, do katerega smo že tudi došli.
V državnopravnem oziru stoji Bosna skoraj samostalno in ima več samostalnosti od Ogerske. Za to nam morete Slovenci in drugi narodi zavidati. Mi imamo svoj „budget" brez deficita, delamo svoje železnice itd. Železnice Doboj Siminhan in Metkovič-Serajevo so že „bosanjske državne železnice", napravljene z bosanjskimi novci. Se ve, da je bilo
(parcelah). Delavcev je bilo nekaj domačih, nekaj prisiljencev in žabječanov. Tujci, katerih je bilo mnogo v tem času tu, so zabavljali, domači pa so se tolažili s tem, da bo kmalu bolje. Po mestu so se res podvizali z zasipanjem jarkov, če prav so morali vse sklenjene cevi poskušati na največjo silo. Pa na tej strani je vse gotovo; na levem bregu gre delo tudi h koncu. Videti je, da bo skoro vsaka hiša dobila svojo vodo.
Le frančiškanski most, — kaj pa ta? Jaz sam ne včm. Na obeh straneh so cevi napeljane tako, da si gledajo žrelo v žrelo. Pa saj so ti „tehnični možje" že taki, da bodo tudi Ljubljanico izpodko-pali, pravijo ljudje; jaz tudi, ker drugače bi bila vsa onostranska zaloga cevi zastonj.
Zdaj gremo pod „Tum", kemor se zavije glavna črta s Kleč. Cevi v spodnje mesto namenjene so debele, kakor te. A pri „Slonu" je zaključek; tam je „kar te ne gre v mesto, greš v „re-servoir" v hrib." Joj, to bo sila. Voda je tudi svojeglavna, kar je je preveč že, umika le le sili. Tako bo tudi tukaj. Ko bo napolnjeno ljubljansko brezduo, morala bo pritirana voda iti, teči ali siliti se navzgor, kjer ji še kaj duška ostaja. Od tam se bo porivala višje, višje v hrib. Saj voda ne teče v
treba nekaj tudi v Avstriji na posodo vzeti, kar pa pridno vračamo. Šole in uradnije so narodne, a pardon, zareklo se mi je, „bosanjske", da popravim. Vlada v Bosni je samostalna in stoji, kakor znano, samo pod nadzorstvom skupnega finančnega ministra na Dunaju. Poleg avstrijske posadke ima Bosna tudi svojo vojsko, ki jo sama plačuje, in lepi so ti bo-sanjski vojniki, avstrijski so le pritlikovci proti njim.
Tudi kmetijstvo je začelo po malem napredovati in bi še veliko bolje, samo da se vrede zemljiške razmere in podložnost do veleposestn kov, kar pa le počasi napreduje. Lep dohodek daje vsako leto duhan, posebno v Ercegovini, za katerega plača vlada vsako leto preko 7 milijonov gold. pridelovalcem in še ima sama preko 3 milijonov dobička pri njem. Sloveče je vino, ki rodi le v Ercegovini, posebno mostarsko. Vi Slovenci ga nimate takega, tudi ne v ljutomeriških goricah, ker tukaj ga greje južno solnce, in je kakor ognjeno. V južni Ercegovini do Mostara mnogo rodi smokva in oljka.
Tudi obrtnija je začela po malem napredovati. Imamo že nekoliko tovarn za veliko industrijo. Neizmerni pragozdi, kjer moreš vsak pot srečati medveda ali divjega merjasca, in bogati rudni zakladi so se začeli obdelovati, odkar so se odprle ceste in železnice. Tu leži industrijska prihodnjost Bosne, samo treba veščih ljudij in kapitala za to.
V splošnjem obziru, v občenju z narodom in o javnej varnosti je tu vse drugače, kakor si vi Slovenci, ki niste tukaj bili, navadno mislite. Vi poznate Bošnjake največ iz popisov starih turških vojsk med Slovenci, ali razmere so zdaj, kakor noč in dan. Narod je tukaj sploh, bodi ene ali druge vere, priprost, do tujcev prijazen in gostoljuben, samo je treba umeti ž njim občevati. Varnost je tukaj tolika, kakor malekje v Avstriji; po dnevu ali po noči moreš svobodno potovati čez hribe in doline. Ne sliši se o pobojih in tepežih, kakor je, žalibog, med Slovenci grda navada. Po noči je vse tiho in mirno. Mladina ne razgraja po vaseh, kakor pri Vas, marveč navada je iti zvečer, danes v eno, jutri v drugo hišo na „selo", kakor pravijo, kjer se raz-govarja, prede ali kaj druzega dela in peva. Bošnjaka ne vidiš, da se napije in razgraja, marveč to navado so prinesli saboj i Avstrijanei, pa jih domaČi zato zaničujejo. Narod, bodi ene ali druge vere, je pobožen. Posebno mubamedanec ti na sredi pota s konja stopi in moli Boga, kadar dojde njegov čas.
Tako Vam je v Bosni. To je čvrst, priprost in zdrav narod, ki ima vse sposobnosti za napredek. Došlo bo vreme tudi njemu.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljaui, dne 27. avgusta.
(Konec.)
II. b) Kranjska stavbinska družba zahteva od ljubljanskega mesta odškodovanje zaradi tlaka v novi mestni vojašnici, in sicer v znesku 2270 gl. 111/a kr. Poročevalec dr. Tavčar izjavi, da stavbinska družba to neopravičeno t:rja, kajti svoje zahteve ne more opirati na nobeno postavno določbo, kakor tudi ne na kak stavbinski pogoj. Predlaga, da se prošnja odkloni in to naznani družbi z dostavkom, da more
nastopiti pravdno pot, če jej je drago. Zbor temu pritrdi.
II.	c) Isti svetovalec prečita nagibe upravnega sodišča, ki je pravdo mej mestom in Terpotitz-em za prvo ugodno rešilo. Ta razsodba je velike načelne važnosti za mestno občino. Ker pa se sedaj ne bo Še gradila dotična cesta, skuša naj se doseči poravnava tako, da se Terpotitz-u brezplačno prepusti prepirni prostor toliko časa, dokler se tam ne bo napravila načrtana cesta. V imenu odseka nasvetuje, naj mestni zbor vzame to na znanje, ob enem se pa magistratu naroči, da se bo v vseh enakih slučajih opiral na to zanj važno razsodbo. Obvelja.
III.	V imenu finančnega odseka poroča svetovalec Bavnihar o računskih zaključkih in proračunih posojilnega zaklada. Mestni zbor jih vzame na znanje. Objavili se bodo posebej. Pri tem izrazi odbornik Hribar željo, da bi se proračuni razpravljali, če že ni mogoče pred novim letom, pa vsaj v prvem četrtletju, ue pa še le meseca avgusta.
IV.	a) Svetovalec dr. Bleiweis vit. Trs teniški poroča za policijski odsek o računih za zdra vila mestnim ubogim leta 1888. Zapisalo se je 300 receptov, ki znašajo 943 gl. 88 kr. Povprek so se zdravniki strogo po dotičnih pravilih ravnali, le ordi-narij v mestni hiši za uboge je predraga zdravila zapisaval. Mestni zbor konečno pritrdi nasvetom:
I.	Bačun se odobri; 2. ukaže se mestni blagajnici, da izplača lekarnarju Birschitzu ostali znesek za zdravila; 3. zdravnikom se izreče zahvala za požrtvovalnost; 4. ordinarij mestne hiše za uboge se še enkrat odločno pozivlje, naj ne zapisuje predragih zdravil; ko bi pa vendar ravnal proti temu zadnjemu opominu, nalaga se magistratu, da stavi zoper tega g. zdravnika mestnemu zboru primerne predloge.
IV.	b) Živiuozdravnik mestne klavnice, g. P. Skale, pritožuje se z dopisom, da mesarji ne gonijo v pravem času živine v klavnico ter koljejo spehano žival, čeravno je meso od nespočite živine nezdravo, se kmalu osmradi ter začne gniti. Le v sili naj se dovolijo izjeme. Svetnik Gogola v imenu policijskega odseka predlaga: Živina, ki se bo klala drugi dan zjutraj, postaviti se mora najkasneje do 7., oziroma 8. ure svečer prejšnjega dne v hlev; prestopki se bodo strogo kaznovali. Magistrat naj to določbo primerno objavi ter uvrsti v klavnični regulativ. Sprejeto.
V.	a) Na predlog šolskega odseka, za kateri poroča župnik Rozman, podelijo se izmed dvanajstih prosilcev štiri ustanove po 25 gl., skupaj 100 gld., založene povodom srebrne poroke Nju veličanstev, naslednjim učencem obrtne šole, katere je priporočilo tudi tukajšnje realkino vodstvo: Ivanu Brinšku, Jerneju Hlebžu, Francu Šlemcu in Osvaldu Vovku.
V. b) Obrtna pripravljavna šola na I. mestni ljudski šoli je brojila v minolem letu 132, ona na
II.	mestni deški šoli pa 148 učencev. Na prvi sta podučevala učitelja Majar in Furlan, na drugi Zumer in Armič. Poročevalec Rozman nasvetuje, naj se, kakor dosedaj običajno, dovoli vsakemu učitelju nagrada 75 gl., vsakemu ravnatelju dotičue šole pa 15 gl., skupaj v znesku 330 gl., kar obvelja.
Točki V. c) in d) odpadete, ker nista dotična referenta navzoča.
Točka VI o premembi imen nekaterih trgov,
reber, pa tukaj bo, to stori boj med vodo in ognjem. Gori v Klečah se bodo smejali dimniki, ko bo voda pred ognjem kakor kača bežala v Ljubljano in celo v hrib.
Zakaj bo bežala voda v hrib ? Mora. Tam s Kleč gonili jo bodo stroji, prvo pač za Ljubljano, a kar je bo za mesto preveč, morala bo iti gori v „reservoir". Tam pa zopet ne bo počivala, je že požiralnik, ki jo bode, kar je preveč prikipi, brž odnesel doli v „drsišče", in ta voda bo najbrž pregnala tam žabe, ki se zdaj širokoustijo in kličejo kač, katerih pa ni. Cevi za odvod so položene tik onih za dovod.
Zdaj pa ta „reservoir". Veste, kaj je to? Francoska beseda; jaz bi jo najraje poslovenil „hranilnik". Zakaj? Vode, ki bo prisiljena v ta dom, ne bo pil menda nihče Ljubljančanov, pač pa bo nekaka „mora" za drugo vodo, da ne bo mogla gori, ampak sveža ostati v Ljubljani. Še le, ko bi se zgodila kaka nesreča, n. pr. požar, ko se potrebuje več vode, utegnil bi ta „hranilnik" dati kaj svoje vode v mesto. Voda sama pa se bo jezila in penila, če bi imela duška, pa bo morala vendar potiskana siliti v breg, da se bo tam še le oddahnila.
Kdor je gledal, zapazil je, da je polaganju ali vlaganju cevi največ nagajala zemlja pod „Turnom", po travnikih tam. To je bilo dela! Kopanje ue ravno težavno, ali prišla je voda. Ti travniki so močvirski, in zdaj še huje, ker jih je zajezil železniški tir. Lattermann je pač usušil to močvirje, a voda se ne dd brzdati, in tako napoji vso zemljo. To so čutili pokladalci cevi, ki še zdaj niso vodi popolnem kos. Zdaj že bodo, ker stroji store vse, le da bi pozneje ne bilo kakih popravil.
Kako se dela „reservoir" ? Ta je malo višje na levo od „Tivolskega grada". Spodaj so navozili velik grič peska, šute in cementa, od tega skladišča pa do jame („reservoir") je napravljena verižna železnica v reber. Vozički, po verigi ujeti, morajo polni gori, prazni nazaj. Zdaj je spodaj grič peska še nizek, „reservoir" pa v delu zelo napreduje. Zanimivo za gledalce, katerih je vedno veliko.
Pisal sem to, ker se ne le Ljubljančani, marveč tudi vnanjci zanimajo za to zadevo. Morda bo s tem ustreženo bralcem „Slovenčevim".
Priprost, ne tehniški opazovalec.
cest in ulic se po predlogu Ivana Hribarja prestavi na dnevni red prihodnje seje.
VIL Namestu članov dr. Cebaška, Mihe Pakiča iu dr. Zupanca se izvolijo v upravni odbor mestne hranilnice Ivan Vilhar, dr. Stare in Ignacij Žitnik.
VIII.	Namestu umrlega občinskega svetnika Mihe Pakiča se voli v magistratui odsek svetnik Gogola, v stavbinski odsek vitez Zitterer in v klavnično ravnateljstvo dr. V. Gregorič.
IX.	V odsek za električno razsvetljavo se iz-bero svetovalci: Hrasky, dr. Stare, Hribar, Tomek in dr. Bleivveis vit. Trsteniški. Odsek se takoj osnuje; za predsednika si izvoli odbornika Hraskega, za podpredsednika pa dr. vit. Bleiweisa.
Svetovalec Velkovrh praša župana, ali mu je znano, kako slabe in razrite so vsled vodovodovih del in gradjenja tamošnjega kanala poljske ulice, tako da ga skoraj ni dneva, da ne bi ondi obtičal v mehki zemlji kak težak voz. Župan naznani, da bo ukazal stavbinemu uradu, naj ukrene v tem oziru potrebno.
Dr. Gregorič praša župana, kdaj se bo otvorila mestna hranilnica in postavila vremenska piramida, ki naj bi se pa od Rudoltinum-a raje v Zvezdo premestila.
Župan ga obvesti, da se bo o mestni hranilnici razpravljalo v današnji tajni seji, kar se pa tiče piramide, meni, da se letos sploh ne bo postavila; ker je interpelant član odbora za olepšanje mesta, mu mora ta zadeva itak biti bolje znana, nego njemu.
Javna seja se zaključi ter prične tajna.
Dnevne novice.
(Izjava deželnega glavarja g. dr. Poklukarja.) „Govorica, raznešeua po Ljubljani in potrjena v dopisih vnanjih časnikov iz Ljubljane, pripoveduje o težkem žaljeuji dinastičnega čutstva v ljubljanskem mestu, izrekoma v krogih tukaj bivajoČih častnikov, in toži o breztaktnosti in malomarnosti moji, ker nisem naročil razobesiti na deželnem dvorcu zastave v dan rojstnega dneva cesarjevega. Vnanji listi ua podlagi tega dolženja po stari navadi grde Slovence sploh in mojo osebo še posebej in pripovedujejo, da je ta dogodba celo tukajšnjemu poveljniku fml. pl. Keil-u dala povod, pritožiti se pri c. kr. deželnem predsedniku g. baronu Winklerju. To ravnanje političnih nasprotnikov, sumničenje in ovajanje cesarju vedno zvestega prebivalstva dežele Kranjske, dalo mi je povod, na drobno poizvedavati v deželnem odboru pri uradnikih in slugah, ki so že tukaj v službi po 10 do 20 let in katerim mora navada glede razobešanja zastav biti dobro znana, in izid teh poizvedb je naslednji: 1. Velike zastave za deželni dvorec nakupile so se meseca aprila 1879. leta povodom srebrne poroke cesarjeve. (St. 3382.) 2. Niti za časa mojega neposrednjega prednika deželnega glavarja gosp. grofa Thurn-a, niti za časa prejšnjega deželnega glavarja viteza Kaltenegger-ja se v rojstni dan cesarjev na deželnem dvorcu nikdar niso razobešale zastave. Ker torej način slavljenja rojstnega dneva cesarjevega po razobešavanju zastav pri deželnem odboru kranjskem nikdar ni bil navaden, zavračam tudi držeč se tega običaja odločno sumničenje gledč domoljublja svojih rojakov in glede zveste udanosti njihove proti cesarju, skazane v dobrih in hudih časih. Tako ničevo oprte ovadbe moje osebe pa celo mirnim srcem prepuščam onim višjim in nižjim krogom, ki mene in delovanje moje poznajo dolgo vrsto let."
(Kdo bode lavantinski škof?) Graška „Tages-post" hoče vedeti, da so za mariborsko stolico predlagani prečast. gg.: Otmar M urnik, opat v Šent-lambertu na zgornjem Štajerskem; ekscelencija knezoškof ljubljanski in kanonik v Mariboru, Fr. Košar. Kdo je in kdo ni predlagan, to nam ni znano; a to smo dognali iz gotovega vira, da našemu prevzvišenemu knezoškofu ni nič znanega o tem, kar se tiče njegove osebe.
(Volilni shodi.) Državni in deželni poslanec g. prof. Šuklje bode po dolenjskih mestih poročal o svojem delovanji v državnem in deželnem zboru. Prvi shod bode dne 2. septembra v Novem mestu zvečer ob 6. uri v „Briinerjevi gostilni".
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Mestni zbor je v zadnji tajni seji imenoval g. Avgusta Endli-cherja, tajnika občinske hranilnice v Hainfeldu, blagajnikom; g. Antona Trstenj a k a kontrolorjem mestne hranilnice. Imenovana uradnika morata služb» ! nastopiti 1. dau oktobra.
(Preložitev ceste čez Lužarje.) Danes teden je ; komisija deželnega in velikolaškega cestnega odbora j iu interesentov ogledala cesto čez Lužarje med Vel. Laščami iu Blokami in oba načrta na lici mesta. Komisija se je soglasno izrekla za načrt g. Kozlerja, ako bi to narekovala prevelika strmina s porabo alternativnega načrta nadgozdarja g. Šavte. Preložitev se bode pričela že prihodnje leto, ako bodo interesenti storili svojo dolžnost
(Deželni glavar isterski.) „Obzor" poroča: Govore, da bode deželuim glavarjem v Istri imenovan dr. Dinko Stanič, c. kr. bilježuik v Pulji, bivši državni pravdnik. O njem pripovedujejo, da govori hrvatski, slovenski in italijanski jezik.
(Učiteljsko zborovanje.) V ponedeljek dne 2. septembra bode občni zbor društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam. Dnevni red: Ob 8. uri sv. maša v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu; ob 9. uri zborovanje v mestni dvorani. 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Prošnje za izredno podporo, nekaj opravičenim, nekaj pa tudi neopravičenim. 4. Volitev pregledovaleev računov. 5. Prememba društvenih pravil. K temu je treba po § 25. tretjine glasov izmed pričujočih. 6. Volitev predsednika, blagajnika in 7 drugih odbornikov. — Društvo je podpiralo letos 10 vdov iu 19 sirot, katerim je izplačalo 1530 gl. 7 kr. Poleg tega je dalo 2 udoma - učiteljema po 75 gld. Društveno premoženje je prirastlo za 600 gld. v obligacijah. Vsega premoženja ima sedaj 45.750 gld. v obligacijah, 2376 gld. 55 kr. pa v gotovini, nekaj v hranilnici, nekaj v dolžnih pismih. Udov je sedaj 69; med letom so umrli 3, a na novo sta pristopila 2 uda izmed mladih oženjenih učiteljev. — Takoj za „Vdovskim društvom" bode zborovala „Narodna šola", društvo v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu. Vspored: 1. Ogovor prvomestnikov. 2. Poročilo o odborovem delovanji v XVII. društvenem letu. 3. Pokladanje društvenega računa in imenovanje pregledovaleev računov. 4. Volitev 9 odbornikov; funkcijonarje voli odbor sam. 5. Nasveti. „Narodno šolo" je osnoval g. Srečko Stegnar v Idriji in ž njim se je leta 1872 preselila v Ljubljano, torej ravno v tistem času, ko so se vsled prememb v višjih šolskih oblastvih slovenski učitelji, ki so meseca septembra s tako navdušenostjo imeli občni zbor, poskrili kakor ptiči pred hudim vremenom ; toda vrata tačas niso zavili Lobenemu. V tem kritičnem položaji je ostal g. S. Stegnar na svojem mestu, pri „Narodni šoli" neumorno delal, ui gledal ne na levo ne na desno, marveč zviševal svojo dolžnost, a tudi zvest ostal svoji nalogi, katero si je postavil. — Kritični časi so minuli, preplašeni ptiči sedaj veselo žvrgole, a g. Stegnar je ostal na svojem mestu tudi, ko so se vnauje okoliščine premenile.
(Dramatična šola) prične se v torek 3. sept. t. 1. ob 8. uri zvečer v društveni sobi. Ker so še tri mesta, jedno z 72 gl., dve z 150 gl., prosta, opozarjamo še jedenkrat, naj se one gospodičine in gospodje, kateri žele sodelovati pri dramatičnih predstavah, blagovolijo oglasiti v društveni pisarni v nedeljo 1. septembra t. 1. od 10. do 11. ure dopo-ludne. — Sezona sc prične začetkom oktobra z veselo igro „Vodno društvo".
(C. kr. deželna vlada) je priznala Ig. Jonke-tu iz Kočevja talijo 26 gld. 25 kr., ker je dne 13. julija rešil iz vode dečka R. Engele-ta.
(Nesreča.) Posestnik Suhar iz Limovec, župnije šentgothardske, je minoli ponedeljek v Zagorje peljal les. Vola je imel le v reji. Ko se je zvečer vračal, srečal je lastnika volov. Ta ga trdo prime, zakaj rabi vola za daljno vožnjo, ker ju je dobil v rejo le za obdelavanje polja. Lastnik Suharju vzame vola, in ta mora sam voz vleči proti domu. V torek zjutraj so v klancu blizu župnijske cerkve našli Suhorja mrtvega poleg voza. Reveža je udarilo oje, da je mrtev obležal.
(Umrlo) je v Ljubljani od 18. do 24. avgusta t. 1. 20 oseb, in sicer 9 moškega in 11 ženskega spola, med temi v deželni bolnišnici 10, v prisilni delavnici 1. — Rojenih je bilo ravno v tem času 24 otrok, med temi 17 moškega in 7 ženskega spola.
(Vabilo k veselici), katero prirede v prostorih kranjske čitalnice dijaki s prijaznim sodelovanjem g. J. Pavška v korist Preširnovega spomenika dne 1. septembra. — Vspored: 1. Nagovor, govori g. V. Kokalj. 2. P. S. Vilhar: „Naša zvezda", zbor s tenor-samospevom, poje g. J. Pavšek. 3. K. Mašek:
„Strunam", čveterospev. 4. Sviranje na citrah: a) A. Miiller: „Planika"; b) F. S. Vilhar: „Po jezeru". 5. F. S. Vilhar: „Slavjanska". 6. Igra: „Oče so rekli, da le!" gluma v 1. dejanji, igrajo čitalniŠki diletantje. Prosta zabava. Vstopnina za čitalnične ude in dijake 30 kr., za družine čitalničnih udov 80 kr., za neude 60 kr., za družine neudov 1 gl. 40 kr. Preplačila se hvaležno vsprejmo. Začetek točno ob osmi uri. K obilni vdeležbi vabi najuljudneje odbor.
(Razpisane) so učiteljske službe: V Žaljni z letno plačo 450 gld., doklado 30 gld. in stanovanjem; v Dolih z letno plačo 400 gld., doklado 30 gld. in stanovanjem; druga učiteljska služba Podgabrom z letno plačo 400 gld. in stanovanjem. Prošnje do 10. septembra.
Telegrami.
Budimpešta, 28. avgusta. Perzijski šah jo danes ob četrt na 10. uro zvečer poslo-vivši se najprisrčneje od nadvojvode Jožefa in na kolodvor došlih dostojanstvenikov odpotoval. Popoludne je šali z nadvojvodo Jo-želom prisustvoval konjiškim vajam, potem pa obiskal slavnostno predstavo v cirku.
Bochum, 29. avgusta. Katoliški shod je za 37. glavni zbor Monakovo izvolil ter kneza Lovvensteina pooblastil, da v slučaji težav določi drugo mesto. V tem oziru so se imenovala: Moguncija, Gdansko, Koblice in Kolonija.
Belgrad, 28. avgusta. Vojaške vaje treh napovedi in rezerve aktivne armade so se po celi deželi pričele.
Peterburg, 20. avgusta. Velika kneginja Marija Pavlovna je nevarno zbolela.
Vremensko »poročilo.
O rt a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zi-iikomoru v mm	toplomera jio Colziju			
29	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	7408 740 2 741-9	93 18-9 110	si. sever si. svzli. si. sever	megla jasno n	000
... — .... - ~ — — „ Srednja temperatura 13 30 za 4'2° pod normaloiii
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 29. avgusta.
Papirna renta H% po 100 gl. (s 16% davka)	83	gl.	55
Srebrna „ o% „ 100 „ „ 16 % „	84	„	50
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„	90
Papirna renta, davka prosta......99	„	50
Akcije avstr.-ogerske banke............907	„	—
Kreditne akcije ....................304	„	--
London.............119	','	25
Srebro .............—	^__
Francoski napoleond..................9	„	4(i
Cesarski cekini ....................5	„	02
Nemške marke ..........58	'	17'
kr.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Eberl, £
X izdelovalca oljnatih barv, firncžcT, lakov X
3
____________oljnatih
)(	in napisov.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. ^
Eijial»ljs»nst,
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse 2 v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ¿J znano reelno lino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve y v ploščevinastih pušicah (Blechbiiehsen) v domačem J» lanenem oljnatem firneži najlineje naribane in boljše H ^ nego vse te vrste v prodajalnah.	(14)
^	Cenike ua talite vanje.	^
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebru, kineškoga srebra in iz medenine najnovejšo oblike, kot
m®wmM®m®f l£eMJio¥f sveŽHifeov
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebrim. čč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane	(43)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
Tuj ci.
27. avgusta.
Pri Maličv: Steiner, Tan-zar, Goldman, trgovci, z Dunaja. — Oberbauer, Stehr, Iioti-dela, Beyer s soprogo, z Dunaja. — Ilaron Neupauer, dvorni svetovalec, iz Gradca. —Ii.ron Neupauer, c. k. okrajni glavar, iz Lonča. — Winternitz, vladni svetovalec, z Dunaja.
Pri Slonu: N. Matičevič, poročnik, iz Pulja. — Fran Cebular, župnik, iz Opčine. — I). Iludovernik iz Kranja.
■ooooooooooooooooooooooooooi
a Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zôb.
Lepota zob.
ALODONT
Nova ameriška .
zobna glicerin-crême
(preskusen» od zdravstvene oblastnije)
F. A. Sare-ov sin in drueovi
o o o o o o
c. kr. dvorni zalagatelji na D UN A JI.
0
Dobiva se pri vseh lekarnah in parfiuiicrijuli itd. 1 komad 35 kr. A V Ljubljani pri lekarnarjih Erazmu Birschitzu, Vilj. Mayerju. Gabrijelu ▼ ) Plcooliju. Iv. Svobodi, pl. Trnkdczyju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu. Petru Q * Lasniku. M. F. Suppanu, Antonu Krisperju.	(52—3) A
■OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
w
1

rt
5J
avstro-franeoska družba /a zavarovane $ avstro-francoska družba za zavarovanje proti življenja in rent.	$ elementarnim škodam in nezgodam.
Via viiatcljwtvo:
mwm&m9 in wii»it»*eMtaM«e itm.

Imovina družbe:
J £ milijonu »lil. avstr. velj.
i> milijonov gld. avstr. velj.
■	xli s », K	»■ ■■ J
človeško življenje v vseli navadnih kombinacijah ;
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem :
zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otroče dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
ZaMtopHt va (iružbe :
V Budimpešti, Wienergasso 3 in Schiffgnsse 2; v Gradci, Albreerhtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hôtel „Goldenes Schiff" v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaelava trg 54; v Tstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I., Hohenstaufengasso 10.
V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pôle ter prospekto zastonj in vsprejemajo zavarovanja.
Cilaviil KUHtop v I.« j n l»lja n i, Šelcnbiirgovc ulice štev. pri
jOMÏPlI PROMEN€-h.
a)	proti škodam, katere napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozijo, ali se narode z gašenjem, podiranjem in ¡/praznjenjem pri stanovanjih ¡11 gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah;
b)	proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogili;
c)	proti škodam, ki jih napravi toča na poljskih pridelkih;
d)	proti nevarnostim prevajanja blaga po vodi in jo suhem
Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a so bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične.