UUJULtrrrrT, „ , f Iyrg> I C t SPOM-91 SLOVEf BEGltt S KA1 PARC £ DOMOVINA iN IN SPIRIT—FORElu LANGUAGE ONLY tXXXXXXXXXJ r _____ i __ NO. 187 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 24, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVII1 ESTI12 (Došle preko Trsta) UMRL JE FRANC ZUPAN-, je ravnatelja tako vrgel naprej, filč na Rakovniku pri St. Ruper-j da si je ob volanu stri prsni koš. Drugi dan je preminul v celov- JVENIJEs,alin jeza'el spel 11 novo čistko, to pot med graflerji tu na Dolenjskem. 10. avgusta je zapustil to solzno dolino star cez 90 let. Bil je svoječasno znana osebnost. Vse ga je poznalo Po Mirenski in Trebanjski dolini. marko pušnik bivši notar v Mariboru je umrl 11. aveusta star 89 let. SLOVENSKI BEGUNCI V LIENZ-U na vzhodnem Tirolskem žalujejo za ravnateljem taborišča, angleškim letalskem Polkovnikom Ryder Young-om. V soboto 31. avgusta se je vrača1 iz obiska pri skavtih ob Mill-stadstkem jezeru. Tam tabore ^»venski študentje, za katere se Je _Young zelo zavzemal. Ko je PHvozil v bližino Sachsenburga, je postalo slabo in je izgubil °blast nad volanom. Avto je zadel ob obcestni kamen in sunek ski bolnišnici. Taboriški list "Domači glasovi" v izbranih besedah hvali dobrohotnost tega polkovnika do ubogih beguncev,) katerim je obrisal marsikatero Tatvine in poneverbe so se vršiie na debelo po ruskih farmah HARRIMAN JI NASLEDIL WALLACE A Mleko in sirovo maslo ostaneta izven vladne kontrole Moskva. — Ministrski pred-; , sednik Stalin in general Zhda-solzo. Zlasti se je zavzel za mla-.nov> tajnik centralnega odbora i dino in njen pouk. ! komunistične stranke sta pod-1 DR. VALENTIN MERŠOLJ pisa]a ukaZf po katerem se bo' taborišni zdravnik, sam begunec, strogo kazn0valo razne urad ki je bil skupaj z ravnateljem, si je pri sunku avta v obcestni Novi trg. tajnik je iz vrst "n e w dealerjev" ter prijatelj Rusije in Anglije. To kljub zahtevi OPA, da se določi postavne cene za to robo strogo kaznovalo razne nike poljedelskega kolektivnega sistema, ki so kradli in po-neverjali na debelo. ,, ... ,. . , Na dan je prišlo, da poljedel-ljeval svoječasno stuclij medici- s]d delavcj niso bili dovolj pla- kamen zlomil nogo in dobil rano na vratu. Dr. Meršolj je nada- ne na ameriških univerzah kot gojenec Rockefellerjevih štipendij. Lažje sta bila ranjena begunca Zupan in Luka Milharčič. ODRA PRI ZAGREBU. — V čani in dalje, da so si uradniki prilaščali zemljo za svojo lastno uporabo. Med obtože-j nimi so vladni uradniki in čla-' ni komunistične stranke. Ob- Washington. — Vladni kontrolni odbor je odločil, da mleko, sirovo maslo, sir in drugi mlečni izdelki ostanejo še na-Washington. — Predsednik prej izven vladne kontrole ali Truman je naznanil, da je izbral izven OPA. Paul Porter, na-novega trgovinskega tajnika v čelnik, OPA je zahteval, da osebi W. Averell Harrimana. pridejo ti predmeti pod vlad-Harriman je bil poslanik v Lon- no kontrolo, toda kontrolni od-donu in Rusiji. Prihaja iz boga- bor je ostal neizprosen, te rodovine, katere ime je dobro Ray Thompson, načelnik znano v zgodovini ameriške in- kontrolnega odbora je izjavil, dustrije. ( j da se cene mlečnim izdelkom Star je' 54 let ter dobro poznan niso zvišale dovolj, da bi po-med ameriškimi trgovskimi in stale nevarne in da bi bilo Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice Iz bolnišnice— I l s0 bili ad" i*1*™*" ?6W dealu", p"d ne izdelke Pod vladno kontro' J J ministrativni uradi nabasani z .Franklin D. Rooseveltom* kate- i0. (Dalje naj. strani)---j11ftp0trahnim uradništvom in remu Je sledil dosledno in kot Glede vladne kontrole nad 'sicer je bilo ponekod tako, da tak ostal tudi še danes. V vladno mesom, je kontrolni odbor izje primanjkovalo delavcev na službo je vstopil leta 1934 kot iz- javji, da nima pravice vzeti polju, uradnikov se je pa kar vršni uradnik v NRA ter je po-| vladi to kontrolo> ampak da je pa pa pa Razne najnovejše svetovne vesti ' trio, Ki niso delali nič, PARIS. — Danes se snidejo k svoji seji zunanji ministri dobivalj v pla^h kot "velikih štirih." Glavni predmet razprave na tej seji bo izravna- ]avd pri trdem delu va nesoglasja med velikimi štirimi glede uprave tržaške samo-J _' Q _ JERUZALEM. — Maskirani židovski ekstremisti so pogna- Mesarji in klaVniŠki 11 v zrak oljni vlak, ki je vozil na progi med Tel A vi v in Haifo. (Jelavci DOČivajO, ker Vlak je bil ustavljen južno od pristanišča Haifa blizu židovskega ______x___ fiesta Hedera, kjer je zadel na mino in pričel goreti s silnimi pla-^^ ki so bili vidni do 40 milj daleč. p°ljska niti za las ne bo odnehala od mej Pri Nemčiji Lake Success, N. Y. tem mora to najprej odobriti polje- ski Polj- delegat pri koncilu združenih Narodov, dr. Oscar Lange je pred zbornico nepričakovano napadel ^neriškega državnega tajnika ^Vrnesa, ki je nedavno izjavil, ^a vzhodne nemške meje še niso končnoveljavno določene, to so ^je med Nemčijo in Poljsko. Lang je izjavil, da če bi korala Poljska vrniti Nemčiji nazaj Slezijo, bi to gotovo povzročilo novo vojno. "Mi niti za as ne odstopimo od svojega 0zemlja," je rekel jdr. Lange. Dr. Lange je pokazal na češko, ki se je leta 1938 vdala znanem Pritisku v Monakovem, pa radi te£a pozneje izgubila ne samo Sv°jo samostojnost, ampak tudi ^'r v Evropi. Značilno je, da je dr. Lange Napadel v javnosti državnega ^Jnika Byrnesa, ko je istočasno Judi poljski poslanik v Washington ter ima kot tak posle in stike z uradom državnega tajnika. Sreča redila poroko v zadnjem trenutku Gunnison, Calif. — Lloyd Towner se je pripravljal za poroko. Ker ni imel poročila o krvni preiskavi v redu, ni mogel dobiti licence za poroko, ki bi morala biti v nedeljo. Poleg tega ni mogel dobiti avtomobila za poročno potovanje in tudi stanovanja ni bilo ni- ni mesa na trgu Mesna industrija v Clevelandu upčiva iti v ;»ci;••i.c.'-ihj v1" ) tajo Clevelandu jako temni dnevi. Mesarji počivajo, ker ne morejo dobiti mesa za vec «Wn zavzemal odlična mesta v de_ raznih drugih vladnih uradih. )de]ski umd j Kot poslanik v "iusiji, se je _0_ ■ izkazal dobrega prijatelju ruske-j U#|||| ADARAlfl ga narodo in je bi i tudi osebni | N U W I ll It V D V ■ I prijatelj generalissima Stalina, j George Kaljucarič ! kateri mu je maja meseca, ko je y nedeijo popoldne je po ' Harriman odhajal ix Rusije na dolgj bolezni preminul v Uni- bolnišnici George Ka- novo službjeho mesto v Lond$?j, 'versity podaril v znak prijateljstva',.' krasnega konja. Kljub temu Inoval »tur (>4 na 14901 kit, ki je sta-Thames Ave. pa je znano °,Pokojni je bil rojen v seiu Ma- .........prodajo.| njem, da je v zadnjem letu spo- Bukov|c> okraj Ludberg na Klavnice poslujejo komaj s pet; zTlai stremljenje Rusije P« s^0'!Hrvaškem. Tukaj zapušča ža- odstotki. Izmed 3,500 klavniških vm nadvlach ln, da bo tega g liQ r jeno raje strogo sledil smernicam p ameriške vlade v zunanji politiki, kakor pa onim njegovega prednika Wallacea. Točasno je dodeljen ameriški delegaciji na mirovni konferenci v Parizu, delavcev jih danes dela komaj 500. Predsednik Theurer-Norton Co. je izjavil, da morajo zapreti, ker pač ne morejo dobiti mesa kjer. ostalo brez dela 130 delavcev, ki „ v . , ., „, jih ta kompanija zaposluje. Isto Sreča se je obrnila. Eden pri- j fia tudi gwift & Co-> ki n0r- jateljev mu je izposloval po- ma]no zaposiuje 800 delavcev, a jih ima sedaj na delu le 267. Ena klavnica, ki je v normalnih raz- V četrtek bo ta kompanija po-. . . , .. , • x , kjer tesno sodeluje z našim dr-slovala zadnji dan in tako bo ^ . x T_______ ^ merah pobila 5,000 prešicev, jih govinski tajnik Wallace rekoč je sedaj imela v treh tednih ko Slovenski kongres po- SLOVENSKI BEGUNCI VAS PROSIJO POMOČI1 angleški vojaki dobili povelje, da se poslužijo orožja v haifi . Jeruzalem. — Angleškim volkom v tem mestu je bilo da-110 Povelje, da streljajo, če bi ^oti izselitvi kakih 900 nepo-stavnih priseljencev na otok ^yper. sebno podovljenje za poroko, drugi prijatelj je šel iz mesta in dal Lloydu na - razpolago svoje stanovanje in končno pa je ženin zadel nov avto v kon-jmaj 227. testu, ki ga je podal Lions klub J v dotičnem mestu. Polic ijs ki pokoj ni ms k i zdravlja Stalinovo sklad se povišal za $12 'poslanico Clevelandski policist Chester New York. — Množica kakih F. Disantis je zadnjo nedeljo za- deset tisoč zborovalcev na tre-lotil skupino igralcev, ki so igra- tjem Ameriškem Slovanskem li za denar na kocke. Igralci so kongresu je v nedeljo na svojo urnih pet odkurili in pustili jem zborovanju ogorčeno izrazi-na mestu $12, kar je polisist po- la svojo nevoljo, ko je bilo ime-bral in izročil policijskemu po- novano ime našega državnega tajnika James F. Byrnesa in navdušeno ploskala, ko je bilo omenjeno ime bivšega trgovinskega tajnika Wallacea. Še poseben aplavz pa je pozdravil poslanico maršala Stalina. Stalin je v svoji redki osebni poslanici posebno poudaril: "Prvo, kar je potrebno je, da se iztrebi zadnje ostanke fašizma in da se tako vzpostavi re? trajen mir širom sveta. In v rešitev tega problema*bodo igrali veliko Zavnim tajnikom James F. By mesom in ostalimi ameriškimi delegati. To nenadno imenovanje Mr. Harrimana trgovinskim tajnikom je potrdil tudi odstopli tr- Hrzenjak. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, ter ob 9 :30 v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in nato na Calvary pokopališče. M a x Malovac Po dolgi in mučni bolezni je preminul na svojem domu na 688 E. 118 St., Max Malovac, star 60 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Elizabeth, roje- " Imenovan je Mr. Harrimana na Klein, sina Alberta in hčer trgovinskim tajnikom bo z veli- Marcella omož. Kubaci, brata kim navdušenjem sprejeto v vseh Josepha in Johna v Sunnyside, trgovskih krogih." Utah, sestro Stephanio v Ho- Splošna sodba pa je, da pred- quiam, Wash., ter dva'vnuka sednik Truman ni mogel imeno-'in več sorodnikov. Rojen je vati na to mesto boljšega in bolj bil v vasi Sapianc, farsi Jelša-zmožnega moža kot ga je dobil v ne na Primorskem, kjer zapu- osebi W. Averell Harrimana. >šča dve sestri do in ,več je bil 35 let in je Naprej št. 5 SNPJ kojninškemu skladu. Marie in: Matil-sorodnikov. Tukaj bil član dr Pogreb se bo vršil v četrtek Židje v Haifi so pričeli s stavko v protest proti Palmach1 incidentu, kjer je bil en Žid Se Približali demonstrantje pri- ubit in več angleških marinov ®ta«išču Haifa, ko je kakih 4,-jranjenh predno je ladja z ži-000 Zidov srdito protestiralo dovskimi izseljenci zapeljala v ameriški letalci sužnji kitajskih Dr»nn\/ urnRAH zjutraj ob 8 :15 iz Jos. Zele in KUUU V V UUK-Hn Sinovi pogrebnega zavoda na Nanking. — Ameriško posla- (3502 St. Clair Ave., v cerkev ništvo je prejelo zanesljiva po-'KV vida ob 9:00 uri in nato na ročila, da so nekateri ameriški Calvary pokopališče, letalci, ki so bili prisiljeni prista-j ti v gorah leta 1944, postali pravi sužnji rodu Lolo v severnih kitajskih oblasti Haifa pristanišče. Židje na ladji Palmach so se, uprli po- vlogo slovanski narodi, kakor so velju, da ladja odpelje na otok to atorjU v prizadevanju za po-Razjarjene mhožice so kri- Cyper in ko nobeno svarilo ni Hitlerja." George Stergo 1 V nedeljo popoldne, je na gorah. Naše*^Vojaške ^jem domu 4737 Lorain Ave. v Kitaju bodo podvzele Ge0- S^rgo, rtarJTS let. nadaljne korake. Bil je tukajšnji ciganski poglavar in udovec. Truplo leži bolnišnice na svoj dom k staršem blizu Uniontown, Pa., kjer bo ostala štiri mesece, potem pa se bo zopet vrnila v Cleveland. Poroka— Mr. Louis Markusic iz 893 E. 157. ;St., naznanja, da se je poročila njegova hčerka Mary z Mr. Anthony Opeka iz 19026 Locherie Ave., Euclid, O. Poroka je bila v soboto ob 9:30 v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti. Vse najboljše želimo novoporo. čcncema v novem stanu. Vile rojenice— V petek 13. sept, so prinesle vile rojenice družini Mr. in Mrs. Raymond Sternot iz 10713 Prince Ave., krepkega fantka v St. Ann bolnišnici. Mlada mamica je hči Mrs. Mary Magdalene, ki je s tem postala stara mama že devetič. Mr. fti Mrs. Frank Sternot v Coljinwoodu sta pa prvič stari ata in stara mama. Naše čestitke! Iz urada korporacije— Člani korporacije, ki imajo založen svoj denar za hišno stavbimsko pomoč, bodo enkrat prihodnji teden povabljeni na skupno sejo, kjer jim bo pojasnjeno vse dosedanje poslovanje in ukrenilo se bo vse potrebno za nadaljno sodelovanje, V pet novih hiš so se že naselile nove (inužine. Hiša pa, ki je zidana z denarjem korporacije, bo prodana kmalu, ker priglasilo se je že več kupcev. Pričakuje se, da začne mestna uprava zdaj tudi z grajenjem parka ali igrišča, katerega naša naselbina tako neobhodno potrebuje. Le malo potrpljenja in bo vse doseženo. Pred'sed nik. Želite k vojakom— Kateri izmed fantov želi stopiti v vojaško službo, naj prebere oglas, ki je priobčen na drugem mestu današnjega lista in bo videl, kakšne ugodnosti mu nudi vojaški stan. Skupna dr. fare sv. Vida— Zastopniki in zastopnice so vabljeni, da se udeleže seje, ki se bo vršila v sredo ob osmih zvečer v prostorih šole sv. Vi-! da. Pridite na sejo— Kljub Ljubljana ima svojo redno sejo nocoj ob osmih v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vsi člani so vabljeni, da se gotovo udeleže. Dodatno sporočilo— K zahvali za pok. Paul Nad-bath se nam sporoča, da pokojni zapušča poleg soproge in sina zdravnika dr. Rudolph Nad-bath tudi sinaho Florence, ki se z možem zdravnikom nahaj-ta v Long Beach, Cal. Da ne pozabite— Jutri je 25. v mesecu in zadnji dan, da plačate svoj društveni asesment. Društvo je naš najboljši tovariš v nesreči, am- va, Ohio, je prejela žalostno vest iz stare domovine, da ji je v vasi Vel. Poljane pri Orte-neku preminul oče Fortunat Peteri in v starosti 80 let. V starem kraju zapušča žalujočo soprogo Katarino, sina Lojza in hčer Francko v Ljubljani. Tukaj pa v Genevi prej omenjeno hčer Jennie Škulj, v Clevelandu hčer Mary Roter na Kildeer Ave. in sina Franka v Argentini, ter več sorodnikov in znancev v Ameriki in starem kraju. Bodi pokojnemu lahka domača gruda. K molitvi— Članice podružnice št. 25 S. Ž. Z. so prošene, da pridejo nocoj k skupni molitvi za pokojno Frances Tavčar in sicer ob pol osmih v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Ave. V zadnje slovo — Članice dr. Carniola Hive št. 493 T. M. so prošene, da se zberejo nocoj ob 7:30 v žele-tovem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo častjlimrli sestri Frances Tavčar. j-—O-r— Ameriški komunisti gredo v boj proti Byrnesu in za sodelovanje z Rusijo New York. — William Z. Foster, predsednik ameriške komunistične stranke, je naznanil volivno platformo stran-ek za jesenske volitve. V prvi vrsti bo šel boj, da se porazi newyorškega guvernerja Dew-eya; drug boj, da se požene iz vlade državnega tajnika Byrnesa ter preobrazi ameriško inozemsko politiko za ožje sodelovanje z Rusijo. Komunistična stranka je tudi v polnem odobrila govor, ki ga je imel bivši trgovinski tajnik Wallace v New Yorku. Foster je tudi namignil, da če ne bo kmalu več stanovanj, da se bodo ljudje sami polastili hiš, kot se je to zgodilo v Londonu. Na ameriško policijo so streljali Trst. — Ko je ameriška policija preiskovala vzroke razstrelile, ki je delno porušila neko hišo v predmestju, so padli nanjo streli iz daljave. Ranjen ni bil nihče. čale po ulicah: "Doli z Anglijo sramota Bevinu.'" Na sto-,me oklopnih avtov in trukovjžidj brnelo po mestnih ulicah in in d r ^David^Grahama iz West CM njeg0Vem domu' ^^ b° 15* »^Hl^mo^dTi dr. David Grahama iz West Chi- oskrbo bnega zav0_, dokler ie asesment na Union University v Chengtu, 1 Gl.din.a in sinovi^pre-1-T^Tt'lZVl * provinca Szechwan kjer je bilo nhica.ro. kier se bo eno prvih pristajahsc za nase J I plačan o pravem času. K molitvi— B-29 bombnike in pravi, da je članice Oltarnega , društva Chicago, kjer se vršil pogreb v soboto. več pomagalo, so ladjo nasko-; Mr. Adamič, predsednik kon- bilo"videti naše letalce kot ujet- David Sadd |Marije Vnebovzete so prošene, čili angleški marini z orožjem. gresa, pa si je še posebno privo-j njke L0i0s rodov, katerim mora-' V pondeljek večer je umrl da pridejo nocoj ob pol osmih idje so se trdovratno branili g^il našega državnega tajnika J0 opravljati najnižja dela, da si na svojem domu, 6721 Wade v 1 ko niso mogli ničesar več, so Byrnesa, češ, da v zadnjem času ohranijo življenje, ki je najpri- Park Ave., David Sadd. Pogreb n ^aZal0 svojo vojaško moč, kot1 pokvarili ladijske stroje. Po vodi protislovansko politiko Jo to mesto še ni videlo. Trije'pet urnem boju so bili izseljen- ^ -o- , reli so padli med množico, ko'ci premagani. Na ladji so do-' Kadar morate ponoči preko ta hotela prodreti skozi ba-'bili en zaboj raznega razstre-' ceste, imejte na sebi vedno kak ^kade, ki ao ovirale dohod v ljiva in 18 bomb domačega iz- bel predmet, da vas voznik la-^istanišče. 'delka. ije opazi. Svetkov molitvi za mitivnejše kot si ga moremo mi- ima v oskrbi pogrebni zavod | Verhotz. V sredo pa naj se sliti v današnjih časih. Ti rodo- Anton Grdina in Sinov. Po- 'vse po možnosti udeleže pogre-vi poznajo dvoje vrst ljudi in si- drobnost poročamo pozneje. ba cer svobodne in pa sužnje in med Naj bo pokojnim lahka ame-slednje so šteti naši zajeti letal-'riška zemlja, sorodnikom naše ci. , globoko sožalje. Ameriške čete odidejo z Islandije Washington. — Državni urad naznanja, da bo ameriška armada vzela svoje čete z Islandije v 180 dneh. VETERANIMORAJO REGISTRIRATI PUŠKE, PRINESENE SEM Vladna carinska agencija v Clevelandu opozarja veterane, naj ne pozabijo registrirati pušk, pištol in avtomatičnih pušk, ki so jih prinesli kot vojne trofeje z raznih bojišč. Kazen za one, ki takega orožja ne regi-pok. sestro Louise { strirajo, je zapor 5 let in S2.0C0 pogrebni zavod k člani in članice dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ so prošeni, da pridejo nocoj ob 8:30 v Svet- globe. Puške, ki se jih napravi nerabne, so davka proste. To orožje se registrira pri Alcohol Tax Unit v Federal Bldg. na public square. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 24, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEEEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio _Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; m Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; ta Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti Četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialclh: celo leto $7.00. pol leta $4.00. čstrt leta $2.50. _poMHnwma številka atano B centov.__ SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 par year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. 17. S. $4.00 tor 0 month*. Cleveland and Canada by mall $4.50 tor 6 months. C. 8. $2.50 lor S months. Cleveland and Canada by mail $2.76 for 8 months. Cleveland and suburbs by Oarrler $7.00 per year. $4-00 far 6 months. $2.BO for I months. Single copies 6 cents each. Entered as second-class matter January 6th IBM. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187».______ No. 187 Tues., Sept. 24, 1946 Križaj ga Ko čitamo o aretaciji zagrebškega nadškofa in obsodbi ljubljanskega škofa — kdo se ne bi spomnil na Kristusovo besedo apostolom in njih naslednikom škofom: "Če so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali." Nahujskana množica je tulila: "Križaj ga." V svoji nepremišljenosti je vrjela pismarjem in farizejem, da je Kristus nevarnost za ljudstvo. Neodločni sodnik je vedel, da je obdolženec nedolžen, toda pod pritiskom ga je le obsodil. Voditelji naroda, ki so bili takrat na vrhu, so zahtevali njegovo obsodbo. — Ali so vrjeli ti farizeji sami v Njegovo krivdo? Iz evangelijev-vemo, da niso, toda bil jim je na poti. V svoji zagrizenosti so se znesli nad Njim. Vprašujemo se, ali je kdo partizanskih pismarjev in farizejev tam v Sloveniji verje.1 v krivdo škofovo. Ali je dalje kdo izmed sodnikov, ki so sodiH, ker je bilo tako ukazano od komunistične stranke, vrjel, da je Rožman, ki se je moral pred leti s Koroškega umakniti pre,d Nemci res kak naroden izdajalec? Vse kaže, da nihče izmed vodilnih ni v to vrjel. Tudi vsebina obsodbe kaže to nevero. Vrjelo je le nekaj zagrizenih in od voditeljev nahujskanih partizanov. Listi so pisali, ker so morali, sodniki so sodili, ker so morali. Vrjeli pa so seveda z vso dušo partizanski verniki po Ameriki. Kuhelj, Adamič, Kristan so tulili dve leti in še več o Rožmanu izdajalcu. Nekaj te laži se je moralo prijeti. Za temi je ponavljal SANS; s svojimi katoliškimi in nekatoli-škimi, častnimi in manj častnimi odborniki. Za vsemi temi pa se je valila rjoveča množica naprednih urednikov in dopisnikov po vseh ameriških slovenskih časopisih. Vse, kar je moderho, napredno, svobodomiselno, vse, kar se boji, da bi mu komunističen pismar rekel, da je nazadnjak, vse je tulilo in rjulo svoj. "Obesite ga." Kako so se drle. kot judje pred Pilatom slovenske ženske, da bi hotele videti Rožmana obešenega! In tja v Pueblo so poslali partizanski zagrizenci Sansove, hujskajoče letake na konvencijo katoliške organizacije — proti katoliškemu škofu. In sedaj — celo obešen ne bo. Vse kričanje, vsi napori partizanske Amerike — zastonj. Rožmanu prisodijo samo 18 let. Ali ni to izdajstvo sodnikov nad SANSom in njegovimi? K;ikor Pilat, ki je hotel Kristusa dati samo bičati in odvzeti judom njih veselje! Ali se tako plačuje navdušenje naprednih za Titovino? Slišimo, da bo šel mogočen protest prevaranih sansovcev do samega Titovega božanstva. Samo 18 let! Prosimo vas, mali izdajalec Krek, ki je sedel v Londonu in ni niti roke podal kakemu nemškemu generalu, tisti Krek, ki je na londonskem radio govoril samo, kar so mu Angleži po strogi cenzuri dovolili, dobi 15 let. Veliki in po SANSovih razlagah prav za prav glavni izdajalec, ki bi ga partizanski gorečniki tako radi videli viseti, ta pa dobi samo tri leta več. Ali ni to, kot da se norčujejo iz Adamiča in Kuhlja in še iz vseh pobožnih partizank zraven? Ali so zastonj hujskali in vpili, naj bo obešen? Ali je Rožman, ki je vendar na SANSovi sliki dal roko nemškemu generalu, samo za tri leta večji grešnik od kakega malega Kreka? Toda bodimo pravični do ubogih sodnikov. Saj so se trudili, da bi našli kaj takega, da bi res držalo in da bi se moglo imenovati zločin. Poldrugo leto so iskali. Vse so ponovili, kar so komunistični časnikarski kuliji v ljubljanskih dnevnikih prežvečili od "osvoboditve" dalje, toda, kjer nič ni, tudi Tito pravico zgubi. Res ubogi sodniki niso mogli nič najti in niso mogli vr-jeti v "izdajstvo." Le poglejmo obsodbo! V sodbi pravijo, da je škof stopil v službo okupatorja. Pa kaj, ki niso znali povedati, kakor je to storil in kaj naj bi v tej službi prislužil. Otem sodba previdno molči. Poštene duhovnike je preganjal in obsojal, pravi sodba dalje. Toda tudi komunističnim sodnikom je bilo nerodno povedati, da je ta duhovnik odpadli duhovnik in partizan Mikuž. Če bi povedali ime, bi morali povedati, da se je to preganjanje začelo še predno sta Hitler in Stalin napadla Poljsko, da se, je začelo, ne radi komunistov ali Nemcev, ampak radi sladkega vina in sorodnega. Pa so bili sodniki usmiljeni z ubogim Mikužem in ga niso izdali. In papežu, pravi obsodba, je poročal škof o komunistih. To.je seveda po komunistično greh, toda ali je to "izdajstvo." Potem pa ga dolže, da je v številnih govorih, poslanicah in pastirskih listih ostro obsojal komunistično "osvobodilno fronto." — To radi vrjamemo. Ali morda hoče še danes kdo tajiti, da je bila OF pod popolno komunistično kontrolo? Toda v čem bi bilo tu narodno izdajstvo, če škof svari narod pred nevarnostjo? Prav poseben zločin je to, da je baje sprejemal od policije poročila o komunističnih zločinih.* Še obsodba ne upa reči, da je to kaj napačnega brati policijsko poročilo. In pa kakopak! Tisti domobranci! Škof jim da celo duhovnike ,da skrbe za njih duše, Kaka predrznost od katoliškega škofa, da skrbi za duše! Tudi tista prisega domobrancev je prišla na vrsto. Rečeno je, da je bil zraven. Kakšna hudobija! Pa še vse hujše! Slovenski škof je bil 3. maja 1945 navzoč, ko se je sestavila slovenska narodna vlada brez komunistov. To je bilo seveda izdajstvo komunistov, ki so sestavljali prvo slovensko vlado šele kasneje. Oprostite nam, da se še enkrat vrnemo k preljubemu SANSu. Ti neumni sodniki so čisto pozabili, kako se je SANS trudil s tisto sliko, kjer so kazali škofa, kako v svoji vljudnosti podaja roko nemškemu generalu. Toliko dela in truda sta imela Kuhelj in Adamič s tisto sliko, ti sodniki se pa tega greha Rožmanovega še spomnijo ne. Partizanska judovska množica po Ameriki je vendar največ dala na ta škofov greh, ti sodniki pa to prezro, kot da so se spomnili kako sta Stalin in Ribentropp drug drugemu segala v roke. To so torej tista "izdajstva" ljubljanskega škofa kot so jih gledali naročeni komunistični sodniki. Obsodba bo prišla v zgodovino kot dokaz, da je imelo partizanstvo uboge sodnike — Pilate, ki so morali soditi, da more komunistični režim sramotiti Cerkev. Vsa sodba izgleda kot da si komunistični sodniki umivajo roke in svetu' nemo dopovedujejo, da so sodili v strahu pred komunistično partijo. Še manj kot ti pilatovski sodniki vrjame v Rožmanovo krivdo ljudstvo, ki se ni dalo omamiti od komunistične propagande. Svojega namena, da ljudstvo odtrgajo od škofa, niso dosegli. V našem listu je bilo, kako je prej liberalna žena pisala beguncu, da bodo vsi klečali, koder bo Gregor hodil. To ljudsko mnenje je ta obsodba brez točnih dokazov in brez. določnih dejstev le utrdila. Namesto križanja ali obešanja bo sledila — hozana. Naj samo še eno omenimo. Proces proti škofu se je vršil v dneh, ko je ves svet s studom obsojal divjaški uboj ameriških letalcev. Isti Tito, ki je dal soditi Gregorija Rožmana, je dal postreliti Amerikance. Ves svet je kazal na morilca — maršala Tita. Ta Tito je pognal škofa pred sodišče. To govori več — govori z dejanji — kot moremo mi povedati s svojimi besedami. Upamo, da bo vsaj to dejanje iz-modrilo mnoge zapeljance. «IIIMI!tM liiiiimiM »«imi> «e> i BESEDA IZ NARODA « mtumm inmi nmw ■ * t MI nm m ** i Razno iz Ely, Minn. Zahvala M«« Ely, Minn. — V Elyju je umrla pionirka slovenske naselbine, Marija Butala, v starosti 82 let. Njeno dekliško ime je bilo Henikman, rodom iz Ra-kitnice pri Ribnici, odkjer je bila dospela maja leta 1889 v Ely, Minn. Septembra istega leta se je poročila z Jakopom Butala, rodom iz Kota pri Semiču. Poročil ju je bil pokojni Rt. Rev. Jos. F. Buh v privatnem stanovanju, oziroma v hiši rojaka Franka Lozarja, kjer se je brala tudi sveta maša, dokler ni bila dograjena mala cerkev na najvišji točki mesta Ely, na Camp St. Mrs. Butala je bila več let vdova, njen soprog je umrl vsled srčne hibe. Dasi je bila, kot sem zapisal, ena prvih našel j enk, jo je v tej okolici Ely-ja malo kdo poznal, razen bližnjih sosedov. Iz svoje hiše na 424 E. Sheridan St. ni šla nikamor, da bi jo kdo videl. Njen najmlajši sin Charley je bil njen sosatnovalec in varuh. Njen prvi otrok, sedaj Mrs. Math Zupančič, je bil prvi slovenski otrok rojen v Elyju; rojena je bila septembra 1890. Na Mesaba Range živita dva njena sinova Jakob in Frank sin Jože pa se nahaja na Havajskih otokih, za sina Johna se točasno ne ve kje je, hči Terezija živi v Californiji in vsled velike razdalje ni bila pravočasno dospela na pogreb matere, ki se je vršil 13. septembra iz Champa in Mrhar pogrebnega zavoda v cerkev sv. Antona. Sv. mašo in molitve za umrle je opravil g. župnik Rev. Fr. Mihelčič. Krsta s pokojnico je bila položena v mrtvašnico do prihoda hčere Terezije. Pogreb-niki pa so bili: Peter Kočevar, Martin Skala st., Frank Ter-lep, Ceasar Cadari, Frank Tomšič in Jos. J. Peshel. Pretekli teden je zasulo v rudniku rudarja Ernest Ro-beretsona, ki je bil zet udove Mrs. John Skraba. Star je bil 44 let in zapušča žalujočo soprogo in štiri sinove. Rojen je bil v Ontario, Canada. Njegova smrt je globoko prizadela obe družini, kajti bil je zelo skrben za-'svojo družino in sorodnike. Pogrebne obrede in molitve za umrlimi je opravil v cerkvi sv. Antona g. župnik Rev. Fr. Mihelčič. 'Naj bo pokojnim lahka ameriška zemlja, preostalim naše sožalje. Poročevalec. — Navadni špageti so narejeni iz "durum" moke in vode in vsebujejo krog 12 odstotkov proteina. Cleveland, O. — Podpisana se želiva tem potom kar naj-prisrčnejše zahvaliti najinim številnim sorodnikom in prijateljem za presenečenje, katerega so nama priredili na večer 27. julija 1946 na najinem domu za najino 25 letnico srečnega zakonskega življenja. Presenečenje so doživeli že marsikateri pari prej in ga še bodo poslej, ali na tak najmanj sumljiv način za prese-nečenca, jih je bilo še bolj ma: lo po najini sodbi. Ker vse to se je imelo in se je tudi zgodilo nr. »»jiircin domu, bi-ga,da bi, nama dali le najmarf|»i povod', da bi kaj sumila, kaj se pripravlja v domači hiši za naju. Najprej se morava zahvaliti sledečim, ki so si vse to izmislili in tako mojstrsko izpelja- li in sicer: Mrs. Frank Švigelj, Mrs. Mike Ilrovat in pa najina sinova Frankie in Eddie ter Mrs. Frank Intihar. V istem tednu naju je poklicala Mrs. Intihar, da naj ;bi prišla na njihov dom na omenjeni večer, če nama je le to mogoče, da si bova ogledala njih lepo urejeni in povečani vrt in pa njih vse preurejene sobe. To sva pa odklonila z izgovorom, da nisva navajena ob večerih hoditi ven in še posebno k njim, ki so tako oddaljeni. Obljubila pa sva, da jih bova obiskala v bližnji bodočnosti in sicer podnevi, ne zvečer. Cez par dni pa naju je Mrs. Intihar zopet vabila rekoč, da bi razdaljo ali večer ne-smela imeti za izgovor, da bi jih ne obiskala in omenila, da bo eden njihovih prijateljev, ki je tudi najin prijatelj, prav isti večer njih obiskal in tako bo lahko tudi naju vzel na avto tja gre-doč in potem naju bo zopet lahko tudi nazaj pripeljal. Ker živi v naši bližini, sva se torej rajši vdala kot bi se jim pa zamerila. Ko je bila ura šest zvečer na omenjeni dan, se je ustavil pred našo hišo Mr. Anthony Tom-sich mlajši iz 61. ceste, ki naju je vprašal, če sva pripravljena, da naju bo potegnil do Mr. in Mrs. Intihar Rekla sva, da bova kar takoj in deset minut čez šest smo se že odpeljali. Ko smo pa dospeli na cilj, pravi Mr. Tomsich, da ima on še en opravek malo bolj naprej in da mora najprej, naju je pa pustil tam z obljubo, da se vrne ob gotovem času in bomo šli skupaj domov. Obljube se je držal, točen pa ni bil. In ko smo si jaz in žena ter Mr. in Mrs. Intihar ogledovali njih vrt, sobe in drugo in smo bili komaj gotovi, se že vrne Mr. Tomsich in naju vpraša, če sva pripravljena iti domov, ker on da nima dosti časa, da bi se kaj zamudil, ker da ima na avtu še druge potnike, ki se jim mudi. Torej se ilosloviva od prijaznih Intihar j evih in se odpraviva domov. Vse to se je zgodilo v dobrih treh urah. Ko pa prideva domov, greva v hišo pri zadnjih vratih kot po navadi. Komaj pa vstopiva, nama že za-doni na ušesa iz številnih grl sorodnikov in prijateljev — Surprise! — da sva bila res vsa iznenadena, se razume. Kaj pa vse to pomeni, pa si nisva mogla raztolmačiti. Šele, ko sem jih vprašal, kaj naj vse to pomeni, pristopi Mr. Fred Strniša, nama prvi čestita in nama pove, da je vse to za najino 25 letnico zakonskega življenja. Nato s6 nama pa še o-stali čestitali ž željo, da bi, zdrava dočakala še tudi 50 letnico. Zagotovila sva vsem, da ni-mava prav nič proti temu in da se strinjava z njimi in da želiva, da bi se njih želja uresničila. Prav prisrčno se zahvaljujeva vsem, ki so prispevali za tako krasen dar, krasno Magic Chef kuhinjsko peč, kot tudi za dar v gotovini. Prispevali so sledeči. Mr. in Mrs. John Novak, sinova Frankie in Edward Pa j k, Mrs. Frank Hrovat, Mr. in Mrs. Frank Hrovat Jr., Mr. in Mrs. Mike Hrovat, Miss Rose Hrovat, Mr. in Mrs, Joe Hrovat, Mr. in Mrs. Fred Strniša, Mr. in Mrs. Joe.W. Kovach, Mr. in Mrs. Vincenc Hrovat, Mrs. Caroline Govže, Mr. in Mrs. Frank Švigelj, Mr. in Mrs. John Pajk, Mr. in Mrs. John Bambich, Mr. Ludwig Hrovat, Mr. in Mrs. Frank Intihar, Mr. in Mrs. W. Ponikvar, Mr. in Mrs. Stanley Hrovat. Mr. in Mrs. Anthony Ces-nik, Mr. in Mrs. Frank Perko, Mr. Karol Hrovat, Mr. Frank Novak, Mr. in Mrs. Joe Novak, Mr. iij Mrs. Frank Grace, Mr. in Mrs. Joe Krajec, Mr. in Mrs. Ignacij Jeraj st., Mr. in Mrs. L. Bokar, Mr. in Mrs. Joe Pajk st., Miss Rose Švigelj, Mr. Frank Švigelj Jr., Mr. in Mrs. Victor Zeleny, Mrs. Gertrude Florjančič. Nadalje se prav prisrčno zahvaliva sledečim ženam, ki so nas vse preskrbele z izvrstnim prigrizkom in pecivom; Mrs. Frank Hrovat iz 82. ceste za tako okusne potice, Mrs. Mike Hrovat za obilico izvrstnih krofov, Mrs. Joe Krajec za flan-cate, kateri so se kar topili v ustih, nadalje Mrs. Hrastar iz Prosser Ave. za tako okusne "pies." Dalje prav lepa hvala tistim, ki so pripravile tako okusne šunke, sveže in siuhe, katerih imen pa žal ne veva. Prav prisrčno se zahyaliva Mr. ih Mrs. Frank Hrovat Jr., ki sta nas preskrbela s tako izvrstnim pivom kot tudi z meh-.ko in trdo pijačo, tako da je bilo vsega v izobilju. Nadalje najlepša hvala Mr. in Mrs. Joe Hrovat za tako izvrstno kapljico. Ker pa take stvari niso popolne brez dobre gdobe, za to je poskrbel Mr. Ludwig Hrovat v zadovoljstvo vseh navzočih, za kar se mu prav prisrčno zahvaliva in ga priporočava vsakomur za take in enake slučaje, ki potrebujejo izvrstnega muzikanta kot je on. Dragi številni sorodniki in prijatelji; ta dan nama bo o-stal v hvaležnem spominu vse dni najinega življenja do vas vseh. Zavedava se, da nama vsega tega ne bo mogoče vam povrniti, zato pa prosiva Vsemogočnega, da naj vam on vse obilno poplača za vse, kar ste žrtvovali za naju. Vendar bova skilšala po svojih skromnih močeh vam vsem povrniti v kolikor bo to mogoče in če nama boste dali priliko za to. O-stajava vam vsem hvaležna in udana vse dni najinega življenja. Frank in Anna Pajk, 1144 E. 63 St. Cleveland 3, Ohio. -o- Moževa zabava se ji ni dopadla po.^bno dovoljenje iz Belgrada Od komisije za šolo in znanost. Brez pristanka te komisije ne da ministrstvo financ nikomur odobren j a za pošiljanje denarja v tujino za vzdrževanje študentom. Vse to seveda v imenu večje svobode. Jugoslovanski državljan je torej kontroliran»celo v tem, kaj in kje bo študiral. Razume se, da bodo dobili dovoljenje le izraziti komunisti, o katerih upajo, da jih tujina ne more več odtujiti komunistični veri-Ta ukaz prinaša "Lj. pravica" 11. avgusta. Chicago. — Shirley Hudson; stara 23 let, je dobila razporoko od svojega moža, ki je izučen klavniški delavec, žena je pove dala na sodniji, da ji je mož z rjuho zvezal noge pri členkih, nato jo pa za luč v stropu obesil z glavo nizdol. Taka domača zabava se ji prav nič ne dopade, je rekla. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z i. strani) Država se izgovarja, da to dela voljnak. Bil je seveda proti komunistom. Neki dan so prišli agentje OZNA-e pri belem dnevu, ga odpeljali in ustrelili. Brez procesa, brez zaslišanja. PROCES PROTI 12 DUHOVNIKOM V ZAGREBU. _ Ko to pišem, se vrši proces proti 12 katoliškim duhovnikom v Zagrebu, Med njimi je eden tajnikov nadškofa Stepinca. V številu je tudi več redovnikov. Obdolženi so, da so vojni zločinci. Vsak, kdor je proti komunistom, je seveda po partizanskih pojmih zločinec, kakor je roparju neprijeten vsak, ki se mu postavi po robu. Tago nekatere nasprotnike pobijejo brez procesa, proti dru radi tega, da zmanjšuje obtok denarja in tako varuje vrednost dinarja. Glavni namen pa je navaditi kmeta, da bi vse kupil od države in tako postal popolnoma odvisen. AMERIŠKI TRAKTORJI V JUGOSLAVIJI—Jugoslavija je ena izmed dežel, ki je prejela po UNRRA več traktorjev in več tovornih avtomobilov, kakor jih je kdaj prej imela. Jugoslavija je prejela iz Združenih držav 2490 traktorjev na kolesih in 307 plazečih se kot vojaški tanki. Iz Anglije je dobila 400 traktorjev na kolesih. Skupaj torej 3197 traktorjev. Pred vojno jih j je imela vsega skupaj samo gim vzdignejo obtožnico, da je! f0 ™ TT ^ nekaj komedije za ljudstvo in da i fi°°> n^ttVT ^ I j® zbrala UNRRA. Poročila pra- okrepe vero svojih pristašev. NA HRVAŠKEM JE SEDAj! 1J?' ** * ^^ semso ZAPRTIH, deloma po ječah, de- j "^T *1 T ^Ugos aviJe »a loma po koncentracijskih tabori-! ™ . SSe/ak ščih 55 usmiljenk iz reda sv.! 1°rJl f adisc armade na Vincencija. Dvomimo, če se bo-' J T^, do partizani z zaporom teh usmi- . J0.™"1* avt°moln 0v >n GObnih motornih vozil je dobila Ijenk "ljudstvu" posebno prikupili. ODKUP ŽITA. v Jugoslaviji mom žito prodati državi. Kar mu puste, to more potem po določenih cenah sam prodati. Prav tako neprijeten je Jugoslavija potom UNRRA Vsak kmet Poljska in češka sta ifr> i-.vr.riof; dobili teh vozil še nekaj več kot Jugoslavija. Tovornih vozil je prispevala največ Kanada. RAZSTAVA UNRRA V za kmeta tudi način plačila. Za' LJUBLJANI. — 10. avgusta so prodano žito ne dobi v roke go-j »tvorili v Ljubljani razstavo tovega denarja, ampak neki ček' UNRRA v izložbah trgovine Na-poštne hranilnice, takoimenova-1 Ma (narodni magacin), to je v no "Akreditivno lekovno nakaz-; prostorih nekdanje Majerjeve nico." To more vnovčiti pri pošt- J trgovine. Na velikih tablah je ni hranilnici ali pri državnih za- popisano, kaj in koliko je UN drugah za njo kupiti drugo bla- RRA dala za Jugoslavijo, go. Kmet čuti tako Svojo odvis- ŠTUDIRANJE V TUJINI. — nost od režima na vsakem kora- Kdor hoče iti iz Jugoslavije štu-ku. To imenujejo novo svobodo, dirat v inozemstvo, mora imeti lllllllinilliilllll Če verjamete aT pa ne mimimmiiiu1 Profesor in njegova žena sta delala načrte za poletne počitnice. On je silil, da bi šla za tistih par mesecev, zopet na farmo, kjer sta bila prošlo leto. Žena je pa ugovarjala, češ, da je svinjak preblizu hiše in ♦da ne more prenašati tistega smradu. No, ženico je obveljalo in profesor je pisal farmarju ter mu razložil vzrok, zakaj s ženo ne bosta prišla k njemu na počitnice. Farmar se pa takoj vsede k miz1 in napiše sledeči odgovor: "Dragi gospod profesor. Le kar brez skrbi pridita s ženo k nam tudi letos. Nič več tistega smradu. Odkar sta bila vidva tukaj lansko leto, nismo imeli nobenih svinj ne prašičev pri nas. Na svidenje — Anton Koruznik." * * * Mali fantek sloni ob hišnem vogalu in pretaka bridke solze. Mimo pride gospa, ki se ji fantek smili, pa ga sočutno vpraša : "Zakaj pa jočeš, mali?" "Jočem, ker je šla moja mama v nebesa." "Nič ne maraj, ubožček, morda pa ni šla," ga tolaži modra gospa. * * * "Koncem konca je pa to modro gospodarstvo," je pripovedoval farmar, ki se je sedem let zastonj ubijal s slabo zemljo. "Ko sem prišel sem, nisem imel nič in danes imam prav toliko. Sem že zakej, da se tako dobro držim." * * # Mali Jimmy je zbolel. Venomer je prosil mamo, naj mU kupi psička, da se bo igral ž njim. Zdravnik je izjavil, da bo potrebna za fanta operacija, drugače ne bo ozdravel in da mora torej v bolnišnico. Mama mu je obljubila psička, če bo priden in če se bo moško obnašal v bolnišnici. Da se bo, je obljubil, menda ja. Ko je prišel po operaciji Jimmy zopet k zavesti, je parkrat s težavo požrl slino, potem pa zagodrnjal: "Nikoli ne bi mislil, da mora človek toliko prestati zaradi enega samega psa." * * * Gospa je dobila vizite in bil° je ravno na petek. Izgovarja se, da nima prav z ničemer po-streči, da nima niti malega koščka sira pri hiši. To sliši domači nadebudni sinček, pa se izmuzne iž parlorja. Kmalu se vrne nazaj s kosom sira v roki, katerega ves srečen ponudi obiskovalki. "Ti pa več veš, kje imate stvar, kot tvoja mama," ga pohvali obiskovalka. "Kje si pa dobil ta sir, mali?" "V pasti za miši," se ta moško dreže. * * * Moški je dobil delo na žagi-Boss ga poduči, kako mora ravnati s cirkularko, da se ne poškoduje. Komaj se je pa boss obrnil proč, že zasliši glas na pomoč od novinca. -Ozre se i11 vidi, da mu je cirkularka odrezala prst na roki. "I, kaj vam nisem povedal, da se pazite," se huduje boss. "Kako se je pa to pripetilo?" "Takole," je rekel novinec in zavpil: "Na, hudimana, pa je šel spet drug prst." XMERISKA DOMOVINA, SEPTEMBER 24, 1946 rt V planinah ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar VI Jutro je prineslo hladno slovo mladega, močno zaposlenega gospoda. Gospodična Helena mu je dala roko in nekam mrtvo rekla "zbogom". To je bilo vse. Ostala je na verandi in brez bolečine gledala za odhaja. očim fantom, ki mu je komaj še vedela ime. Nič se ni °zrl, da bi ga bilo treba še enkrat pozdraviti. Kmalu je izginil za ovinkom. Pustil je za seboj prazen stol in razmetano posteljo. Gospod, sodnik je vstal zelo zgodaj, davno pred tem pustem slovesom. Ko je gospodična Helena stopila na verando, je bil že daleč na jut-ranjen sprehodu. Sedaj vstajajo tudi drugi gostje. Vse je še nekam zaspano in pusto. Tež^o je za-ceti kakšne pogovor, pa tudi molčati ni lahko, ako bi se rad l"esil neprijetnega bremena. "Anica, ali si kaj videla gospoda sodnika?" "Danes, še ne. Najbrž je od-šel na sprehod." 'Ali te ni nič povabil s seboj ?" "Ne, nič ni rekel." Dan obeta biti lep. Svet se ni nič spremenil. Vse je, kakor Je bilo včeraj in ves ta čas. ■Helena tega ne čuti. Danes je zanj o vse brezbarvno in motno. Gozdovi so bolj' ovira kakor pa 2atočišče. Dom je prazen, če-1'fav skoraj nihče ni odšel. Poti vodijo v neznani svet in nič obljubljajo. Še otrok ti ne more pričarati nasemha in ve-Seleja na obraz. Na verandi je Prazno in dolgočasno. Soba v neredu. Poleg tega je Polna nekih nočnih senc, ki jih tudi jutranje sonce ni mogl/o Pregnati. ®icer pa je vseeno. Če hočeš Režati, ne premišljuješ dolgo, 0(1 ftaj kreneš. Vsaka pot je °ora, samo da vodi nekam da-eč>. kjer se boš skril. Tudi če eziš precj samim seboj, ni Urugače. •Po poti, ki jo je brez premi-s-eka izbrala, z gospodom sodnikom še nista hodila. Bilo je |ePših in prijaznejših na izbiro. Danes je to brez pomena. Pot Je dolga. To je edini občutek, ^ se ga zaveda. Nič bi ne vedela povedati, kaj je videla. ■Nobenega glasu bi se ne mogla spomniti. Hloda, ki je zavaljen preko kolovoza, se izogne skoraj brez zavesti, da je tre-a Preko neke ovire. Ali je že k°ga srečala? Menda ne. Prav tako se ni bati, da bi jo mogel kdo prehiteti. Pred vsem sv£-tom je varna, le pred sabo ne. V sredino tega mučnega molka se je izgubil človeški glas. Gospodični Heleni se »vsaj tako dozdeva. Postoji in prisluhne. lies, nekdo se pogovarja. Tudi smeh je slišati, vesel, razigran moški smeh. Ali naj se ®brne in gre nazaj? Zakaj le? Morda so drvarji, oglarji ali kaj. Res so oglarji. Zdi se, da sploh nič ne delajo. Ob svoji zasilni bajti sede in kadijo pi-Tudi pijejo — vsi iz ene steklenice, drug ga drugim, kakor je to običaj. Pa ne bodo vsi oglarji. Eden prav gotovo Njegova obleka je čisto drugačna. "Saj to je mladi sodnik," travi gospodična Helena sama Pri sebi. "Mislil bo, da sem tridirjala za njim." Sedaj ne more več bežati. Sodnik jo je opazil in jo vabi v to nenavadno družbo. Ako lle gre, bo smešno, ako pa gre, prav tako narobe. "Kaj pa delate tukaj?" Vprašanje velja gospodu sodniku. "Kadimo, pijemo in govorimo, kakor vidite," meni sodnik, ki odgovarja za vse, čeprav ve, c'a je mišljen samo on. "Po-leg tega tudi oglje žgemo. Sedaj potrebujemo še gospo- dinjo, ki bi nam z jedjo postre-ga." "Ali ste spremenili svoj poklic?" vprašuje dekle. "Naš poklic je, da delamo," trdi sodnik. "In pijemo," meni oglar, ki se je najprej znašel. "Prisedite, gospodična," vabi drugi. "S pijačo vas ne bomo silili, ker bi se vam gabilo," se smeje tretji. "'Saj še nam ne bo dovolj," popravlja gospod sodnik, ki so mu prav v tem ternutku stisnili steklenico v roke. Tukaj se nikomur ne mudi. Vse bo ob pravem času narejeno. V tej neizmernosti imaš občutek svobode in zložnosti. Gospod sodnik pripoveduje o neki neznasko smešni pravdi, ki jo je z veščo roko vodil tako, da je nastalo čim manj neumnosti in škode. Umazani oglarji se smejejo, da odmeva daleč po prostranem gozdu. Gospodična Helena posluša in postaja vesela. Tak-o domače je v tej čudni družbi. Zopet je odkrila drobec življenja, ki ji prinaša nekaj novega. Še včeraj se ji je zdel njen sodnik precej salonski človek. Tega tudi pripovedovanje o domu, o polju in delu na njem ni moglo zajbrisati. Kar je povedal, je bilo precej visoko, morda celo za šolanega človeka pretežko. Sedaj ve, da je ta salonska govorica samo obleka za zadnji napor njegovih misli. Tako govoriš, ako hočeš prodreti v zadnjo skrivnost, za katero vsakdanjost sploh še nima besede. To, kar slišiš sedaj, je govorica preprostih ljudi. Tako se je moral raz-govarjati z očetom in materjo, sosedi, vaščani, delavci in z de-co. Nič ne moreš dvomiti o njegovi zasidranosti v zemlji in v preprostih ljudeh. 'Sodnikova zgodba je končana. "Sedaj se bova z gospodično zahvalila za gostoljubnost, da vam ne bo delo zastalo," pravi sodnik in vstane. "Bilo je prav lepo," zatrjuje gospodična Helena. "Srečno!" Sodnik in Helena se vračata. "Povejte kaj," pravi dekle, ko sta dovolj dolgo molčala. "Kaj naj vam povem?" "Kar koli! Povejte o sebi!" "Vam še ni preveč?" "Ne. Povejte, kake slabosti imate; kake napake v značaju; vse, kar veste. Zelo potrebujem takega gradiva, da naredim red v svojih mislih in željah." "Tako? Nič ne razumem. Kako ste sploh mogli priti za menoj ? "Ali nimate več obiska?" "Ne, poslovil se je . . ." "Kdaj?". "Danes zjutraj. Kmalu po vašem odhodu." "In se ne vrne več?" "Ne." 'Sodniku ni čisto razumljivo, za kaj gre. Pa noče vpraševati. Reče samo: "A tako .> . ." Liga Katoliških Slovencev v Ameriki STO ZLATIH IMEN Že parkrat sem omenil na tem mestu, kako se je zavzela podružnica naše LIGE v Cle-velandu, da bi zbrala lepo svo-to $10,000 za begunce in druge brezdomce. Poživljal sem še druge naselbine, da bi se pridružile kampanji v Clevelan-du. Dal sem posebno priznanje Mr. Jakobu Resniku od sv. Lovrenca, ki je napisal nekaj v srce segajočih apelov za pomoč nesrečnim beguncem. Te dni je pa AMERIŠKA DOMOVINA prinesla iz vsake clevelandske župnije po 25 imen dobrih ljudi, ki so na delu za dosego zaželene svote. Ne bom na tem mestu ponavljal .tistih imen, toliko pa rečem: Ce bi jih mogel napisati v tej LIGI-NI objavi Z ZLATIMI ČRKAMI, bi to prav gotovo storil.'- Da, nič nisem pretiraval, ko sem zapisal tu zgoraj: STO ZLATIH IMEN! Bog Vam povrni, dobri Cle-velandčanje in Clevelandčan-ke! Razumete, zakaj Vas jaz ne morem zapisati z zlatimi črkami. Toda nič ne marajte! Ko bodo Vaša imena prišla pred oči tistih Vaših rojakov in rojakinj, ki se zanje tako zelo žrtvujete, boste deležni njihove ZLATE hvaležnosti, to Vam garantiram. Kar je pa še več vredno: Vaših STO IMEN je že zapisanih z ZLATIMI ČRKAMI v knjigi Vašega življenja pri BOGU! Vsa čast Vam, ZLATI rojaki in rojakinje! S svojim prekrasnim ZGLEDOM še druge slovenske naselbine—POZLATITE. Slovenska bogoslovnica v begunstvu se preseli Samo eno leto je trajalo, da smo vedeli za kraj PRAGLIA, ki je blizu Padove in se je tam nahajalo slovensko begunsko bogoslovje. Komaj smo si to ime dobro zapomnili, pa ga že spet lahko — pozabimo. Seveda ga pa ne bodo pozabili tisti med nami, ki so dobivali od tam tekom zadnjih mesecev krasna pisma — zlasti "duhovni očetje in matere" ondotnih bogoslovcev. Zdaj nam poročajo, da se slovensko bogoslovje seli iz Praglie v BRIXEN na italijansko TIROLSKO. Po laško se pravi temu mestu: BRESSA-NONE in leži v provinciji BOLZANO, Italia. Pravijo, da se bodo bogoslov-ci in profesorji v novem kraju bolje počutili, ker so tam raz- mere bolj urejene. Tudi smo že 1 prejeli poročilo, da se je za pr-' vi letnik oglasilo najmanj 0- najmanj SEM novih bogoslovcev. Kma- lu bomo zvedeli več in dobili tudi njihova imena. Morebiti se' bo kdo tudi za te nove oglasil, j j da enega ali drugega izmed j [njih vzame za svojega '"duhov-; 1 nega sina." j Dosedanji naj pa še nadalje1 pošiljajo svoje prispevke prav' 'tako kakor doslej. Naj Vam' vsem še nadalje ostane sloven-' sko bogoslovje v begunstvu1 j prav blizu Vašega srca! j Govor dr. Cirila Sirceljna na Baragovem Dnevu (Nadaljevanje) | Francija je pa samo en zgled j J iz zgodovine, kv nam kaže, ka-: | ko se katoličanstvo v narodih zopet iz zopet prenavlja. Tudi v drugih deželah se je pogosto dvignil val brezboštva, ki je ! skušal* uničiti cvetoče delo Cer-' jkve za narodno kulturo, pa je 'Kristusov evangelij končno le zmerom zopet prodrl. Toda ko smo že pri našem Baragu, poj-J dimo za njim v mislih čez široko morje na njegovem prvem potu v Ameriko. V njego-1 vi družbi bomo našli drug zgodovinski primer, kako Bog posega s svojo močno roko iz nebes na svet in skrbi za to, da se kljub vsem naporom brez-božnikov širi njegovo kraljestvo na zemlji. Friderik Baraga je prišel med uboge in od vseh zapuščene Indijance v michiganskih gozdovih. Med njimi je vladala silna verska tema. Res je, da tistd1 teme nista naredila srp in kladivo, torej je ni prinesel v indijansko deželo komunizem. Naredila jo je silna nevednost in nepoučenost —- z eno bese-!o, tisto strašno versko temo je napravilo poganstvo. Indi-j janci so bili sinovi divjih goz-: dov, živeli so brez reda in brez postav. Blagpsloyti pravičnosti! in miru niso poznali. Če se niso J neprestano borili s sosednjimi) | rodovi, so imeli vojsko med se-■ boj. Nikogar ni bilo, ki bi jih: poučil o dobrih sadovih civili-j izacije in jih navajal na kmeto-j vanje. Še map j se je našel kdo, ki bi jim prinesel oživljajoče milosti svetih 'zakramentov. Da, nad Indijanci je vladala globoka verska in kulturna tema. Tedaj je prišel mednje zoper vse pričakovanje mož iz daljave mnogih tisočev milj. To je Friderik Baraga, naš slavni rojak. Iz dolge noči čipevan- ;skih Indijancev je začela svi-j tati zarja. Baraga jim je prinesel luč evangelija in ž njo 'vso vso podlago za pravo krščansko civilizacijo. Baraga je 'veliko žrtvoval, ko je zamenjal j svojo lepo slovensko domovino z divjimi indijanskimi gozdovi. Ali kaj je bil uspeh njegove velike žrtve? Nad 30,000 čipe-vanskih Indijancev je oblila odrešilna voda svetega krsta, ki ga je Baraga delil. Pa Baraga svojih Indijancev ni samo krstil in tako napravil iz poganov verne kristjane. Tudi v dru% gih znanostih jih je poučeval in vzgajal, da so spoznali kulturno življenje belih ljudi in sami začeli živeti bolj zdravo in bolj človeka vredno življenje. Pregovoril jih je, da so se združili v krščanske vasi in občine. Vzgojil jih je, da so znali živeti v miru s svojimi sosedi. Prepričal jih je, da ni sreče za človeka v znani "ognjeni vodi," ki so jo zanašali mednje brezvestni beli trgovci. Da, škofu Baragu gre zahvala, da je minila za Indijance poganska noč nevednosti in praznoverja ter je prešla v svetli dan izobrazbe in življenja po katoliški veri. Bratje in sestre, zakaj vam govorim o škofu Baragu, ko nam je v teh dneh vsem v mislih žalostna usoda njegove rojstne domovine? Tole bi rad poudaril pred vami: Škof Baraga se je toliko žrtvoval in je s svojimi žrtvami že tu na zemlji rešil cel rod Indijancev jarma satanovega. Za tuj narod se je toliko žrtvoval. Sedaj smo pa vsi prepričani, da je njegov prostor pri Bogu visoko med svetniki. Torej je moč njegove priprošnje zdaj veli^j večja kot je bila nekdaj na zemlji. Ali mislite, da se ne spominja, svoje rodne zemlje in njenega trpljenja, ko gleda v današnjo Slovenijo iz nebes? Ali mislite, da ne priporoča svoje drage domovine Bogu, da bi bila rešena preganjanja in bi kljub vsem težkim zunanjim okoliščinam ohranila dragoceni zaklad svete vere in krščanskega življenja? Nobenega dvoma ni, da Baraga zdaj v nebesih posreduje za svoje Slovence, kakor je nekoč na zemlji neprenehoma posredoval za svoje Indijance pri Bogu in pri ljudeh. Naši rojaki v stari odmovini tudi res čutijo Baragovo priprošnjo, kakor tudi priprošnjo drugih svojih vzornikov, zato se sliši o Slovencih iz domovine, da je ogromna večina naroda kljub vsem težavam in bridkostim o- ' stala globoko verna in je svoje versko življenje celo močno ' poglobila. (Konec prihodnjič) Rev. Alojzij Medic OFM, ta j. Box 608 Lemont, 111. --o- GRAPPLING WITH A REAL MENACE! I THOUGHT YOU HAD A HEADACHE. HOW COME YOU FEEL 50 GAY? I TOOK AN ALKA-JELTZER AND CHASED THE THING AWAY ALKA-SELTZER is unusually effective in the relief of Headache because its analgesic (painrelieving content) is made more positive by alkaline buffers. Alka-Seltzer being a combination of painrelieving and alkalizing ingredients has gained wide usage and popularity for the relief of Acid Indigestion, Cold Symptoms. "Morning After" misery and Must rular Pains. And be sure to try Alka-Seltzer for that tired feeling following hard work or strenuous exercise. Ask your druggist. ^ \ ... 11 raznih naselbin Milwaukee. — Dne 24. avg. sta bili na cestnem križišču, kjer sta čakali poulične, zadeti od avtomobila Miss Mary Videmšek in Miss Eugenia Kaker. Težko je bila poškodovana Miss Videmšek, ki ima prebito lobanjo, Miss Kaker pa lažje poškodbe. Voznik, ki je po izjavi prič drvel okrog 70 milj na uro, je zbežal. — V Battle Creeku, Mich., je 24. avg. umrl Fred Kališek iz West Allisa, star 36 let. Zapušča dve poročeni sestri in dva brata. — Dne 25. avg. je v West Allisu umrla Matilda Miskulin. Zapušča moža, dva sinova in sedem vnukov. — Dne 26. avg. je umrl Frank Korpnick, star 52 let, ki zapušča žerfo, sina, dve hčeri, v starem kraju pa sestro. > we may be able to plastic-coat ■ youngsters to keep them clean. l£)ut in 1946, it takes soap to keep both them and their clothes clean. Use and re-use food fats and then turn them in to your meat dealer for four cents a pound to make soap I and other household essentials. Fats and oils are short the world over. By con-' serving fats you help to feed the starving millions ~ MALI "OGLASI " Hiša naprodaj Proda se hišo za 3 družine, 12 sob, 1'urnez, 2 kopališča. Proda se po zmerni ,ceni na 1121 E. 70» St. Poizve se zgoraj vsak dan do 3:00 popoldne v soboto pa cel dan. „ (189) PELO BOBIJO VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolic? Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. MALI OGLASI " Popravljamo ure Postrežba v 7 dneh. Mi ugibljemo, mi popravimo, boste zadovoljni. Frances Jewelry Store 15701 Waterloo Ed. Tel.: KE 7075 (x-Oct. lie da 4) Orkester Sedaj lahko dobite za plese in vatbe EDDIE HABAT orkester. Zglasite se na njegovem domu 1131 E. 177. St. ali pokličite HE 5936 ,po 5. uri popoldne. (189) Išče delo Moški išče delo, zna popravljati skoro vse kar se tiče okrog hiše. Pokličite EN 6181 ali se oglasite na 6704 St. Clair Ave. (190) JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY PRANCES iSULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtom6