o TT A r TQXT ptptptttttptsj T T XVm£1 JL UJLSLJLJDJKV. wJcaX\J\. V JCalN JjlJLjD X . »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti .a celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za <*etrt leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto H gl.60 kr., za V8 leta 1 gl. 80 kr., za V 4 leta 90 kr., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj Lil. v Ljubljani, 24. marcija 1899 List 12. Češčena si Marija. Speval F. S. Finžgar. Prosi za nas grešnike! Koleno je pred kraljem pripognila Najlepša dvora celega kraljica; Kalila jasno je oko solzica Ko Estera za ljudstvo je prosila. S solzo srce je kralju omečila, Zvedrila grenkojezna mu je lica. Objela njo kraljeva je desnica, Taista ljudstvu kazen odpustila. Vladar mogočen bil je Babilona. Močnejši Bog je. stvarnik vsem svetovom. Mogočna Estere je prošnja bila — Močnejša Tvoja je, kraljic vseh krona: Ne jednemu samo — ti vsem rodovom Rešitev si in bodeš izprosila. Jezus Kristus pravi Bog. IV. Prorokbe. Resničnost Jezusovega pričevanja o samem sebi dokazujejo tudi prorokbe. in sicer mesij a 11 s k e prorokbe, ki so se izpolnile na Jezusu Kristusu, in prorokbe, ki jih je Jezus sam izrekel, katere so se tudi vse natančno izpolnile, ali pa se še izpolnjujejo. A. Splošne opomnje o prorokbah. Prorokba je določna napoved takega prihodnjega dogodka, ki ga ne more spoznati noben ust var žen razum, ampak le Bog sam ali pa človek (ali angelj), kateremu ga Bog razodene. Da so prorokbe možne, to mora priznavati vsakdo, ki veruje v božjo vsevednost in vsemogočnost. Ker je Bog vseveden, vidi in natančno spoznava priliodnjost. in ker je vsemogočen, more razsvetliti tudi ljudi (ali angel je), da jo spoznajo. Ni težko določiti, kdaj je napoved kakega prihodnjega dogodka prava prorokba. Ako je napovedani in potem uresničeni dogodek tak. da iji v^ nikaki zvezi s preteklostjo ali sedanjostjo, tedaj ga človeški razum naravnim potoni ne more spoznati; njegova določna napoved je torej v t«m slučajn^imiAj^ M^uo bi bilo e izpolnile, ako je bil napovedan kot Bog :ili božji poslance: dalje dokazujejo resničnost in božji izvor onih naukov, katere je prorok ali prorokovan<*e učil, ter vere, katero je oznanje\al. Prerokbam nekoliko podobni so izreki paganskih proročiše ali orakljev, ki se pa vendar od pravili prorokeb bistveno razlikujejo. Omenjeni izreki prvič niso bile določne napovedi prihodnjih dogodkov, ampak večinoma dvoumni stavki, kateri so se lahko razlagali na dve strani. Drugič so ti izreki večkrat napovedovali take prihodnje reči, katere more človeški razum bolj ali manj zanesljivo naravnim potom pogoditi. ako so mu znane vse okoliščine, n. pr. srečni ali nesrečni izid kake vojske. Slednjič se izreki }>aganskili i^roročisč večkrat tudi niso izpolnili : marsikdaj se je dogodilo uprav nasprotno od onega, kar je bilo napovedano. To jasno priča, da oni izreki niso bile prave prorokbe. B. Mesijanske prorokbe. Mesijanske imenujemo one prorokbe, ki so jih izrekali proroki starega zakona o obljubljenem Odrešeniku ali Mesiji. Zapisane so v sv. pismu starega zakona. Prva izmed njih je ono veselo oznanilo, s katerim je Bog sam že v raju precej po storjenem grehu obljubil človeškemu rodu Odrešenika. Hekel je namreč kači: »Sovraštvo bo in postavil med teboj in ženo. med tvojim zarodom in njenim zarodom: ona ti bo strla glavo. ti pa boš zalezovala njeno peto." (I. Mojz. 3. 15). Te liesede. poverjene kači. £eljajo satanu ali hudobnemu duhu, ker on jepravi zapeljivee: kača mu je le sredstvo. Bog torej s temi besedami napoveduj«* sovraštvo ali nasprotje med satanom in ženo ter trajno borbo med hudobnimi duhovi in potomci žene. Mnogo Evinih otrok bo sieer satan s svojimi pristaši zapeljal v .greli ter jih spravil v svojo sužnost. A zastonj 1h» zalezoval jedno ženo. katera ga bo zmagala in mu strla njegovo moč. Ta znamenita zona je prečista Devica Marija. Odrešeni kova mati. Marija ni bila nikdar v oblasti lmdnlnieira duha. ker je popolnoma čista, brez vsakega greha. <>na mu je strla glavo, ker je rodila Jezusa, ki je premagal satana in razdrl njegovo kraljestvo. Z navedenimi besedami, ki se imenujejo pi otoevangelij, t. j. prvo veselo oznanilo, obljubil in napovedal je torej Bog prvikrat človeškemu rodu Odresenika. Po prorokih Ga je potem vedno jasneje napovedoval, in predno je < >d rešen i k prišel, bila je v svetopisemskih knjigah starega zakona določno načrtana njegova slika. Ta slika sr jo v svoji celoti — poteza za potezo — uresničila na Jezusu Kristusu. Vse, kar so g-ledali in napovedovali^kozi stoletja in stoletja častitljivi vido ie dalo Uospod, naš Pravični . (Jerem. 33, 1"» '»'•.). ..Glej. Devica bo spočela in Sina rodila, in njegovo ime se bo imenovalo K m a n u e 1 R z nami Iz 7, 14) ') In ti, Betlehem Etrata. majhen si med tiso»'i v Judi; iz tebe mi pride G o s p o d o v a 1 e c v Izraela, in njegov izhod je od začetka, od večnih dnij Mih. 5. 2) — Ko so modri iz jutrove dežele v Jeruzalemu iskaii novoro e-nega Odrešenika, razlagali so pismouki, po katere je poslal Herod, oprti na to prorokbo, da mora Mesija v Betlehemu biti rojen. Modri so tudi našli nebeško dete, a oni, katerim je bila prorokba » bo p o m o r j e n i h v Betlehemu m n o g o o t r o k7). O .Jezusu Kristusu -Velja vse to. — Prof. dr. Ivan Svetina. (Dalje prihodnjič.) Marija, žalostna mati. „ Poleg križa Jezusovega pa je stala njegova mati « (Jan. 19. 26.) Ker je bila presveta Devica po posebni božji milosti oproščena izvirnega greha, zato bi marsikdo mislil, daje bila prosta vseh bolečin, ki tarejo v tej solzni dolini grešne otroke Evine Toda temu ni tako, ampak Marijino srce je mnogo, mnogo več trpelo, kakor sploh kaka mati na zemlji trpeti more Že stari Simeon ji je pri očiščevanju v tem-pelnu rekel: »Tvojo lastno dušo pa bo meč presunil." Ni bilo dolgo temu, in že je morala bežati v strahu in skrbeh pred grozovitostjo Herodovo v daljno, po polnoma neznano deželo egiptovsko. Kaka žalost je Marija tedaj občutila, ko je 121etnega Jezusa izgubila na potu iz Jeruzalema proti domu in ga je cele 3 dni iskala? Ko je bil Jezus 30 let star, začel je učiti svoje svete resnice, in odslej je bila njegova skrbna Mati vedno v težavah, saj je videla, kako zalezujejo hudobni in hinavski farizeji njenega božjega sina in ga neprestano iščejo, da bi ga umorili. Slednjič je bil Jezus vjet in po mnogem zasramo-vanju in mukah obsojen fc najsramotnejši smrti na križ. O. kake neizrekljive bolečine je morala prestati tedaj Marija, videč, kake muke trpi njen sin, katerega je ljubila z vso dušo; njen sin. katerega bi moral ljubiti kakor ona tudi ves svet — Toda to še ni vrhunec njene boli. Prerokovanje Simeonovo se je do cela spolnilo na gori Kalvariji. — Kake bridkosti in težave so navdajale tedaj Marijino srce! Tega ne more pojmiti noben človek. Marija je tačas trpela s svojim sinom, kakor ni še nikdar nobena mati in tudi nobena ne bode Toda Marija je vstrajala v zaupanju na božjo previdnost. Od Marije pod križem se učimo marsičesa. „Poleg križa Jezusovega pa je stala njegova mati". Te besede evangelista Janeza nam pričajo o Marijini vztrajnosti v bolečinah. Ali ni ta krepost nam dana, in kateri so jo tudi prav razlagali, bili so tako zaslepljeni in tako malomarni, da se za prorokbo in prorokovanega Odreže-nika niso dalje menili. Zaslišal se je glas plakanja, žalovanja in joka Kahele, objokujoče svoje otroke in neutolažljive zavoljo njih. ker jih ni več.- (Jerem. 31, 15). Prorok je imel to govoreč — neposredno pred očmi trpljenje in preganjanje Izraelcev v sužnosti. hkrati pa je gledal krvavi dogodek v Betlehemu ob Herodovem času. Prvo je predpodoba drugega. Sv evangelist Matej navaja <2. 18.) to Jeremijevo prorokbo, trdeč, da se je izpolnila tedaj, ko je Herod ukazal zaradi novorojenega • 'drešenika pomoriti betleiiemske otroke. Rahela, ki se v prorokbi imenuje, bila je Jožerova mati, stara mati Efrajmova. I^jij^se kot ^mater. dasi je živela davno pre3 prorokovanim dogodkom. Proroku v zžrfnaknjenju več-Sf »t »zgine razlika časov, m se mu vidi kakor ? jedni aliki to, &ar je po času mnogo oddaljeno. 9Z-- prenašamo udano ? Ker je torej krepost stanovitnosti v težavah nam vsem potrebna, premišljevati hočemo o čudoviti Marijini vztrajnosti pod križem in se poučiti, kaj je Marijo navduševalo k vztrajnosti. „ Poleg križa Jezusovega pa je stala njegova mati", tako piše sv. Janez Pojdimo v duhu na goro grenkosti, na Kal varijo, in glejmo z lastnimi očmi čudoviti dogodek, katerega nam je omenil evangelist v teh besedah. Iz Jeruzalema so prihiteli mestni prebivalci in brezbrojne množice tujcev, ki so prišli k velikonočnemu prazniku, na goro Golgoto Kaj je tu gori? Grozen prizor! Gorje, stokrat gorje! Jezusa iz Nazareta bodo z dvema razbojnikoma križali in usmrtili. Uže pričenjajo divji ljudje svoje peklensko delo. Jezusa polože na križ, s težkimi kladvi zabi-jejo debele žreblje. daleč odmeva od groznih udarcev, in sledniič postavijo križ z Izveličarjem navpik v zemljo. Božji sin visi razpet v neizrekljivih bolečinah med nebom in zemljo. — Satanski hlapci so izvršili svoje delo. njihova zloba je nasičena. — Toda poleg križa stoji neka žena. poteze njenega obraza so slične onim križanega, hude bolečine se bero raz njen obraz Mirno stoji, nepremično gleda, njeno srce pa muči brezmejna tuga, tuga, katero občuti le iskreno ljubeča mati ob umirajočem sinu .... Kdo je ta čudovita žena? Žena, ki stoji pri križu, je Marija, mati križanega Jezusa. Kdo ne bi občudoval njene vztrajnosti? Aposteljni in učenci so že zdavna pobegnili, a ona je vztrajala pri umirajočem sinu. Toda to še ni bilo zadosti, kelih trpljenja še ni bil za Mater božjo dopolnjen. Marija je trpela tudi zasramovanje, zaničevanje in ostudno roganje. Kdo bi dvomil, da niso oni, ki so zasramovali njenega trpečega sina, zasramovali tudi nje? Koliko nesramnih, grdih, in zaničevalnih besedi je pač morala Marija slišati pod križem! Lahko si mislimo, da so s prstom kazali na Marijo ter zasmehljivo in zbadljivo govo rili: „Glejte, glejte to le, ki pod križem stoji, ta je mati onega ki je zapeljeval naš narod, ki je hotel podreti tempel, ki je preklinjal Boga!" Oh, kako bridko, grenko, poniževalno je bilo to očitanje in sramočenje za Marijo! Toda presveta Devica je mirno in udano trpela in vztrajala. „Pri križu Jezusovem pa je stala njegova mati." 0 premišljujmo, obču-dujmo in posnemajmo to junaško Marijino vztrajnost! Dolgih 6 ur je vztrajala Mati božja pod križem, dokler niso sneli presvetega telesa njenega božjega sina in ga ji položili v naročje Toda kako je mogoče, da je Marija mogla stati toliko časa pod križem? Kaj je krepilo njeno ranjeno srce? „Poleg križa Jezusovega pa je stala njegova mati-, poleg okrvavljenega križa, na katerem je umiral njen sin sramotne smrti, stala je nepremično, neupogljivo, a nikakor ne brezčutno in brez bolečin. — Katera mati je ob smrtni postelji svojega ljubljenega otroka brez tuge in boli? Koliko bolj je torej trpela božja Mati ob smrti svojega nad vse ljubljenega sina! Da, Marija je tedaj trpela boli, katerih si mi sploh ne moremo misliti, a še manj občutiti. Vprašamo li po vzroku, kako je mogla Mati božja vse to prenesti, poučimo se iz sv. pisma. Tedaj, ko je Marija l2letnega Jezusa izgubila in ga 3 dni iskala in ga slednjič našla v tempeljnu, vprašala ga je otožno: „Otrok, zakaj si nama to storil ? Glej, tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala." Tu prijazno odgovori Jezus: „Zakaj sta me iskala? Ali ne --ila sreča danes toliko mila. da mi je prav ta belja ki ?o®pod sedel nasproti ▼ železniškem vozu Iz malega, ponižnega, neznatnega započetka v času meseca marcija, kako mnogo, raznovrstno, obilno in veliko vzraste in postane v naravi Koliko lepega, prijetnega in velekoristnega se razvije iz onega malega in skromnega započetka! Nekoliko črez sredino meseca marcija, pri začetku ljube spomladi, obhaja se v krščansko katoliški cerkvi spominj jednega izmed največih svetnikov v nebesih, koji je bil živeč na zemlji jako ponižen, neznaten, skromen, navaden priprost ubog rokodelec, toda povse in v vsem pravični sv. Jožef. Ubogi tesar sv. Jožef — ženin in mož brez madeža spočete najčistejše device Marije, matere Božje in vedne device — varuh in krušni oče učlo-večenega Boga, gospoda našega Jezusa Kristusa. Pa, kako malo in od male družbice ljudi de-lalskega stanu je bil spoznan Sin živega Boga — učlovečeni Bog človek Jezus Kristus — o času Njegovega vidnega bivanja na zemlji, kako malo in od malih je bila spoznana Marija devica, kot mati Božja in vselej devica. Še manje pa bil je spoznan sv. Jožef. In tudi ni razodeval in razglaševal one; akopram bi bilo tako razglašenje njenih čednosti vzbujalo že takrat češčenje in občudovanje Marijino med sozemljani. Kakor pa je rastlo in se razširjalo spoznanje Jezusa Kristusa, pravega Boga in človeka, in Njegove deviške matere Marije po njegovi sv. Cerkvi na zemlji, tako začelo se je polagoma spoznavati in častiti sv. Jožefa. In bolj ko verni in pobožni krščani spoznavajo, ljubijo in častijo Jezusa in Marijo, toliko bolj spoznajo, ljubijo in spoštujejo tudi sv. Jožefa Napredovanje v spoznavanju, ljubezni, češčenju in posnemanju Jezusa in Marije mora vzrokovati tudi večje poznavanje, ljubljenje in češčenje sv. Jožefa Nekdanji krščansko katoliški Ilirci so častili sv. Jožefa in ga imeli za nebeškega varuha — z a št i t ni ka svojega. In k Iliriji je nekdaj spadal i velik del Bosne. Za to se je češčenje sv. Jožefa med katoličani v tej pokrajini ohranilo a novejši čas še bolj oživilo, razširilo in vzvišalo. Slovenci v današnji Sloveniji, v šesterih cerkvenih vladikovinah, imajo pa sv. Jožef* za osobi-tega varuha, pomočnika in priprošnjika svojega. Istotako ga imajo mnogi sosedni jugoslovenski kraji, da celo sosednji ponemčeni kraji, kjer so nekdaj Slovenci bivali. Vsi ti ..bhajajo in praznujejo 19. marcija, kakor veliki praznik sv. Jožefa zaštitnika — „patronau svojega. Pa tudi mnogi cerkveni re dovi, u isijoni in marsikoji kraji po vesoljni zemlji slovesno praznujejo svetek sv. Jožefa Kako podobno je bivanje, življenj in delovanje sv. Jož' fa na zemlji cvetlici vijolici in začetku naravne spomladi . . Kaj vse je izšlo in postalo iz varstva, trud-i in -Jeia skrbi in njegove pravičnosti! — Varuh, zaštitnik. oskrbnik Jezusa in Marije -ženin in deviški mož najsv. device in matere Božje — krušni oče Jezusov — odgojitelj Kristusov — gospodar v nazaretski sv. družini. — varuh — zaštitnik — sv. cerkve krščansko katoliške, Slovenije, varuh marsikoji h sv. redov, zavodov, krajev in misi-jonov — vse to je sv. Jožef. Tudi nova krščansko-katoliška-slovanska občina-župnija, med razkolniki in mabomedanci, v Prije-jedoru in okolici njegovi, je pod osobitim varstvom sv. Jožefa Te povse nove katoliške občine bil je in še je začetek prav mal, ubog, neznaten in skromen. Ipak se veča, raste in razširja. Iz male, slabe, pri-proste kapelice, sostavljene iz lesa, ilovice in slame, postala je nova, Častita, prostorna in zidana cerkev sv. Jožefa — sv. Družine v sredinji nove župnije. In ta prepotrebna cerkev zidana in postavljena je s samimi milodarnimi sredstvi od ljubilcev in častilcev Jezusa, Marije in sv. Jožefa, med kojimi so v prvi vrsti vrli, verni marsikoji Slovenci, duhovskega in svetovnega stanu. V kraju, kjer pred nekoliko leti katoličanov ni bilo, nastala je pod varstvom sv. Jožefa nova župnija, započelo se marsikaj za krščansko katoliško stvar in krščanske naprave. Tako rekoč: nič nismo imeli, s čim bi bili novo župnijo, prepotrebno cerkev in druge cerkvene naprave začeli. Neznatne, uboge, slabe, malovredne in priproste osebe so se tega delovanja podstopile. Silno mučno, težavno, pomankljivo in v raznih britkih borbah se je skupaj spravljalo in to sv. delo nadaljevalo. Došli so dnevi, ko je bilo treba stotine forintov izplačati, pa še desetice ni bilo, mnogokrat se je zbog pomanjkanja vse delo ustavilo. Klicali smo neprestano v pomoč sv. Jožefa in ga prosili za sredstva in vedno je bilo pomagano, mnogokrat prav na čudovite načine. Tako sedaj na jugoslavenski zemlji, v novi še jako siromaški ban-jalučki škofiji, v mestu Prijedoru in okolici njegovi stoji častita nova cerkev pod imenom in varstvom sv. Jožefa, v koji biva osebno Bog — človek Jezus Kristus, v koji se on moli in se častita Marija Devica in sv. Jožef. In tudi ta prepotrebna cerkev je častitljiv spominek ljubilcev in častilcev Jezusa, Marije in sv. Jožefa. Nismo vredni od vezati jermenov od podplatov sv. Jožefu; toda godilo se je stavbi cerkve in cerkvenim napravam in naši malenkosti, koja je za vse to delovala in skrbela, kot slabo orodje, kakor se je godilo sv. Jožefu v življenju na zemlji. Pri tem sv. podvzetju bile so in so še obilne težke poskušnje. Posebno pri koncu tega cerkvenega podvzetja in dela, ko bi moralo dogotovljeno in izplačano biti, zapustilo nas je skorom vse, celo marsikoji oni, koji so obljubili pomagati. In tako cerkev sv. Jožefa v notranji še ni dogotovljena in ostanek dolga na stavbi še ni izplačan. Ta mesec marcij, v kojem se posebno Časti sv. Jožef, upamo, da se bodejo ljubilci in častilci ženina Marijinega in krušnega očeta Jezusovega Se spomnili njegove, še ne dovršene in ne povse izplačane cerkve v Prijedoru. ter pripomogli, da se doRotovi napravi in izplača, v večo čast Božjo in češčenje sv. Jožefa. Deknn Fr. Anton Bnbič. Razgled po svetu. Španija. Španska je bila najbolj katoliška država ali verska misel je jela tudi v Španski pešati. Ža,. lostno je. kar se je pripetilo tu dne 7. sušca v državnem zboru. Jasno kaže vsebina tega spiska, kako so Se potrebni v Prijedoru. Vabim Vas, Slovenci, da prispevate. Denarnih zneskov prosim naslovom: Uredništvo »Zgodnje Danice«. Poslanec Ibanez je vstal takoj ob pričetku seje in začel takole govoriti: „Ker se je javilo včeraj po časnikih, da se je pri vojnem ministerstvu brala sv. maša, ktere se je vdeležila večina uradnikov, predlagam slavnej zbornici, naj bi se pričela današnja seja z rožnim vencem". Nato se je jelo pričkati in razgrajati, da je bilo joj. Med krikom in vikom pa so se slišale besede: „Smrt jezuitom, živela republika, živela svobada!" Katoliški poslanci so jeli živo nasprotovati. Predsednik je spoznal, da bi bilo nemogoče nadaljno zborovanje in je zaključil sejo. Josip Lthen t> Turinu. Grška. Časnik „ArmonieM prinaša sledečo novico iz Aten: Ni ga skoro katoliškega naroda, ki bi ne bil še pokleknil pred sv. Očeta in prosil njegovega blagoslova. Jedin narod, ki še ni imel te sreče, je grški. Zato nas pa radostiv da vam oznanimo veselo poročilo. Vladika Gaetan Marija Da Angelis je opomnil svoje vernike, naj bi odpotovali letošnji majnik na božjo pot v Rim. Meseca majnika pridejo torej katoličanje iz vseh stranij grške izrazit svojo hvaležnost, in udanost vidnemu poglavarju sv. Cerkve Leonu XIII. Dasiravno je na Grškem razkolna cerkev tudi vladna cerkev, sčr je vendar še izza beneškega go-spodstva ohranilo obilo katoličanov, zlasti jih je obilo na jonskih otokih in na Cikladah. Sedaj vladajo on-dotne katoličane trije nadškofje in 5 škofov. Josip Lehen v Turinti L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec marcij 1899. (Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: Krščansko prenašanje trpljenja. b) Posebni nameni: 24.) Praznik Marije sedmerih žalostij. Cesar avstrijski. Misijoni na Češkem. Bolečine, ki ovirajo izvrševanje poklica. 25) Marijino oznanenje. Upeljava in razcvit marijanskih kongregacij. Molitev vsakdanjega rožnega venca. 2ti.) Cvetna nedelja, sv. Lndger. Goreče češčenje Jezusa Krista po vseh deželah cb koncu tega stoletja. 27.) Sv. Rnpert. Avstrijski škofje in njihove škofije Duhovni in obhajanci. Težko skušani katoliški učitelji. ~2iS.) Sv. Gnntram, kralj. Krščanski vladarji. Krepko zdru ženje vseh dobro mislečih proti sovražnikom sv. Cerkve in domovine. 21*.) Sv. Armogast. Mir in jedino?t med razprtimi osebami in družinami Grešniki iz navale. Zidanje cerkva .-K).) f Veliki četrtek. Vredno pripravljanje otrok na prejein prvega sv. obhajila. Ponižna in požrtvovalna ljubezen do ubogih. 31.) f Veliki petek. Velikodušna ljubezen do sovražnikov. Vse doposlane in še ne uslišane zadeve. 1,'dje molitvenega apostoljstva in bratovščine srce Jezusovega, ki so umrli v marciju in ki bodo v aprilju umrli Prošnji. Neka oseba se priporoča v veliki stiski molitvi k srcu Jezusovemu, Mariji, sv. Jožefu in sv. Antonu Padovanskemu. Uslišanje se naznani v »Danici«. Presrčno je v molitev priporočena jako važna službena zadeva, da bi se povoljno rešila. Uslišanje se naznani s polnim imenom v »Danici« in v »Vencu«. Ljubi Bog le daj. da bi je mogla naznaniti z Marijino, sv. Jožefa in sv. Antona pripomoCjo. Zahvala: Nevarno bolni brat, ki je bil pa zelo posvetnega duha. je bil priporočen presvetnemu Srcu Jezusovemu. Mariji, sv. Jožefu m sv. Ani. da bi se pred smrtjo spravil z Bogom, in ne umrl brez sv. zakramentov. Obljubilo se je razgl»Senje po »Danici«, ako se tako zgodi In res se je ta želja in prošnja spolnila. za to se tudi Jezusu in zgoraj imenovanim rajskim pomočnikom izreka očitna. prisrčna zahvala? Z 0 let prepozno smo se (»odali na to pr, naših prednikih tako bogato oskrbljeno polj**' ŽhI da nrepozno! A bolje prepozno — n**go nikoli' Pri klopu jte se. domorodci, temu čast i t emu društvu N a^aJnj) a. ki je tu brez-dvomb.-no zastal V ;u*t>J>vd4J^>Jve n Pastirski list prezv. graškega knezškofacfr. Leopolda Schuster. ki ga nadpastir izdal za post. je, kakor se poroča po vsebini in obliki jednako izvrsten. Proti komu op«>minj.» k slogi govoreč: ..Ohranite duhovensk" si- t»o :n vedite, da je prostost v privatnih zadevah manje važnosti, kot blaga sloga, zato je dolžnost naša. da se prvi (prostosti) odpovemo vedno kadarkoli pride v nevarnost druga (sloga)". Na Silvestrov večer je visokoisti opominjal v prekrasnem govoru poslušalce z besedami mrjočega Matatija: „Otroci, — gorito za postavo! Spominjajte se del svojih očetov!" —Res prav in umesten klic napram graški paroli: „Proč od Rima! P. P. Ruski car je papežu Leonu XIII. izrekel obžalovanje: da ga k mirovnemu shodu zato ne more povabiti, ker ugovarja takemu vabilu italijanska vlada. — Škoda res. da o velevažnih pogajanjih za svetovni mir ne bode dano besede njemu, ki je namestnik večnega kneza miru ..Amerikanski Slovenec* štev. 12 je ponatisnil celotni dr. Svetinov spis starosti in množitvi človeškega rodutt iz G št. naše „DaniceB. — Zelo nas i veseli, da je tehtni sostavek tako všeč našim bratom unstran morja f Arzenlk je strup; čisto podoben stolčenemu sladkorju. Na Dunaju je pred kratkim potresala kuharica v neki gostilni močnate jedi s sladkorjem, v katerem je bil. ne ve se po kakem naključju, na-mešan arzenik. Več oseb je zbolelo za tem in jedna že umrla. Kuharica se bo samoumevno morala zagovarjati pred sodiščem radi premale pazljivosti. — Vselej vsak vkup vseh pčt! P. P. Listek. Leona XUL zdravje napreduje tako, da utegne sv. Oče prav v kratkem prevzjeti vsa svoja navadna opravila Napreduje pa polagoma — papež je star! Z blizo 20.000 telegrami in pismi se je ta čas povpraševalo o papeževem zdravji in čestitalo k hitremu, srečnemu obratu. Posebno sta razveselila sv. 0*eta sočutna telegrama našega cesarja, ki v veselji in žalosti hitro zazna po* v Rim in pa ruskega čara. ki akopram razkolnik — želi, naj bi tako dragoceno živenje, kot je ono Leona XIII še dolgo se ohranilo človeštvu in miru v prid. Rimski časnik „Pa1estra del Clerou je priobčil 14 t. m. Leona XIII. novo latinsko pesem, ki jo je zložil v „počeščenje nunam".— Znano je, da je sedanji sv. Oče znamenit, latinsk pesnik, posebno naklonjen vednosti in umet-nijam. Zato mu je bil ves čas izmed najljubših poslov ta. da je pomnoževal in uredil knjižnico v svoji vatikanski palači. Danes je v tej knjižnici 280.000 zvezkov in nad 26,000 rokopisov. Zlatom in srebrom bi se ta vir vsej človeški vednosti preplačati ne mogel. Velikokrat se je povdarjalo tudi to, kako je uprav Leon XIII olajšal učenim in vedoželjnim dostop in porabo knjig in spisov iz papežke vatikanske biblijoteke. Premilostni kne^škof dr. Anton Bonav^entura Jeglič je nadzoroval pretekli teden krščanski nauk na c kr. nižji gimnaziji v Ljubljani; ponedeljek, dne 20. t. m. pa je maševal v cerkvi sv Jožefa na Selu. Dobrotni darovi. Za kruhe sv. Antona : 2upni urad Preserje 2 gld 2A kr. — IVrezija Fik oO kr. — Gospa dr. D 20 kr. Za afrikanski misijon: M. K. 1 gld Odgovorni orednik Tomo Zupan. - Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.