GLASILO 3UCOSLOVENSKE MLADINE
Leto II.	Liubliana,	dne	15.	septembra	1936.	Štev.	1
Cena posamezni številki 50 par
Y0L1A
Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljana, 15. septembra 1936.
Vstopamo v tretje leto izdajanja svojega glasila
—	glasila vseh mladih Jugoslovenov — brez razlike stanu — nepotvorjenih, idealnih ini iskrenih borcev za uresničenje onega ideala, ki ga vidimo pred seboj vsi — velike, močne in v zadovoljstvu živeče Jugoslavije. Borbi za ta ideal po poti, ki jo je začrtal Blagopokojni Kralj, izpolnjevanju Njegovo oporoke in Njegovemu sinu, mlademu kralju Petru II. so bile in bodo posvečene našfe misli in naše delo.
Generacija, ki jo zbiramo okoli svojega glasila že tretje leto, je jugoslovenska generacija v pravem pomenu besede. Rojena v svobodni državi1, zrasla na svobodnih tleh, stopa v življenje kot nova garda, da nadomesti nekoč — kmalu bo prišel ta čas — naše dede in očete. Odgovornost, ki jo bo s tem prevzela na svoje rame, bo velika in težka; težja od one, ki so jo nosili naši očetje, naši dedje, ki so se za uresničenje tega, kar mi že imamo, šele borili: kajti boriti se za politično osvobojenje naroda je lažje, kakor boriti se za duhovno ujedinje-nje, gospodarsko in socialno ureditev itd.
Pet let nas še loči od trenutka, ko bo naš mladi vladar, kralj Peter 11., ki ga je usoda v že tako rani mladosti postavila na tako odgovorno mesto, prevzel vladarske posle, vzel v svoje roke krmilo« našega državnega broda. Tedaj bo rabil sodelavcev, pomočnikov. Kje jih bo iskal? Med starimi našimi dedi in očeti? Ne! Nova, mlada jugoslovenska generacija, vzrasla v svobodni domovini, bo pozvana, da mu priskoči na pomoč.
Tema dvema velikima dogodkoma moramo posvetiti vso pažlnjo. Za ta dva odločilna trenutka se moramo pripravljati. Ne samo oni, ki sedi v šoli, vsak, prav vsak, ki mu ni vseeno, če je naša domovina močna, edina, če žive v njej srečni ljudje ali pa vidi slabo stavbo, v njej razdvojenost in bedo: oni, ki hodi v šolo, bo delal z glavo, oni, ki dela ročno delo, bo s svojo žuljavo roko v potu svojega obraza doprinašal svoj delež — zase in za skupnost.
Eno je, kar bi hoteli še poudariti: danes, ko ves svet še vedno trpi na posledicah povojne krize', se na vseh koncih in krajih javljajo preroki, ki pridigajo ozdravljenje po svojem receptu. Z visoko-donečimi frazami, ki jih pobirajo najraje z gospodarskega polja, skušajo vzporedno in prikrito tihotapiti med ljudi, zlasti med nas, nezadovoljstvo in prevratne ideje.
Moskva in Rim, rdeča in črna internacionala, razpredata svoje mreže. Pod krinko raznih gibanj, celo mirovnih, se pripravljajo narodom in državam največje nevarnosti. Mi, jugoslovenski nacionalisti, ki smo spoznali, da je naša rešitev in naši® pro-cvitanje mogoče samo v Jugoslaviji, se borimo in se borno borili proti obema. Šli bomo preko njih — do naše končne zmage.
Dve leti našega dela sta za nami. Ne bomo ga niti hvalili niti grajali. Vaša kritika, Vaše želje in Vaši nasveti, ki jih boste sporočili, bodo za nas ocena. Vendar pa ne ostanite samo pri kritiziranju našega dela, pomagajte tudi sami, da dvignemo «Našo ,voljo» na višino, ki je dostojna jugosloven-ske mladine. Na ta način bomo zadostili sebi, zadostili pa bomo tudi narodu in državi.
Židovska teorija v praksi
Teorija in praksa. Ruski narod se je moral žrtvovati, da dokaže neizvedljivost boljševizma. Stalin na smrtni postelji
Teorija in praksa sta dva pojma, ki sta si precej nasprotna: ne samo, da je teoretiziranje neprimerno lažji posel od praktičnega izvajanja iste stvari, marveč je treba poudariti ono najneprijetnejše dejstvo, ki pa ni redko: da se zaključki, postavljeni teoretično, popolnoma razlikujejo od onih, dobljenih pri praktičnem izvajanju gotove stvari. Ne samo končni zaključki, praksa vsa je popolnoma drugačna. Na to, če potem sploh še smemo dajati stvari, ki smo jo v teoretičnem razglabljanju imenovali n. pr. komunizem, v praksi isti naziv in, ali ima sploh še smisel, govoriti in propagirati stvar (n. pr. komunizem), ko se je ta vendar v realnem življenju že izkazala kot nemogoča, kot nezmožna zadostiti tempu življenja in naravnim' zakonom, ni težko odgovoriti; odgovor je — ne.
Ker smo kot primer že postavili komunizem, lahko ostanemo še dalje pri njem, ker je tipičen primer trditve, ki smo jo postavili uvodoma.
Komunizem ali marksizem, kakor se tudi imenuje po svojem duhovnem očetu, Židu Karlu Marxu (pri tem mislimo na teoretični komunizem, kakor sta ga propagirala Marx in Engels), se je skušal prvič v zgodovini na široko preizkusiti v Rusiji, ki je po revolucionarnem prevratu, izvedenem po pristaših Marxovega nauka (ki zahteva revolucijo!) prešla izpod vlade monarha pod vlado proletarijata — peščice ljudi, po večini Židov, ki so bili in so ostali željni oblasti in krvi. V Rusiji je napočila nova era:
Ob rojstnem dnevu kralja Petra II.
6. september 1923.
Topovski streli so po vsej Jugoslaviji oznanjali radostno vest: rodil se nam je prestolonaslednik. Srca so vztrepetala. Vzljubila so svojega sina.
9. oktober 1934.
Marsejski streli so pretrgali nit življenja našemu Očetu Juraku. Mladi prestolonaslednik je postal kralj.
6. september 1936.
V štirinajsto leto svojega življenja stopa naš mladi Kralj: v neprestanem delu mu teko dnevi, ko se pripravlja na svojo nalogo.
6.	september 1941.
Mladi Kralj bo prevzel v svoje roke usodo Jugoslavije.
V ta veliki trenutek gleda danes vsa jugoslovenska mladina, ko mu prisrčno kliče: Živel!
era preganjanj, era nezaslišanih nasilstev, era krvi in lakote, umiranja in trpinčenja. Kajti prvo, kar so pristaši tega «človečanskega» svetovnega nazora storili, je bilo to, da so počistili s svojimi nasprotniki, krvavo obračunali z onimi, ki so zanikali realnost in utemeljenost njih nauka, z onimi, ki so že takrat prerokovali popoln polom komunizma v praktičnem življenju.
Oglejmo si nekaj najznačilnejših primerov tega poloma teoretičnih zahtev in trditev pri praktičnem izvajanju.
Komunizem, ki ne priznava državnih meja, ki ne priznava narodov in njih pripadnikov: Nemca, Kitajca, Rusa itd., ampak sama «tovariša in sodruga», neke brezmejne skupnosti vsega človeštva, je v Rusiji prekrstil razne Rosenfelde, Walache in Gubelmane v Kameneve, Litvinove in Jaroslavske. Zakaj to? Čemu to?
Komunistom, ki ne priznavajo avtoritativnega vodstva države po monarhu ali predsedniku, ker so si po njihovem nauku vsi enaki, ker ima vsak enake dolžnosti in pravice, vlada in brezugovorno načeluje Stalin — diktator, katerega želji in ukazu se mora podrediti vsak.
Komunizem, ki ne priznava osnovne edinice zdravega življenja in zdravega rodu — družine, ki zanika njen pomen in nalogo, se vrača s prisilnimi ukrepi k družinskemu življenju in zapušča pot svobodne ljubezni.
Marxizem, ki je hotel iz mladine, organizirane v komsomolu, napraviti armado brezmislečih delavcev — robotov za uresničenje svojega gospodarskega programa, je nujno moral to opustiti in dati mladini možnost duhovnega izživljanja.
Nadaljevanje na 2. strani.
Pet let dela, pet let borbe
Poslanica Sokola kraljevine Jugoslavije
Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je Savez Sokola Kraljevine Jugoslavije izdal proglas, v katerem poziva vse svoje pripadnike, da pristopijo k petletnemu delu za napredek našega naroda in da v popolni duhovni, moralni in fizični pripravljenosti dočakajo kraljevo polnoletnost — 6. september 1941.
Ta poslanica mora biti poziv vsem jugosloven-skim nacionalistom. Prekvastti mora vse naše delo, pospešiti ga in ga stopnjevati. Nihče ne sme stati ob strani — vsi na delo! Poslanica, ki jo v ekscerptu objavljamo, je naslednja:
Danes je 14. rojstni dan Nj. Vel. Petra II., kralja Jugoslavije. To je dan sreče kraljevskega doma, pa tudi vsega jugoslovenskega naroda, svečan dan jugoslovensbeiga sokolstva.
Sokoli pristopamo k proslavi tega dne s čvrsto in neomajno odločnostjo, da krčimo pota k boljši in srečnejši bodočnosti našega naroda in države. Naš mladi kralj — naš sokolski brat, slavi danes svoj drugi rojstni dan, odkar je težka usoda odločila, da ponese v svojih mladih letih kraljevsko krono, ki jo je po milosti božji in volji naroda prevzel po svojem Velikem Očetu, viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Od danes čez pet let postane po ustavi polnoleten in prevzame v svoje mlade in čvrste roke žezlo in krono svojih slavnih prednikov in začne izvrševati svojo kraljevsko oblast. Teh pet let dot polnoletnosti bo preživel v najresnejšem učenju, da duhovno popolnoma dozori, telesno pa se učvrsti, da bo mogel upravljati svoj narod in svojo državo.
Radi tega smatra jugoslovemsko sokolstvoi, da mora biti ta dan veliko znamenje izrednega in značilnega poglavja v sokolskem življenju in delu.
Šesta glavna skupščina Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije je dne 6. junija t. 1. sklenila, da bo sokolstvo v teh petih letih izvršilo poseben načrt dela, na katerega izvedbi bodo sodelovali Savez, župe, društva in čete z vsemi svojimi pripadniki.
Savez Sokola Kraljevine Jugoslavije objavlja, da dobiva na kraljev rojstni dan ta sklep obvezno moč in poziva, da vsi požrtvovalno, vdano in vztrajno prevzamete njegovo prevedbo v delo.
Na začetku novega sokolskega razdobja svečano izjavljamo, da ostanemo Sokoli neomajni čuvarji
Nadaljevanje s 1. strani.
Komunizem, ki dopušča s svojim naukom do skrajnosti amoralno življenje, danes po drugi strani lahko gleda brezdno nečistosti, ki preti okužiti že celo oni del naroda, ki je temelj zdravja — kmeta.
Nekaj teh dejstev, ki bi jih pa lahko naštevali
v	nedogled, naj služi kot primer nezmožnosti in nesposobnosti teoretičnega nauka, s katerim manevrirajo njegovi pristaši dandanes po vsem svetu, za realne zahteve življenja. V teh kratkih navajanjih se pa ne kaže samo vodenost nauka, ampak tudi vodenost onih, ki si ga puste natveziti. Očitati pa vodenost onim, ki ga po posameznih državah propagirajo, nima nikakega smisla: kajti to niso ljudje, ki bi v nauk resnično verovali, ampak nenasitni koristolovci in brezdelneži, ki bi se hoteli z naivnostjo mase prikopati do svojega stolčka.
Streljanje v Moskvi, Stalinovo pometanje z dosedanjimi sodelavci, internacije in izgoni v Sibirijo, o Čemur je danes polno vse svetovno časopisje, so znak prihajajočega poloma vsega sistema. Ponavljajo se leta revolucije, s krvjo se hoče nezadovoljno Rusijo držlati v šahu. Kako dolgo bo to še mogoče, je vprašanje. Stalin je na smrtni postelji.
jugoslovenske nacionalne in državne misli in naročila Kralja Mučenika: Čuvajte Jugoslavijo!
Vseh pet let hočemo vse svoje delo in vse svoje napore odeti v znak jačanja sokolske moči, premišljene in konstruktivne delavnosti na prosvetnem in gmotnem napredku našega naroda v težnji, da vse svoje pripadnike usposobimo za službo mlademu kralju. Kadar prevzame polno kraljevsko oblast, naj se okrog njegovega prestola zbere zavedna, hrabra in nepremagljiva sokolska vojska, vsa prežeta z vero v sokolske, jugoslovenske in slovanske ideale. Da dosežemo to stopnjo pripravljenosti in moči, hočemo v sokolskih telovadnicah in prosvetnih šolah vzgajati državljansko zavest in državljanske vrline. Predvsem bodi naša vzgoja namenjena naši deci in našemu naraščaju. Obračati hočemo pa tudi vso pažnjo razvoju in napredku sokolskega življenja in dela na naši vasi.
Vse naše javne prireditve — zleti, javni nastopi, akademije itd. — se bodo odslej' pričele s pozdravom državne zastave, ki je simbol našega narodnega in državnega edinstva. V teh petih letih bo vsaka naša edinica s svojimi močmi in z lastnimi sredstvi postavila ali zgradila viden spomenik na slavo Kralja Mučenika in na srečo kralja Petra II.: z zgradbo sokolskega doma, s pogozdovanjem goličav, z gradnjo cest in potov, z ustanavljanjem javnih knjižnic, zdravstvenih zadrug in s kako drugo prosvetno, gospodarsko ali zdravstveno ustanovo, z zasajanjem sadovnjakov, z izkopavanjem vrelcev ali s čimerkoli. Poleg tega je še mnogo drugih možnosti za polet naše delavnosti.
Vrhunec vseh teh naporov bo vsesokolski zlet v Beogradu, ko se pred polnoletnim mladim kraljem razvije silna vojska sokolskih borcev, pripravljena na največje pozive in na največje žrtve.
To naše delo bodi skromen izraz globoke zahvale Kralju Mučeniku, Narodu in Domovini. Naj pridejo v tem delu do polne veljave naše sokolske in nacionalne moči pri ustvarjanju narodne obnove in novega, poštenega delovnega življenja na temeljih Aleksandrove Jugoslavije in v znaku njene največje nade — našega mladega kralja!
Ko danes ponavljamo prisego ljubezni, vdanosti in zvestobe, ki smo jo svojemu kralju položili
1.	deecmbra 1934., dodajamo zaobljubo, da hočemo teh pet let z najfoitenzivnejšim sokolskim delom v popolni duhovni, moralni in fizični pripravljenosti dočakati dan kraljeve polnoletnosti pod geslom: Jugoslovenski kralj, jugoslovenski narod, jugo-slovenska domovina!
Čitateljem!
Prosimo vse naročnike, da poravnajo obveznosti in skušajo dobiti še novih naročnikov. Obenem pozivamo dosedanje poverjenike, da se javijo upravi, kjer bodo dobili navodila za nadaljne delo.
One čitatelje, ki čutijo kaj žilice, prosimo, da pošljejo svoje prispevke, ki jih bomo rade-volje objavili.
Širite Našo voljo!
Uredništvo in uprava.
Obisk Nj. Vel. kraljice Marije v Ljubljani
Poset velesejma
Nemški študent
s krampom in lopato
Nacionalno-socijalistična revolucija Nemške srednje šole. Ročnemu delu Čast
S prihodom Hitlerja na oblast se je izvršila v Nemčiji na vseh poljih nacionalno-socialistična revolucija. Hitler je brez ozira na levo in desno pometel s svojimi nasprotniki. Pognal je preko meje največje izkoriščevalce vseh narodov — Žide.
Ves zunanji svet je bil postavljen pred izvršeno dejstvo, da je Nemčija pretrgala vsiljeni Versajski diktat.
Največja pažnja se danes posveča v Nemčiji mladini, ki je nositeljica novih idej. Vzgoja mladine se prične že v rani mladosti in se nadaljuje preko srednje šole do univerze. Glavna mladinska organizacija je «Hitler-Jugend», v kateri so včlanjeni tudi srednješolci.
V naslednjem si hočemo ogledati ureditev srednješolskega pouka. Srednješolski pouk je urejen tako, da je v soboto prost dan, ki je namenjen le organizaciji. V ostalem je pouk prilično enak našemu. Jeziki, ki se jih uče srednješolci, so v prvi vrsti angleščina in francoščina.
Šolsko leto se prične v Nemčiji s februarjem, kar je gotovo največja zanimivost. To je urejeno na ta način zaradi takozvanih delovnih čet, v katerih mora mladina delati navadna težaška dela. Osmo gimnazijo dokončajo srednješolci februarja. Takrat polagajo tudi maturo. Vendar pa za vstop na univerzo ne zadostuje samo zrelostno izpričevalo, ampak mora vsak bodoči akademik prinesti s seboj tudi delavsko knjižico, s katera se izkaže, da je šest mesecev delal navadna težaška dela na deželi: bodisi v tovarni, bodisi pril izsuševalnih delih ali regulaciji potokov in rek. Za to delo dobivajo plačo, enako kakor ostali delavci s katerimi jedo tudi isto hrano in bivajo v istih prostorih. Na ta način skuša Nemčija izvršiti izenačenje socialnih razlik in pripraviti inteligenco do spoznanja socialnih prilik navadnega delavstva.
V novih državah se skuša kopirati Hitlerjev sistem. Ne samo, da je to nespametno zaradi tega, ker so med posameznimi1 narodi velike razlike, ampak tudi zaradi tega, ker so gospodarske in socialne prilike in potrebe popolnoma različne. Zanimiva je izjava Hitlerja samega. Ne želim, da bi se moj sistem kopiral v inozemstvu, ker priznavam individualnost narodov in zaradi tega tudi način reševanja prilik pri njih.
Vsak čitatelj
bodi naročnik!
Naša zemlja in njene krvaveče rane
Kočevje je naše!
Ob osvobojenju so nekateri kočevski renegati mislili in tipali, da zlata doba njihovega šopirjenja med Slovenci še ni minila. Nekateri so prosili za avstrijsko državljanstvo, drugi so uprizorili tragikomično «revolucijo», tretji so brisali grenke solze za Habsburgijo in le malo je bilo takih, ki so se jasno zavedli, da prihaja nov čas. Žal pa je bilo med nezavednimi tudi dovolj Slovencev, ki so se preko noči prelevili najprej v Nemce, potem pa v Kočevarje in so s tem ojačili moralno nemški živelj, čeprav popolnoma zgrešeno.
Prva leta po osvobojenju so ti takozvani Kočevarji in kočevski Nemci dali nekoliko miru. Cim bolj pa so časi njihovega besnenja v rajnki Avstriji nad slovenskim življem izginjali v pozabljenje, tem bolj so postajali predrzni. Iz dneva v dan jim je rasel greben, zahtevali in tudi dosegali so že vse mogoče in nemogoče stvari.
Vidno zaslugo in sodelovanje pri tem početju so imeli nekateri politiki, ki so se ob priliki vsakih volitev združevali z Nemci in Kočevarji samo, da so bili izvoljeni. Kot protiuslugo so jim pa nudili, čim so prišli do oblasti, tolike prednosti pred Slovenci, da lahko njihovo početje in delovanje imenujemo nič drugače kot narodno izdajstvo. Prilike
v	Kočevskem otoku so najboljši primer, kako daleč je padla morala starejše generacije, ki je polnili 18 let imela vso besedo in soodločala o usodi naroda in države.
Šele v zadnjih letih se je naše javno mnenje zganilo. Ne po zaslugi tistih, ki so se vedno proglašali za varuhe slovenstva, ne po zaslugi tistih, ki so vedno bobneli med ljudi svoje fraze o njiliovi verni službi državi in ljudstvu. Peščica mladih in borbenih nacionalistov je z odločno gesto pokazala, da ne dovoli, da bi se stvari v Kočevju razvijale še dalje na tak način in da bo pripravljena z vsemi sredstvi preprečiti nadaljno ekspanzijo nemškega življa, posebno, če bi šla ta ekspanzija na račun gospodarsko šibkih slovenskih prebivalcev.
Uredništvo «Naše volje» smatra, da problem Kočevja zanima še bolj našo mladino kot odrasle; saj so naše stare generacije že izčrpno pokazale, kaj so zmožne, odnosno bolje rečeno, nezmožne napraviti v zavarovanje naših nacionalnih interesov v teh narodno ogroženih krajih. Zato bomo skozi vse leto prinašali poročila in razprave o kočevskem problemu. Citatelje pozivamo, da vsem člankom, ki bodo priobčeni, verno sledijo, kajti prav oni — naš mladi inteligenčni naraščaj — bodo nekega dne poklicani, da povedo tudi o tej stvari svojo odločilno besedo. Če pa ne bodo poklicani, se bodo poklicali sami, kajti naša mladina je še vedno borbena in bo znala to vedno tudi dokazati.
Nemčija in njena kulturonosna misija med Lužiškimi Srbi
Predstavniki Lužiških Srbov so predložili vladi
v	Berlinu dve spomenici. Prva prikazuje neznosne razmere, v katere je pahnil Lužiške Srbe nemški režim, ki je temu narodiču v svoji visoki kulturo-nosni misiji vzel vse pravice, druga pa zahteva združitev Lužiške Srbije, ki je bila razdeljena na dva dela; en del je bil pod saško, drugi pa pod prusko upravo.
Kolo časa se obrača
Stari oče dr. Schuschnigga, avstrijskega kanclerja, je bil Slovenec. Nemci so ga zaradi njegovega nacionalnega prepričanja imenovali «Der windische Minister (slovenski minister).
Zato v boj, narod Koroški . . .
Po izletu dijakov na Koroško
Mnogo, zelo mnogo sel je govorilo in pisalo o Koroški. Da je lepa, nebeško lepa. Marsikdo je potoval po tej rajski deželi, po tej «trpeči roži», kot jo imenuje ljudski pesnik. Ali malokdo, ki ji1 je prisluhnil, je bil deležen njenega tajnega razodetja in je razumel pesmi, ki so baje tako otožno mehke, da gada uspavajo, da ganejo kamenito srce. In vsakemu, ki dojame njena razodetja, se odpro oči! in srce za njeno skrivnost, dvigne ga v višine svetega idealizma. Tedaj le pred njim trnjeva pot, po kateri so hodili veliki možje Koroške: Treiber, Ahacelj, Jarnik, Majer, Einspieler, Janežič, Grafanr auelr iti drugi. Njim je bila ljubezen in vera do domače grude plamteča luč, ki jih je spremljala pri delu, v borbi in trpljenju ter jim svetila v viharni noči, v borbi za pravico svojega rodu, do nekronanih zmag. Narod, danes tako zaničevan in zapostavljen, se jih s hvaležnostjo spominja v molitvi in pri delu ter jim trosi rože na grobove.
In koroška mladina? Strumno stopa na plan in njena armada se z dnelva v dan veča, na čelu pa so ji slovenski koroški dijaki, fantje in dekleta, ki s čistimi srci, s ponosnimi koraki in jasnim čelom hodijo med narodom in ga vodijo na pravo pot:
Ču j te, bratje in sestre, ena družina, ob Dravi in Žili, eno srce;
vi	vsi, sinovi in hčere matere Slave; podajte si bratsko roke!
Življenje je borba in v borbi je zmaga.
Zato v boj, narod koroški,
v boj za pravico in resnico!
Kakor svetišče naj vsak bo vaš dom, kjer družina od zore do mraka, od mraka do dne,
vestno, kakor gospodar in duhovnik svoj posel vrše.
In vi, kmetje, delavci, težaki,
vi naroda steber neporušljivi,
vi	Korotana stoletni ponos!
Zemlja je vaša ljuba nevesta, zemlja je vaša ljuba lastnina,
ž njo se menite od zore do mraka, njej služite od zibke do groba, zato vam ona vaše otroke redi.
Ona je dobra, ona rodi,
če kmet jo spoštuje, če kmet jo goji.
Zato vedi, narod ob Dravi in Zili, da je ta tvoja sveta pravica, pravica, ki čaka, živi, ki lajša trpljenje, ki borce, junake rodi.
Zberite se vsi vi voditelji mladi, vsakemu naj v srcu luč pravice gori. Ponesite jo s sabo, fantje, možje, v vse naše vasi,
kot jamstvo bodočih, svetlejših dni.
In mi, Grafenauer, mi ti bomo sledili v boju, trpljenju in zmagi!
Šala in resnica
Neki ameriški novinar, ki se je mudil letošnje poletje v Jugoslaviji, se je najbolj zabaval nad sledečo izjavo nekega znanca: «Pri nas je dežela, kjer imajo Slovenci nemško bogoslužje, slovenski otroci pouk verouka v nemščini in kjer Slovenec pri nemškem tovarnarju ne dobi zaslužka.* Ni namreč pomislil, da je to, kar se dogaja, na Kočevskem, v svobodni Jugoslaviji, lahko tudi resnica.
V Avstriji in pri nas
Slovenske fante, ki so peli v Medborovnici na Koroškem slovenske pesmi, je nekdo ovadil, da so peli «Nationale Hetzlieder® (hujskajoče nacionalne pesmi). Seveda so bili vsi pevci kaznovani.
Na Kočevsko prihajajo vsako leto hitlerjanski študentje. Ti ljudje, ki gotovo ne prihajajo k nam, zlasti pa ne na Kočevsko, zaradi naravnih lepot naše zemlje, ampak zaradi propagande, ki jo vneto širijo med Kočevarji, prirejajo na Kočevskem v raznih krajih ob belem dnevu sredi trgov in vasi kar cele koncerte. Pesmi, ki jih predvajajo svojim hvaležnim poslušalcem, so skoro od prve do zadnje polne hitlerjanskega duha. Toda naši odločujoči faktorji-oblastva se ne zganejo in mirno dopuščajo to početje. Ne zganejo se, dasi vedo, da se poleg prepevanja teh študentov vrše v kočevskih gozdovih razni tajni sestanki, kjer so najbolj navdušeni govorniki baš ti «nedolžni ljubitelji naših naravnih krasot*.
Zadnji čas je, da se s tem enkrat preneha in se naredi temeljit red.
Naši obmejni problemi
Družba sv. Cirila in Metoda, ki je lani priredila ob priliki svoje petdesetletnice narodno-obrambni omladinski tečaj, je pred kratkim izdala vse referate, ki so bili na tečaju izneseni, v lični knjigi pod gornjim naslovom. Knjižica je po svoji vsebini nad vse zanimiva ter jo najtopleje priporočamo. Z njo boste dobili vpogled v resnično stanje našega življa v Italiji in Avstriji.
Madžarska in njeno razumevanje manjšin
Po Trianonski pogodbi (manjšinske določbe) je dolžna dati Madžarska narodnim manjšinam vse kulturne in politične pravice. Madžari pa raje svojo skrb obrnejo na svoje manjšine v inozemstvu in vpijejo o nekih krivicah, ki se jim gode. V svojih manjšinskih šolah pa uvajajo postopoma samo madžarščino ter z odredbami in pritiskom na narodne manjšine pač najbolj skrbe, da pokažejo, v koliko razumejo kulturne in politične pravice manjšin.
M
Šolstvo na Koroškem
Mi koroški Slovenci nimamo niti ene šole, v kateri bi se poučevali naši otroci v svojem maternem jeziku. Nimamo niti enega učitelja, ki bi se čutil kot Slovenec in bi naše otroke z vnemo in ljubeznijo poučeval v naši lepi materinščini. Kedaj pride čas, ko bodo učitelji peli z našimi otroci slovensko naše lepe narodne pesmi? V naši lepi deželici ne bo miru in sreče, ne bo blagostanja in blagoslova, dokler bo teptan naš od Boga nam podarjeni jezik v šolah, katere je sezidal naš kmet s trdimi žulji! — Ali smo na kulturnih tleh Avstrije, ki hoče spoštovati božje in narodno pravo tako, kot hoče, da svet spoštuje njeno pravico? Cas hiti, naj bi razvoja naše države ne prehitel!	(Koroški	Slovenec.)
Naš tisk
«Narodnostm' obzor» (Praga) poroča: Vsaka tiskana neitalijanska beseda je za italijanske urade največja nevarnost. Poleti so v Mirni pri Gorici zaprli tiskarno, katere lastnik je bil Slovenec, z utemeljitvijo, da vrši s tiskanjem slovenskih knjig protidržavno propagando. Istočasno so namignili vsem tiskarnam, naj ne sprejemajo nobenega tiskanja slovenske besede. Slovenska knjiga se ne sme na Goriškem niti tiskati niti prodajati: vse slovenske knjige, ki so jih našli v knjigarnah, so bile zaplenjene. Slovenske časopise so ustavili žei prej.
Križem širnega sveta
Cowboy in njegova sreča
Silno zanimiv je življenjepis enega največjih amerikanskih filmskih mogočnikov, lastnika West Film Co-Freda Thompsona, ki ga prinašajo sedaj amerikanski časopisi. Redko kedaj je roman tako pester, kakor je življenje tega moža, ki šteje danes šele Štirideset let.
Njegov oče je bil skromen ribič v majhni vasici na Angleškem. Ko je bil Fred star pet let, ga je: vzel oče s seboj v Ameriko, kjer se je naselil v j Detroitu. Oče pa mu je kmalu umrl in neki dobrotnik ga je vzel s seboj v Johnstown. Tu ga je dal v osnovno šolo in nato v gimnazijo. Tu pa se tudi prične njegova pustolovska zgodba. Učiti se mu ni ljubilo in v želji za romantiko je odšel na divji: zapad. Leta trdega življenja, ki ga je prebil na konjskem hrbtu, z dvema pištolama ob stegnih, so ga vzgojila v fanta z močnimi živci in jeklenimi mišicami1.
V	želji, da vidi več sveta, se je z devetnajstimi leti vpisal v amerikansko legijo, ki so jo poslale Združene države na francosko-nemško bojišče. Vendar ni videl bas mnogo sveta: ladja, dolgi marši in nato naskoki, granate, strojne puške in smrt njegovih tovarišev, vse to se mu je zastudilo. Ko so leta 1918. odhajale amerikanske legije v domovino, je Fred na povabilo sina nekega poglavarja rifskih Kabilov, s katerim se je sprijateljil v Franciji, odšel v francoski Maroccot. Vendar je sosedno sovražlno pleme neke noči napadlo vas njegovih gostiteljev, jih pobilo, njega pa odgnalo v suženjstvo. Kljub velikim nevarnostim je ušel in je teden dni blodil po pustihji, dokler ni naposled omagal in obležal. Tako ga je našel oddelek francoskih tujskih legijonarjev in ga prenesel v fort (trdnjava). Thompson se je nato vpisal v tujsko legijo in prisegel maščevanje morilcem njegovih prijateljev. Res je oddelek tujske legije odšel proti upoirnemu plemenu na kazensko ekspedicijo. Po vročih bojih se je posrečilo s svincem pomiriti deželo.
Kmalu pa je Fredu jela presedati stroga disciplina in enolično življenje v fortu. Človek se naveliča celo krogel, ki mu žvižgajo okoli ušes. Tako jo je po treh letih službe nekega lepega dne popihal v španski Marocco. Preoblečen v Arabca se je vtihotapil v Tenduf in se priključil neki karavani. Njegovega bega iz tujske legije mu Francozi še danes ne morejo oprostiti.
Sedaj se je začelo njegovo potepanje po Afriki, ki jo je s kamelo, ladjo, avtomobilom in peš prepotoval pa dolgem in počez. Deset let je pustil po afriških gozdovih in pustinjah. Bil je lovec, zlato-iskalec in trgovec, vendar pravi, da mu je najbolj ugajal poklic boga pri nekem zamorskem plemenu v deželi Basuto. Njegovi oboževalci so mu nanosili namreč mnogo zlatega okrasja, zlatih palic in krogel. Toi zlato je bilo po povratku v Ameriko tudi temelj njegovega današnjega bogastva.
Leta 1929., v tridesettretjem letu svoje starosti, je namreč odšel v Ameriko, si zgradil krasno vilo in se vdal razkošnemu življenju. Neke noči pa se mu je v snu prikazal glavar plemena Basuto z grožnjo, da bo umrl najgroznejše smrti, če bo po nepotrebnem zapravljal zlato, ki ga je njegovo pleme s krvjo plačalo. Te sanje so ga tako presunile, da je resno pričel iskati zaposlenje. Vendar človeku, vajenemu večne borbe in svobode, ni dišalo sedeti v zaprtem prostoru, tako da je na neki boksarski tekmi sklenil, da postane boksač. Res se je oprijel tega športa in najbrže bi po svoji silni telesni moči dosegel lepe uspehe, če bi ga ne vrglo življenje drugam. Neka filmska družba je iskala neustrašenega moža, ki bi vodil ekspedicijo v osrčje Afrike, da filma divje živali v naravi prav iz bližine. Thompson je to prevzel. Ta ekspedicija je žela pod njegovim vodstvom krasen uspeh. Vsa Amerika je govorila po njegovi vrnitvi o junaku — Fredu Thompsonu.
L. 1933. pa je prevzel filmsko podjetje West Film Co. Oženil se je s preprosto deklico iz svoje rodne vasi, ki pa je prava lepotica.
Če ga vprašate, kakšne načrte ima za bodočnost, vam kaže neke nove načrte vrtalnih strojev za
nafto, pripoveduje o ozemljih, ki jih je kupil v Avstraliji in kjer je polno petroleja.
Ko so ga reporterji vprašali, kako to, da se mu v vseh teh pustolovščinah ni nič zgodilo in da se ga vse krogle, zveri, afriške mrzlice in zamorska kopja niso dotaknila, pravi žalostno: «Saj ni res, prav včeraj sem dobil od novih čevljev oitiščan'ce.»
Muzikalične krave
«Vpliv goldbe na množino kravjega mleka.» To ni kakšna šaljiva naloga pri brucovskem izpitu, ampak učena razprava nekega nemškega doktorja. Pred nekaj leti je že ugotovil neki ameriški farmer, da dajejo pri godbi krave eno tretjino več mleka kakor sicer, povrhu vsega pa je mleko tudi bolj mastno. Zdaj pa je učeni Nemec dr. Tartler napravil na podlagi poizkusov celo procentualne tabeie a vplivu godbe na molžo. Bavi se s tem že od leta 1911. in je ugotovil 28% večjo množino mleka pri molži ob spremljavi godbe. Ugotavlja, da govedo zelo ceni glasbo in se celo nemirne krave, ki drugače pri molži brcajo, ob zvokih godbe umirila. Krave, ki jih je težko molzti, dajejo ob spremljavi godbe mleko laže od: sebe. Ugotovil je tudi, da najboljše mlekarice najbolj ljubijo glasbo.
Kakor rečeno: svoja raziskovanja je izvedel nemški doktor silno temeljito i;n me sme se nam poroditi niti senca dvoma. Le eno bi še radi vedeli: s kakšno vrsto glasbe je opajal Nemec svoje kravice? Mogoče z Wagnerjem, Verdijem ali Puccinijem? Ali morda z najnovejšimi šlagerji ali z narodnimi pesmimi? Dr. Tartler niti ne pove, ali so krave zadovoljne z gramofonom in radijem, ali pa zahtevajo svoj orkester.
Obraz v zrcalu
Angleški pisatelj Richard Burton piše: «Nihče še ni videl svojega obraza v zrcalu, kajti to, kar v njem vidimo, je mešanica treh delov: en del je to, kar si sami o sebi predstavljamo, drugi del to, kar bi radi videli in zadnji del to, kar smo res.
V. Z.:
Trije potepuhi
— Imaš še kak čik? — je zadonelo v praznem vagonu.
— Nič!
— V Alger pojdem, je rekel Angelo s svojim močnim glasom. Greš zjutraj ob treh po cesti, pa si nabereš čikov za teden dni; še prodajaš jih lahko. Takih-le!
S svojimi dolgimi prsti je pokazal tovarišema dolžino cigarete, pokimal in se zopet zazrl skozi vrata tovornega vagona po površini morja, ki je bilo vse pokrito z malimi in velikimi krogi valčkov, ki so jih vzburkale deževne kaplje. Obzorja ni bilo. Le siva neskončnost je ležala vse tam daleč okoli. Na streho je udarjal dež. Nekje je zatulila sirena parnika.
— Zjutraj sem slišal, da se je Mario odpeljal s tovornim. Bog ve, kje ga bodo stresli ven!
— Le potrpi, Angelo, morda gremo nocoj mi in se zbudimo zjutraj v Constantinu.
— Kaj še! Ta vagon že ves mesec stoji tu. Najbrž so pozabili nanj!
Težki koraki so se oglasili po razmočenem pesku, prihajali bližje in bližje, šli za vagonom in se oddaljili.
Ti trije so brezbrižno strmeli v novembrsko morje. Najstarejši je nosil najbrž že četrti križ.
Brkat in bradat, zastaven možak v posvaljkanih in razcapanih povojih, ki so nekdaj bili obleka. Srednji je bil mlajši za kakih deset let in si je brado bril. V obleki ga starec ni prekašal. Najmlajši pa je bil bled, slok fant, ki mu je poganjal prvi mah.
— Bu, to življenje, ki ni življenje! je nenadoma izbruhnil Vidas, najmlajši.
— Saj je še za psa preslabo! Včeraj opoldne sem bil na Kori, pa me je vrgel prvi oficir s krova. Zvečer sem ležal na deskah, danes je dež, jutri... A, kdo bi mislil na jutri! Angelo, prodaj no tisto svojo žabodersko britev, pa kupi kruha.
— Saj se boš navadil, se je rogal Angelo. Zakaj pa si tako neumen, da se kregaš na krovu z onim v rumeni bluzi!
— Kregaš, kregaš, ga je oponašal suhec, — drugič ga bom pa drugače prijel.
— Le daj, pa pridi povedat, kako je bilo, če boš mogel in utegnil, seveda, je raztegnil Angelo ustnice v posmeh.
— Mir, fanta, se je zdramil kosmati Frank, na tak način si bosta pa res pomagala na lepše! Mislita rajši na večerjo, sicer bomo jutri zreli za plakate!
— Da bi bil le bolje oblečen, se je ustil Angelo, pa smo vsi siti nocoj. Greš v gostilno, naročiš, poješ, izgineš, pa je. Ampak ...
— Naročiš, poješ, izgineš — seveda, je zavijal oči Vidas, da bi bil le oblečen; oblečen in sto frankov v žepu, ne?
— Tiho, zelenec, se je razjaril Angelo. Seveda ti, ki si mednarodni pustolovec, ti si že toliko velikih
podjetij izvedel, ti — ti, ki si kradel doslej le trske...
Mladenič je skočil pokonci in stisnil pesti:
— Kaaj!
Ze sta se valjala v divjem brcanju po tleh vagona.
Frank je skočil k njima in ju z brcami in udarci ločil.
— Ubil bi ga bil, je dihal Angelo. Takle zajec — oskubljen!
Vidas se je zopet zagnal vanj, a je odletel od trdih Frankovih pesti.
— Sedaj pa le mir, če ne vama obema preluknjam čeladi, je grozil stari medved in nedolžno pretil s prstom.
Zopet so posedli po tleh, potresenih z belo moko.
— Čujta, jaz jo imam! je po dolgem premolku rekel Frank.
Fanta nista trenila. Frank je nadaljeval:
  Oštir od «Zelene mačke» hodi zvečer sam
domov.
Prenehal je za trenotek in ju pogledal.
— Denar nosi seveda s seboj, je brezbrižno pripomnil.
Počakal je.
— No?
— Si boš s temle kaj pomagal, je prezirljivo pokazal Angelo na Vidasa. Bodi no pameten!
— Seveda. Pazi! Ze dalje časa sem mislil na to: ti, Angelo, prevzameš stražo pri krčmi in prideš povedat za vogal, kdaj se odpravlja stari in ali je sam; jaz ga udarim v želodec; Vidas pograbi de-
robo...
po pisano
Salonski komunist doživlja sovjetski raj
G. Evgene Lyons je bil silno navdušen nad komunističnim sovjetskim rajem, dokler ga je gledal v svoji sobi, skozi očala »salonskih komunistov* (te vrste gliva ne raste namreč samo pri nas, ampak tudi drugod!). Pa se je zgodilo, da je bil imenovan za zastopnika ameriškega časopisnega trusta
—	United Press — v Moskvi.
Po svoji vrnitvi iz Rusije je napisal značilen članek: «Pritajeni smeti*. Pravi, da razpoloženje ruskega naroda in prilik, v katerih živi, ne bi mogel označiti bolje, kakor po anekdotah in satirah, ki' si jih ljudje po vsej Rusiji pripovedujejo z grenkim humorjem.
Avtor pravi, da so ga po vrnitvi iz Rusije povsod spraševali ruski emigrantje, vedno etiako: «Katere pa so najnovejše anekdote iz domovine?* Da tem zgodbam tudi sovjetska vlada pripisuje pomembnost, dokazuje dejstvo, da se je osnoval poseben urad G. P. U. (sedaj koimisarijat notranjih poslov), ki te jedke šale zbira in zasleduje njih izvor ...
*
Prejšnje čase, ko Stalin še ni bil v večni nevarnosti, da ljudje premagajo strah pred krvavo sovjetsko policijo in ga ubijejo, je hodil večkrat nepoznan in preoblečen med narod. Nekoč je stopil v kino, kjCr so pravkar predvajali nek sovjetski film. Na platnu se je prikazala tudi Stalinova slika. Vsi so vstali, razen Stalina samega. Njegov sosed pa ga je dregnil med rebra in mu šepnil: človek božji, vstanite vendar; saj tudi mi pri tej sliki čutimo kakor vi, ampak pokazati to danes res ni vamo!»
*
Sloviti! boljševik je imel nekoč v Moskvi ognjevit govor o napredku sovjetske unije. S prav posebnim navdušenjem je opisoval nove dvajsetnad-stropne nebotičnike na Karl Marxovi cesti v Harkovu.
«Tovariš Kalinin,* ga je hotel popraviti preprost delaveic, ki se je dvignil med poslušalci', «jaz sem doma iz Markova in hodim vsak dan po Karl Marxovi cesti, pa nikoli nisem videl takih nebotičnikov.«
«0, ti nesreča delavska, vedno imamo križe s to nadlogo*, je jezno zavpil Kalinin. «Svoj čas trošite s pohajkovanjem po ulicah, namesto da bi čitali časopise ih se iz njih poučili, kaj se godi v državi.*
Ruski mužik je prišiol z dežele v mesto. Pred Kremljem je ogovoril tam stoječega sovjetskega uradnika: «Kaj je to, tovariš, petiletka?* Uradnik se je ozrl krog sebe in mu pokazal s prstom voz cestne železnice!: «Vidiš tramvaj?* «Seveda», je odgovoril mužik. «No, čez pet let ta voz ne bo sam, ampak bo poleg njega še eden in še eden, sami tramvaji, do koder ti bo segel pogled.* Kmet se je vrnil na deželo. Tam se je z novim znanjem hotel hitro postaviti. «Ali veste, kaj je petiletka*, je vprašal sovaščane. «P’ovej, povej, Serjoška, toliko slišimo o tem, pa ne vemo, kaj je to*, so ga silili. Serjoška se je ozrl okoli sebe. Po cesti je krevsal star berač. «Vidite tistega berača*, je vprašal. «No, čez pet let ne bo samo tale, ampak bo še idden in še eden, sami berači, do koder bo seglo oko ...»
(Z anekdotami nadaljujemo prihodnjič.)
Igra smrti
Najhujša preizkušnja za aeroplan je pač naslednji manever: aparat se spusti iz velike višine v vertikalni smeri proti zemlji. Ko je dosežena največja brzina, pilot v krivulji zopet uravnovesi letalo v horizontalno smer. Če pilot tehta 75 kg, ga pritisne pri tem na sedež sila 600 kg in lahko se zgodi, da mu kri izgine iz m ožgano v, trenoitno oslepi in izgubi zavest. Tako je zapisan neizogibni smrti, ker ne more niti izskočiti niti uravnati letala. Seveda pilota, ki izvede to akrobacijo in s tem dokaže vzdržljivost letala, prav dobro plačajo. Ameriška letalska družba poroča, da se je posrečilo njenemu pilotu Vanče Brees-u postaviti rekord v višinskem vertikalnem
nar, potem pa na ladjo. Na Koro mislim; v trebuhu so luknje med lesom. No?
Vidasu je postalo čudno težko. Kakor v sanjah je od daleč slišal Angelov smeh. Tako torej se začne zločin. Nič grozno in strahotno v temni noči, ne, čisto med smehom, preprosto kakor pogovor o vremenu.
Mrak se je zgoščal iz osmih kotov.
Da bi vedel oče! Vidasu se je milo storilo. Najrajši bi zajokal kakor dete. Dobri oče! Da bi mogel zleteti še to minuto iz te družbe, dvigniti se v zrak ali pa se udreti v zemljo. Še to minuto! Ali jutri; jutri morda še ne bo prepozno. Jutri gre Valorez v domovino. Domovina — rodno mesto. Toplo grenko mu je bilo. Zazdelo se mu je, da ni pomoči. Kakor popotnik je bil, ki je zašel do pasu v močvirje.
Da odreče pomoč pri tem ... pri tem — ropu ... Rop? Ropar? Včasih je bral o roparjih in je videl v duhu divje obraze in krvi željne može, včasih junaške voditelje in glavarje, ki so bili odeti s kopreno skrivnostnih junakov. Sedaj pa tu v vagonu — trije lačni brezdomci, ki gledajo v meglo na obzorju. Kako preprosto ...
Vsa krivda je stopila predenj. Spomnil se je, kako se je hotel pokazati izkušenega in jima je govoril o doživljajih, ki jih ni bilo, o pustolovščinah, ki je le bral o njih. Zavedel se je, kako bi se zaničljivo zasmejal Angelo in bi z ohlapno kretnjo rekel Franku:
—	No, vidiš, saj sem ti rekel.
Vidas je skušal izpregovoriti z ravnodušnim glasom, ko je rekel v temi vagona.
— Dobro! Ampak vloge naj odloči žreb.
Morda se bo le kaj izpremenilo. Morda ne bo
tako hudo. Da bi le dobil stražo! Saj to bi ne bilo tako strašno. A vendar... Kaj bi? — Nič! Pota nazaj ni. Oba bi ga zasmehovala.
Odtrgali so s tal tri različno dolge trske. Stopili so k vhodu.
— Daljša je straža, krajša udarec, najkrajša denar.
Angelo je potegnil najkrajšo, Vidas si je nekoliko oddahnil. Stopil je k Franku in pokazal na eno obeh medvedjih pesti. Potegnil je najdaljšo.
— Ampak mene pozna, je zamišljeno menil Angelo.
— Zamenjajmo kape in suknjiče, je ukazujoče rekel Frank, ki je nekako prevzel vodstvo.
Molče so zamenjali obleko.
Tema se je zgostila. Le nekje daleč je svetila v megli medla luč.
*
Tri postave so se spustile z vagona in so zavile proti lučim na desno. Vidas se je trudil, da bi mislil na ladje in morje ter večerjo, da bi prevpil nekaj, kar je vrtalo in vrtalo v njem brez prestanka.
Brez besed je sedel Frank na velik kup premoga. Tovariša sta sedla na mokra tla. Deževne kaplje so tolkle po suknjičih. Videti je bilo le blesk oči.
— Sedaj gremo večerjat na Valorez. Poberemo ves kruh še od včeraj in ga spravimo. Najmanj dan
poletu. Dobro poznavajoč nevarnosti' tega manevra, se je ves oblekel v železo in usnje. Dvignil se je 5000 m visoko in se pustil padati 4000 m. Pri 1000 m se je aparat uravnovesil in v redu pristal. Drzni letalec je padal z brzino 850 km na uro, ko je odpovedal brzinomer. Vence Breese je zaslužil za svoj trud 8000 dolarjev, t. j. okoli 340.000 Din. Ves manever je trajal 15 sekund, tako da bi ta mož zaslužil na uro dva milijona dolarjev ali okroglo 80 milijonov dinarjev.
Čudna juha
General Butler je prav lepo skrbel za blaginjo svojih vojakov. Ko je bila v sveitovni vojni ameriška armada v Franciji, je nekoč srečal dva vojaka, ki sta nesla poln kotel za juho iz kuhinje. «Dajte, da pokusim*, je rekel. «Ampak, gospod general...», sta ugovarjala vojaka. «Tiho! Žlico sem!* — »Vraga, pa menda vendar te čorbe ne imenujetei juho», se je zjezil, ko je pokusil tekočino iz kotla. «Saj prav to sva vam hotela povedati, gospod general, pa niste dovolili, — to so pomije.*
Najnovejši šport
Brata Mnngolfiiera (izumitelja balona s toplim zrakom) sta našla v Nemčiji posnemalce, ki so uvedli nov šport, t. j. letenje z balonom na topel zrak. Zrak segreva poseben aparat za ogrevanje, ki ga nosi balon v košarici in ki oddaja v balon baš zadostno količino segretega zraka. Ta aparat je izumil Nemec Rudolf Brunner. Aparat pa je le za majhne balone, ki nosijo samo eno osebo. Najbrže bodo te vrste baloni le za petične športnike.
Umesten poziv
Na neki razstavi starin na Danskem je bil na steni tale napis: Dotikajte se predmetov kolikor hočete z očmi, a ne glejte jih z rokami!
in pol bomo morali ostati v Korinem trebuhu, potem smo gospodje.
Izginili so v temo proti ladji.
*
— Sedaj gremo v mesto. Sumljivo bi bilo postajati tu okoli.
Poslušno sta šla mlajša za Frankom.
Mestne ulice so bile prazne in potoki rjave vode so drli ob obeh pločnikih. Redar se je pazljivo ozrl za premočenimi in raztrganimi potepuhi, ki so šli počasi, z rokami v žepih ter s kapami nizko nad očmi. Voda je žvekala v raztrganih čevljih.
Vidas je gledal kaplje, ki so se za trenotek zasvetile v svitu cestne svetiljke in padle na cesto. Gledal je mračne hiše, ki so s praznimi okni strmele vanj, kakor da se mu čudijo, ali se ga boje. Nekje globoko v njem je šepetalo v ritmu koraka:
— To je konec, konec, konec ...
Nenadoma je stopil Angelo pred oba in ju pogledal. Ustavila sta se. Angelo je težko dejal:
— Glejta, fanta, ali ni tole neumno. Za ono malo denarja, pa si za vse večne čase zločinec in te preganjajo kakor psa. In to, Frank, ni prav, da zapeljujeva dečka.
Pokazdl je na Vidasa in nadaljeval:
— Rajši stopim jutri h kakemu bogatemu gospodu ir. mu popišem vse trpljenje in dal bo, da se najemo in zašijemo, nato pa za srečo tja preko. Veš, Frank, za fanta mi je!
Nadaljevanje m 8. strani.
Mrki orel straži Jadran
Dne 9. septembra sta potekli dve leti, odkar je jugoslovensko napredno akademsko društvo Jadran iz Ljubljane v Krku odkrilo dvoglavega kraljevega orla. Krasna, v bron vlita soha kralja zraka že dve leti kraljuje in budno straži' s starodavne Frankopanske kule nag gornji Jadran. Budno straži jasnogledi stražar, mrko gleda v daljavo; tja čez, kjer je Še tudi naš svet, naši ljudje.
Nekateri so smatrali ta čin kot nepotrebno razpihovanje žerjavice; vedeti je namreč treba, da je v Krku največ ostankov nekdaj priseljenih Italijanov. Vendar mladina ni poslušala teh črnogledih prestrašencev — kraljevi orel stoji. Stoji kot dokaz našega sto in stoletnega gospodstva nad Jadranom, kot v svarilo dvignjen prst onim, ki hlepe po njem.
Česa si želi mladina. Neki veliki dnevnik je razpisal med mladino anketo o tem, kaj želi mladina čitati. Med 25.000 odgovori je bila izražena tudi sledeča želja: izvedeti kaj o resnici, ki je dandanes tako redka.	(Misel	in	delo.)
KU LTURA
Mladina in kulturno udejstvovanje
Vrednost naroda v svetu je njegova kultura. V glavnem imamo dva kulturna črnit el ja: narod in tvorne poedince. Notranje sta oba tesno povezana: iz naroda na najnižji kulturni stopnji vzrastejo prvi' tvorni poedinci. Narod potem uživa kulturne vrednote njihovih del in se kulturno razvija. Dela nadaljnjih tvornih poedincev, ki se dvigajo iz takega naroda, prinašajo narodu vedno višje kulturne vrednote.
čim veste, da je vrednost naroda v svetu njegova kultura, že vsakdo izmed vas, ki ljubite svoj narod, želi, da bi se ta narod v svetu kulturno čim bolj uveljavil. Vsak izmed vas bi k temu rad prispeval svoj delež. Pa boste pomislili: činitelja sta: tvorni poedinci in narod — in si boste predstavili med prvimi: pesnike, pisatelje, dramatike, skladatelje, slikarje, kiparje — narod pa kot čitatelje, poslušalce, gledalce. Vsak izmed vas je vsaj čitatelj. Toda čitatelja bo zaskrbelo: čitatelj sem bil doslej in Če ostanem vnaprej čitatelj, kaj sem potem sam storil za kulturo?
Dejal sem, da imamo v glavnem dva kulturna činitelja: narod in tvorne poedince. Ponavljam: v glavnem. Kajti tvorni poedinci in narod, ta krajnika, ki se med njima kultura razvija, imata srednike:
Za prvo, drugo, osmo-o-o!
Sličice z diiaškega sejma
— Za prvo-o-o!
— Za tretjo, peto, sedmo-o-o!
2e od daleč slišiš brenčanje •— kot bi se bližal uljnaku. Na nezazidanem prostoru pred klasično gimnazijo je ta živžav: od jutra do poldneva in še čez, pa vse popoldne, dokler ne pade mrak.
*
— Za katero pa vi, gospa? Oh, za drugoi? Ne, za drugo pa nimam ničesar. No, pa boste že dobili, le nič skrbi!
Med kupi peska, kjer so se pred mesecem še igrali otroci, se preriva množica: od prvošolca do osmošolca. Mladina obeli spolov. Smeh, razposajenost; črna, od solnca ožgana lica se smejejo, da se blešče beli zobje.
— Nazaj, nazaj! Kdor bo stopil čez pločnik, bo šel takoj z menoj na policijo. Nič več ne bom govoril !
Dva stražnika imata posla čez glavo, da krotita nemimeže. Pa ne pomagajo ne prošnje, še manj grožnje: od časa do časa se množica razlije čez vso ulico, liki naraslemu hudourniku.
*
— Kaj mi siliš pod noge, frkovec!
— Za drugo-o-o!
Na dijaškem semnju je poseben poklic, ki so si ga omislili oni, ki sami skrbe za sebe, za svoje šolanje, ki z denarjem, na semnju zasluženim, pridejo do možnosti, da se vpišejo na gimnazijo. To so prekupčevalci, poklicni sejmarji jim tudi pravijo. Od vseh so osovraženi: najmastnejše kaline polove.
Umetno sonce v praških šolah
Praško mestno načelstvo polaga veliko važnost na šolsko vprašanje in pazi na prilike, v kakršnih živi praški otrok v šoli. Zadnje čase so v nekaterih praških šolah uvedli specialne sobe z umetnim višinskim soncem. V teh sobah bodo sedeli bolehni otroci, ki se bodo istočasno z učenjem okoristili tudi s sončnimi kopelmi in bodo tako jačali svoje zdravje.
med pesniki ali pisatelji in čitatelji posreduje založnik, deklamator, recitator. Dramo nam oživljajo igralci. Skladbe dojemamo po pevcih, glasbenikih. Slike in kipe kot samoprimere umetniških del gledamo na razstavah.
Prišli smo do vprašanja: kako prispevati k rasti kulture? Duhovne vrednote se pretakajo med narodom in tvornimi poedinci. Slednji črpajo duhovno moč iz naroda, dajejo narodu kulturne vrednote, kultura naroda se dviga in tvorni poedinci, ki pozneje zrastejo iz kulturnejšega naroda, dajejo po notranji povezanosti z njim višje kulturne vrednote. Dolžnost vsakega kulturnega pripadnika naroda je, da prispeva k rasti narodove kulture s tem, da širi to kulturo, da pospešuje pretakanje. Čitatelji so največji kulturni krog. Tudi ti si čitatelj. Kaj čitaš? Prešeren, Levstik, Stritar, Jurčič, Kersnik, Tavčar, Aškerc, Kette, Cankar, Župančič, Gradnik so naši velikani. Pri njih išči svoj obraz! Potem poglej svojo okolico! Ali vsi čitajo? Morda so nekateri nekulturni, morda se sploh ne zanimajo za knjige. Doslej si čital zase, zdaj obrni naše duhovne obraze njim: poišči lahko umljiva dobra dela in jih čitaj nekulturnim pripadnikom naroda. S tem jih pridobiš za kulturo, sam pa boš postal srednik, kulturni delavec. Ali: če so tvoji tovariši enako kulturni kot ti, se vzajemno obvežite, da se boste večkrat sestali in da bo tedaj vsak posredoval drugim najlepše delo, ki ga je medtem prečital. Tako boste hitreje osvojili našega duha. Še bolje je, da deklamirate, recitirate. To ni le za otroke. Pri učenju boste prisluhnili svoji besedi, pri na-
— Sladoled, kilo za dinar!
Sladoledarji imajo vesele dni. Sicer jih je že malo v Ljubljani, onih namreč, ki v barčicah prevažajo svojo sladko-Ietleno mešanico, pa ti so trdovratni. Na dijaškem semnju jim cvete kupčija.
*
—• Ti, kaj praviš, ali sem jo? Ta je še prava «ze-lenka». Šestdeset dinarjev piše na knjigi — stara izdaja! Nova stane samo štirideset. Pa mi je dala štirideset in še za dva sladoleda. Ha-ha!
*
Včasih so na dijaškem semnju volili tudi «miss». Takrat se je zbral cvet deklet. Letos ni več tega. «Miss» so prišle iž mode.
*
— Hu, sirovež, kaj moraš ravno tu čez?
— Poglej ga, ves sem moker!
Že zopet se je gneča razlila čez ulico. Trije znaki s hupo: okoli vogala prijadra škropilni avto; kot Noetova barka, skoro prav tako veličastno se premika. Kar škodoželjno se smehljata šofer in njegov spremljevalec, ko razpolavljata zagrizene prodajalce.
*
— Kdo ima drobiža za «kovača»?
— Počakajte no malo, gospa, saj ga bom takoj dobil!
Kovači, petdesetakl in «metuljčki»-stotaki niso na dijaškem semnju nikak denar; prav za prav popolnoma običajen denar. Le drobiža manjka, drobiža ...
*
— Pa vi, mamica, za katero?
— Za prvo, drugo, tretjo, gospa...?
Stara mamica se preriva skozi gnečo. Nekam nerodno ji je med temi mladimi in nasmejanimi obrazi, ki govorijo, govorijo in se smejejo. Pa hčerka gre v gimnazijo. Treba je knjig, čim cenejših knjig.
*
— Poglej ga, poglej, ta je že obupal.
Trdovratni so tile mladi prodajalci in prodajalke. Pa včasih je komu le zadosti. Visoko v zrak sfrči knjiga. Stare platnice se raztrgajo, listi se vsujejo na mladež. Tedaj obmolknejo vsi in gledajo bele liste, ki jih veter vrtinči okrog zelenega kostanja...
stopu vas bodo poslušali tovariši. Vsak naj že sam pazi, kako izgovarja, in drug drugega opozarjajte na nedostatke. Beseda bo izpiljena v pravilno izgovorjavo. Taki boste kulturno močnejši.
Morda tvoj oče, tvoja mati, ne storita za kulturo prav nič, dasi imata sredstva. Opozori ju na to s prošnjo, naj ti kupita knjigo ali te peljeta v gledališče. Stariši ljubijo svoje otroke in bodo pametni prošnji radi ugodili. Če bo več povpraševanja po knjigah, bodo izhajale v večjih nakladah. Naši pisatelji, pesniki žive zdaj bedno: nekateri zbole in hirajo, drugi izgubljajo v borbi za vsakdanji kruh čas po službah, mnogi so prisiljeni, da zaradi zaslužka prevajajo iz tujih slovstev: tako se podjarmljajo tujim duhovom in ugonobe talente za izvirno delo. Ko bi se naklade dvignile, bi živeli pisatelji, pesniki lepše življenje in bi lažje, več in bolje ustvarjali. Pa tudi knjige bi se pocenile, krog čitateljev bi se razširil. Poskusi s tovariši v svojem kraju — kako igrico. Narod ljubi živo besedo, rad vas bo poslušal in vam bo hvaležen.
Možnosti kulturnega udejstvovanja je nešteto. Če pojete ali igrate, če vas veseli slikanje, pomislite, kaj bi mogli storiti za našo glasbo, naše slikarstvo. Ne gre za to, kje se boste udejstvovali. Vsako kulturno delo bo za narod koristno, vi pa boste srečni, da ste prispevali k rasti naše kulture.
D. V.
*	*
*
«Nerna u ovom narodu nikoga bez koga narod ne može, — ni mene ne izuzevši.*
Aleksander 1.
Roman v slikah .ELEKTRIČNA STFNA. .. ...m.
Vlomilci oropajo banko in zbeže z avtomobilom j zadnji trenutek pobegnejo z letalom. Profesor Kor-jraturo za ustavljanje motorjev na daljavo, da ga proti letališču. Policija preganja vlomilce, pa ji I ner telefonira svojemu asistentu, ki je izumil apa-1 preizkusi in onemogoči beg zločincev.
ŠPORT
Pregled olimpijskih iger
Komaj so se zaključile olimpijske igre v Los Angelesu, se je začelo dolgo in naporno pripravljanje ter treniranje za srečanje v letu 1936. Olimpijski zvon je priklical pretekli mesec v prestolnico Nemčije tisoče mož in žena, tisoče športnikov, da pomerijo svoje moči, da manifestirajo olimpijsko idejo borbenosti in bratstva.
Ves svet je z napetostjo in mrzlico čakal rezultatov iger. Nove in nove vesti o fenomenalnih rekordih, ki so bili doseženi pri pripravah, so to napetost stopnjevale do skrajnosti. Nihče ni dvomil, da boido doseženi briljantni rezultati.
Poglejmo končni izid. Zmagovalka Nemčija je dosegla 29 zmag, sledijo ji Združene ameriške države s 24 zmagami, Madžarska z 10 zmagami, Italija z
8	zmagami, Finska in Francija s 7 itd.
Če nekoliko analiziramo dosežene rezultate, vidimo, da zmaga Nemčije ni tako prepričevalna, kakor to izgleda na prvi pogled. V lahki atletiki ie dosegla nekaj neprepričevalnih zmag. Tako je Američan Torens, svetovni rekorder v metu krogle, popolnoma odpovedal in prepustil prvo mesto Nemcu, čeprav so računali vsi z njegovo zmago. To bi bila torej že prva medalja, ki bi bila odvzeta Nemcem. Mati JSrvinen, sloviti finski mietalec kopja, svetovni rekorder, ki meče kopje stalno
preko 75 m, ni dosegel prvih treh in je bila Nemčija deležlna že druge neprepričevalne zmage. Že po teh računih vidimo, da bi se število nemških zmag lahko zmanjšalo. V splošnem sd bile discipline lahke atletike več ali manj domena Američanov. Absolutno pa prevladujejo v skokih in v tekih na kratkel in srednje proge. Finski dolgoprogaši so zopet pokazali, da so vredni nasledniki Nurmija: na teh progah so odnesli vse medalje. Sin vzhajajočega sonca je presenetil športni svet z rezultatom v troskoku — 16 m. V klasični disciplini lahke atletike, v maratonskem teku, je zmagal korejski študent Son. To bi bil v glavnem pregled lahke atletike.
Zanimanje za borbo najhitrejših plavačev sveta, ki se je v glavnem vršila rnled Japonci in Američani, je dosegla višek. Čeprav drže Američani od približno 25 disciplin plavanja 21 rekordov, ne morejo slednji biti merilo za jakost Amerike v tem športu, ker so Američani kljub temu morali prepustiti primat malim Japoncem. Vedeti moramo, da postavljajo Američani te odlične rezultate v bazenih, dolgih 25 yardov, kjer igrajo veliko vlogo številni obrati. Čisto drugače je pri Japoncih, ki postavljajo svoje rezultate v 50 m bazenih, torej v bazenih, ki so enaki olimpijskim in imajo v tem pogledu torej prednost pred Američani. Japonci razpolagajo s številnim, visoko vrednim materialom na vseh progah, doSim držita Ameriko na tej višini predvsem dva plavača: Jack Medica in Adolf Kie-fer. Na Japonskem pa je, obratno, plavalni1 šport jako popularen. Vsaka večja vas ima skoraj že pravi olimpijski bazen. Zato se ne moremo čuditi
neverjetnemu dvigu Japoncev. Edina proga, ki je bila Japoncem že na olimpijskih igrah leta 1932. trn v peti, je proga na 400 m prosto, če ne upoštevamo hrbtnih prog, ki so domena Kieferja. Številni odlični poedinci Japonske so z zmago v štafeti 4X200 m prosto dokazali, da so najboljši plavači sveta.
Od drugih športov omenimo še nogomet, s pripombo, da so reprezentirala posamezne države le amaterska društva. Jugoslavija se tega turnirja ni udeležila, čeprav jel imela precej šans za zmago. Naši klubi spadajo prav gotovo med najboljše amaterske klube. Prvo mesto na tem turnirju je dosegla Italija, drugo Avstrija, tretje Norveška itd.
V	dokaz trditve, da spadajo Jugoslovani med najboljše nogometaše, naj omenimo, da smo pred nekaj dnevi porazili Folijsko s hazenskim rezultatom
9	:3 (Poljska je zasedla četrto mesto).
Jugoslovani se zaenkrat še ne moremo meriti z narodi, ki jim je šport potreba in ne samo zabava. Viendar smo kljub temu dosegli uspeh. Jugoslovan Štukelj je dosegel v hudi mednarodni konkurenci srebrno medaljo za svojo vajo na krogih in pokazal, da so tudi Jugoslovani zmožni dvigniti svojo trobojnico visoko nad nekatere narode.
Japonska je prevzela nalogo, da v letu 1936. organizira XII. olimpijske igre. Ciotovo je, da bo dežela vzhajajočega sonca smatrala olimpijske igre za sredstvo, da poveča svoj ugled. Kaj nam bodo pripravili? Morda nova presenečenja?
/. slika: Rop v banki.
2. slika: Zločinci nalagajo plen v avtomobile.
3. slika: Beg proti letališču.
4. slika: Policijski alarm.
5. slika: Zločinci v letalu obstreljujejo policijo.
6. slika: Profesor KOrner telefonira svojemu asistentu.
Športni drobiž
Jesse Owens, tekaško čudo*, je pretekel z letečim startom 100 m v 9,2 sekunde; torej je na tej progi brzel s hitrostjo 39 km na uro...
Leta 1932. je ameriška štafeta preplavala progo 4X100 m prosto v 4 minutah 38 sekundah, dve leti kasneje je Jack Medica rabil za isto piogo, t. j. 400 m, 4 minute 38,7 sekund.
*
Joe Luis, ki je veljal za nepremagljivega boksača, je leta 1934. s prvim nastopom zaslužil 30 dolarjev, leto pozneje v borbi za svetovni primat pa 30.000 dolarjev.
*
Na mednarodnem turnirju v Verdamiu (Nemčija) je v dresurnem jahanju, kjer so tekmovali olimpijski jahači, zmagal čistokrvni konj, ki je bil vzgojen v Jugoslaviji in treniran v Ljubljani. Jahal ga je gospod Seunig iz Ljubljane.
*
Na teniškem turnirju v Veneciji, kjer so sodelovali najboljši igrači, med njimi tudi von Cramm in Henkel, je zmagal v singlu Jugoslovan Punčec.
*
V liginih tekmah Jugoslavije, ki so se pravkar pričele, ne bodo v moštvu SK Ljubljane igrali ne-vali najboljši igrači. Tipično naša zadeva!
*
V začetku septembra so se dvignili poljski zrakoplove! v balonu «Polonija»; od tedaj pa je izginila vsaka sled za njimi. Šele dne 5. septembra so se zopet javili, in sicer iz Pečenga. Balon «Polonija» je s tem svojim letom potolkel svetovni rekord v balonskem neprekinjenem letu, ki so ga držali do sedaj Belgijci.
Nadaljevanje s 5. strani.
Vidasu je toplo stopilo v oči in zaščemelo ga je v nosu. Stopil je naprej in je dejal skozi solze:
— Ti si dober človek, Angelo! Hvala!
Frank ni trenil z licem:
— Sedaj pa pojdimo spat!
Ponoči se je Vidas v vagonu prebudil, sedel je in se ozrl okrog sebe. Angelo je spal in hreščal. Frank pa si je podpiral glavo z roko in strmel v nočni mrak. Ko je slišal, da se je Vidas prebudil, se je dvignil in stopil k vhodu. Vidas je pristopil k njemu.
Gledala sta v sivočrno, svinčeno, težko noč. Dež jima je pršil v lica.
Nenadoma se je Frank obrnil in je pogledal Vidasu v oči. Nato je pokazal na Angela in počasi dejal:
—- Ves, tale se le boji.
Zasmejal se je kratko in se potopil v Črnino vagona. Vidas je slišal le ropot njegovih čevljev, ko je legal.
Široko je razprl Vidas oči v spoznanju. Ali nima Frank prav? Kar nenadoma se je spomnil vseh Angelovih opazk in besed in težko mu je bilo«.
Temina tovornega vagona, temina novembrske brezzvezdne noči, obe sta objemali mladega človeka, ki bi tulil in jokal, pa stoji nemo ob vhodu, naslonjen na podboj, ki je ves prašen od moke, in strmi v nebo, ki ga ni.
Iz vagona je prihajalo mirno in enakomerno hre-ščanje dveh, ki sta spala.
*
Ko je Vidas nalahno odgrnil platno rešilnega čolna, kamor se je ponoči skril, ga je poljubilo sinje jutro in voda je bila vse do obzorja, sama modra voda in moder zrak. Galeb je zavreščal v sonce.
Pod njim so hrumeli stroji: Valorez je hitel domovini v naročje.
Matura
Slavni francoski pisatelj Anatole France je o izpitu zrelosti napisal sledeče: «Ce bi, ne daj Bog, bil profesor pri maturi, ne bi prav nič da! na znanje maturanta. Kaj pa sploh more znati 18 letni mladenič? Kaj more sploh razumeti? Najboljši učenci so slični papagajem... Če bi bil profesor, bi najprej pogledal kandidatu v obraz, ko ta stoji pred menoj. Oči, celokupni izraz, nasmešek, vse to je zelo važno. Potem bi se pričel razgovarjati z njim, a ne o znanstvenih vprašanjih, ampak najin pogovor bi bil popolnoma vsakdanji in živahen. Niti na misel bi mi ne prišlo, da bi preiskoval, koliko se je naučil mladenič letnic in Solonovih zakonov. Ne, samega sebe bi v duhu vprašal: .Recimo, da imam hčer, ali bi jo dal za ženo temu človeku?1 Solonovi zakoni pa so neumnost.«
V
Šolske ocene
Slavni ruski pisatelj Saltikov-Ščedrin je nekoč napisal svojemu sinu šolsko nalogo. Ko se je vrnil pobič iz šole, je pokazal slavnemu književniku oceno. Dobil je nezadostno. Učitelj je izjavil, da je stil popolnoma nemogoč in da v vsej nalogi ni nobenega smisla.
*	* *
Pokojni francoski državnik in učenjak svetovnega slovesa Painleve je imel še slabši uspeh s šolsko nalogo. To je bilo v vojni dobi. Painleve je bil tedaj vojni minister. Večno raztresen in večno misleč na znanost, je često v ministrskem kabinetu študiral neko delo o višji matematiki. Nekega dne ga je posetil njegov sin, 15 letni gimnazijec. Prosil je ministra, da mu pregleda matematično nalogo. Pokazal mu je nalogo, v kateri je bila neka računska naloga rešena na prav enostaven način. Painleve se je zasmejal in rekel:
«Ali veš, da se ta naloga lahko reši tudi na drugi način? »
Vzel je zvezek in je hitro pričel reševati nalogo na zelo kompliciran način. Študent se je hotel pohvaliti v šoli z novo metodo in je napisal rešitev naloge tako, kakor mu jo je izračunal njegov oče. Profesor pa mu je vrnil zvezek s sledečo pripombo: «Idijotsko rešeno!*
Križanka
Vodoravno:
2 listina
4 kratice znanega velepodjetja 6 veruje
9 glasilo jugoslov. mladine
12 oče
13 pritok Donave
14 nikalnica
15 osebni zaimek
16 hoditi (dovršno)
19 ali (lat.)
21 pobornik miru (srbolirv.)
24 rastlina
25 oblika glagola biti
26 konica
Navpično:
1 potrebuje vsak
2 žensko ime
3 itaiij. os. zaimek v sklonu
4 propalica
5 poljska rastlina
7 fizinalna lastnost
8 s K spredaj - svetopisemska oseba
9 tehnična naprava
10 domača žival (srbolirv.)
11 ime filmske zvezanice
17 prislov kraja
18 če (angl.)
20 rlna hišica
Sah
Mesec avgust je bil za šahiste zelo pomemben.
Na Angleškem v Nottinghamu se je vršil veleturnir, na katerem so igrali vsi štirje svetovni velemojstri: dr. Fuvve, dr. Aljehin, Capablanca in dr. Lasker. Zmagala sta Botvinik in Capablanca z
10	točkami od 14. Tik za njima so> Reshevsky, dr. Euwe in Fine z 9 in pol, dr. Aljehin z 9 in dr. Lasker in Flolir z 8 in pol točkami. Vidi se, da ie mladina že dohitela starejšo generacijo. Naš velemojster dr. Vidmar je v prvi polovici turnirja igral zelo dobro, pozneje pa je močno popustil. Prehitel pa je Bogoljubova in dr. Tartakovverja tieir vse angleške mojstre.
V Miinchenu se je vršila šahovska olimpijada, na kateri je bila zastopana tudi naša država. Od 21 držav je zmagala Madžarska s 110 in pol točkami od 160 možnih. Sledila je Poljska s 108, Nemčija s 106 in pol točkami. Na četrtem mestu je bila Jugoslavija za pol točke pred Češkoslovaško. Jugoslovani so se držali odlično in jih jiei šele poraz v zadnjem kolu s Češkoslovaško vrgel s tretjega na četrto mesto.
V Zemunu se je končal nacionalni amaterski turnir, ki je prinesel novega mojstra — Sergeja Ma-tvejeva. Matvejev je ruski begunec in se je boril za ta naslov žle več let. Zastopnik ljubljanskega šahov-sekga kluba, Anton Preinfalk, se je plasiral na drugo mesto. Mariborčan Lešnik je nekoliko zaostal.
Študij a.
Beli: Ke8, Sb6; kmetje: a7, e3, g2, h3.
Črni: Kh4, Th7, Lg8; kmetje: c5, e4.
Beli potegne in dobi.
Rešitev.
1. a7—a8D	Lg8—f7+
2. Ke8—f8	—
(2. Ke7 ne pomaga nič zaradi	Ld5+ in	La8-)
2. —	Th7—h8+
3. Kf8—f7:	Th8—a8:
4. Sb6—a8:	—
(Beli ima sicer konja več, toda kmet c5 gre nevzdržno naprej v damo. Vsi poskusi s konjem, zadržati kmeta, se izjalovijo in nas prepričajo, da leži jedro študije drugje. Črni kralj stoji v zelo nerodni legi in tu bo treba iskati rešitve!)
4. —	c5—c4	(Izsiljeno,	drugače
dobi konj	kmeta.)
5.	Sa8—c7	c4—c3
6.	Sc7—b5!	c3—c2
7.	Sb5—d4	c2—clD
(Vse poteze črnega so bile izsiljene.)
8.	Kf7—g6!!	črni se	vda.
(Grozi namreč 9. Sd4—f5 mat. Črna dama nima šaha, da prepreči mat, mora pa žrtvovati damo na 8. Del—c5 ali pa 8. — Kh4—g3—9. Sd4—e2+ šah
—	šieh. Z 8. Se2—cl: in beli prav lahko dobi.)
Sikošek B.
Urednik Drnovšek Bogdan, cand. iur. — Miroslav Matelič. Uredništvo in uprava v
Izhaja dvakrat mesečno. Letna naročnina 12 Din. — Izdaja in odgovarja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. Z., Ljubljani, šelenburgova 3/1. Tel. 21-09. Pošt. ček. rač. št. 17.088. Tiska Delniška tiskarna, d. d. (Josip Štrukelj). Vsi v Ljubljani.