Ameriška Domovi ima
'Olg pVlic
r- 11227 AH IM SPIRIT
UNOUA«« OWX
as/kelR ■ e/% mi
Naticiml tud International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. OCTOBER 13, 1969
iLOVCNIAH
‘Moswitto mmpAPW
STEV. LXVII - VOL. LXVD
|l®ve podmornice ZSSR Slasnejše' od ieh ZDA
Kuhlja dognanja pomorskih obveščevalnih virov kažejo, t*a so ZDA v pogledu u-sPešnega boja proti pod-^‘nieam okoli 10 let pred
ZSSR.
. Washington, dc. — Poro-
^ av Pohorskih otave ščevalnih kažejo, da so nove sovjet-„K atomske podmornice zelo ^Sasne” jn je iahk0 odkriti Sorazmerno veliko daljavo.
, ° Gorniški strokovnjaki trdi-’ ^a so ameriške napadalne a-0, ske p o d m ornice sposobne ^ riti sovjetske podmornice za-, 1 * * * njihove “glasnosti” na ne-je 0 dvakrat večjo .razdaljo kot Potrebna ruskim atomskim ° Gornicam, da odkrijejo pri-'0W°st ameriških.
Podatki so bili preverjeni j. 0lTl nedavnih sovjetskih pod-^orniških vaj v Severnem At-^dku. Husj so preskušali te-111 teh vaj svoje naj novejše ar W P°dmoinice razreda ‘Y’, ra,er^ vsaka je oborožena s 16 stami z dometom okoli 1000 !vSo torej približno slične a-lskim atomskim podmorni-Vrste Polaris. Prvih 6 pod-Vjj lc tega razreda se je poja-V Zac*n^k tednih v Sever-^ Atlantiku, vendar doslej še dosegu ameriških obal. V teh obal imajo Rusi a-Vr?te^e Podmornice starejše ibM ’ katerih rakete imajo do-j^koli 700 milj. tak Jr> S * * *° sov.jetske podmornice glasne”, da jih je soraz-v^1?0 lahko odkriti, so precej Pjih^ nevarne> kot so sodili o
Novi grobovi
Marie T. Zack
V	soboto je umrla na svojem domu na 19808 Kewanee 48 let stara Marie T. Zack zadeta od srčne kapi, vdova po pok. Alvi-nu, mati Aliena (U.S. Marine Corp.), Johna Henryja in An-thonyja, hčerka pok. Louisa in pok. Mary Michel, sestra Louise Williams, Johna, Michaela, Henryja in pok. Alme. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.45, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
Louise Pengal
V	soboto je umrla 73 let stara Mrs. Louise Pengal, R.D. 1 Page Dr., Mentor, Ohio, rojena Smolič v Clevelandu, zaposlena pri Žagar Tool Co. kot nadzornica, vdova po Jerryju, mati Stanley-ja, Edwarda, Amelie King in Roberta, 16-krat stara mati, 2-krat pramati, sestra pok. Mary Cercek, pok. Franka, pok. Johna, pok. Rose Delft, Cecelie Žnidaršič, Vere Žagar, Louisa in Josephine Perme. Pokojna je bila članica SNPJ št. 5. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda jutri, v torek, ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
> Pfedno so jih prvič odkrili
v At1
jiQgl^lku. Trenutno so ZDA v stj k u sPosobnosti in uspešno-s<i(lb °'la	podmornicam po
let n S*r°kovnjakov nekako 10 hoSt	1°	kodo to pred-
let ^ez dvoma ohranile še več ttiav . ^okovnjaki pri tem pri-Sre^0’	Rusom lahko po-
ir»	tehnične težave
način odkrivanja pod-^gati'	ne k° lakko pre-
2ssp •
W ob'v •lrna ve^ vrs^ atomskih tkupnlcajn>h podmornic. Njihovo 3?5i število cenijo na 350 do 65	" Wga naj bi bilo nekako
W0rn;Skilb	ostale	pa	na diesel
Piomj	imai0	le	156 P°d-
Atftgj.p	Pa	°d tega	85	atomskih.
Prve„S <e a1-omske podmornice Pjib'i^.10^11 * * * * Pojdejo v nasled-d
Umni se zopet oglasit
RIM, It. — Italijanska politična kriza, stara nad 3 mesece, se je znova poglobila, akoravno sedanji manjšinski vladi ne grozi nobena nezaupnica. V začetku krize je ob razcepu italijanske socialistične stranke njen voditelj Pietro Nenni odstopil in se umaknil v ozadje, akoravno so ga prijatelji skušali pregovoriti, naj stranke ne zapusti.
Molčal je dolge tri mesece, sedaj se je pa zopet oglasil in pri-ooročil svoji stranki, naj obnovi koalicijo s krščansko demokracijo, kajti za deželo ni nobene druge resne politične kombinacije, ki bi mogla sedanjo italijansko politično svobodo obvarovati pred polomom.
Politični opazovalci smatrajo njegov korak za resen opomin ne samo socialistični, ampak tudi drugim strankam, naj se ne
!&tih
anjj v‘“ v P°koj, ker so za se-^starep^ ^ razvo-i tehnike že
Dearden 15. oktober in P°sta
^earcie Mich. — Kardinal ^dškor '16	da njegov;
dati p 1Ja sniatra 15. oktober z; !a obSpS a 'n m°Ptve. Nadškofi-živi j p3 Osero okrajev, v njej ^aPje b ,m^^ona katoličanov. Sv- ipa'' 0C °	oktobra posebne
v^„:ridiEami-
ke, na ai le opozoril duhovni-Sv°jih ^ T Prtdige ne vpletajo ^ko, Se	PO'gledov na poli-
V remenski prerok pravi:
dežj;} ° °klacno z možnostjo
0koU
''a‘ Naj višja
temperatura
Humphrey: Nixon hodi po pravi poti k miru
Lanski demokratski predsedniški kandidat H. H. Humphrey je pretekli petek govoril s predsednikom Ni-xonom v Beli hiši in nato izjavil, da odobrava Nixo-novo pot h končanju vojne v Vietnamu.
WASHINGTON, D. C. — Ko se skrajni levičarji in njihovi podporniki v liberalnih krogih trudijo, da bi pritegnili čim več ljudi k svojim javnim nastopom za umik Združenih držav iz Vietnama neoziraje se na posledice tega, je formalni vodnik demokratske stranke, lanski demokratski predsedniški kandidat, znan po svojih liberalnih nazorih, javno stopil na stran predsednika Nixona in kot odgovoren državnik in narodni vodnik podprl njegovo politiko iskanja miru v Vietnamu.
Hubert H. Humphrey je v petek obiskal predsednika v Beli hiši in se z njim razgovarjal blizu eno uro. Pred tem se je razgovarjal s predsednikovim svetovalcem v vprašanjih narodne varnosti H. Kissingerjem. Po teh razgovorih je Humphrey de-jal časnikarjem, da hodi predsednik Nixon v pogledu Vietnama po pravi poti in da je dosegel že nekaj “napredka” v svojem naporu.
“Mi imamo samo enega predsednika in jaz mislim, da je najslabše, kar moremo storiti, skušati spodkopati predsednikove napore,” je ugotovil lanski demokratski predsedniški kandidat. Nato je povedal, da bo v sredo, ko organizirajo levičarji svoj “moratorij” proti vojskovanju v Vietnamu, imel svoja redna predavanja na univerzi v Minneapolisu. Njegovi slušatelji so z veliko večino podprli to odločitev.
Ugodno za upokojence
WASHINGTON, D.C. — Pretekli torek se je vršila napovedana seja kluba demokratskih kongresnikov, ki je zanjo največ agitiral ohajski kongresnik Vanik. Na seji je bilo soglasno sklenjeno, da bodo demokratski kongresniki zagovarjali 15rfi povišanje pokojnin Socialne varnosti od 1. decembra.
Republikanski kongresni voditelji so sklenili, da bodo zagovarjali povišanje “najmanj 10%”, ki naj stopi v veljavo najkasneje 1. januarja. Znani demokratski kongresnik Mills je izjavil, da bo zadevo spravil pred svoj odbor za pota in načine že 15. oktobra.
Zadeva stoji torej dobro. U-pati je le še treba, da ne bo akcije oviral senat in da se kongresnemu predlogu ne bo upirala Bela hiša. Nevarnejše utegne biti razpoloženje v senatu, kar se bo pa kmalu pokazalo. Kakor hitro bo namreč Millsov odbor izglasoval zakonski osnutek, bo osnutek prišel pred plenum predstavniškega doma, ki ga bo verjetno brez težav hitro izglasoval. Potem pojde osnutek pred senat in bo od senatorja Mans-fielda odvisno, kdaj se bo začela debata v plenumu. Seveda ga mora najprej odobriti senatni finančni odbor. Tam pa se zadeva lahko zatakne.
Sporočajte domače vesti!
igrajo z usodo italijanskega parlamentarnega sistema. Ni sicer nevarnosti, da bi komunisti dobili oblast v roke, toda desničarska diktatura pa ni izključena.
Bonn ukinil izvozne takse
BONN, Nem. — Nemčija je edina srečna dežela, ki ima preveč izvoza. Zato ga je hotela 0-virati z 4% izvozno takso, ki naj bi podražila nemško blago za tuje kupce. Izvozna taksa je bila zmeraj sporno jabolko v nemški gospodarski politiki. Vlada je na socialističen pritisk sklenila takso začasno ukiniti. Namen takse namreč sedaj opravlja povišana cena za nemško marko. Mislili so namreč, da se bo njen tečaj dvignil za okoli 4%, v resnici pa niha med 6-7% višje od uradnega tečaja.
Novi socialistični režim bo marko najbrže hotel takoj stabilizirati na novi ravni in s tem tudi izvozno takso definitivno odpraviti.
TRI SOVJETSKE VESOLJSKE LADJE DRVE OKOLI ZEMLJE
Danes zjutraj so pognali v Sovjetski zvezi na pot okoli Zemlje Soyuz 8 z dvema kozmonavtoma, ki se je pridružil Soyuzu 6 in Soyuzu 7, ki sta poletela v vesolje v soboto in včeraj. Napovedujejo, da se bodo vsa tri vesoljska vozila povezala v eno samo vesoljsko oporišče, v katerem bo nekaj od 7 kozmonavtov ostalo dalj časa, ostali pa se bodo v nekaj dneh, ko bodo opravili svoj posel, vrnili na Zemljo.
CLEVELAND, O. — V soboto so v Moskvi objavili, da so poslali v vesolje na pot okoli Zemlje vesoljsko ladjo Soyuz 6 s kozmonavtoma polpolk. G. Šoninom in inž. V. Kubasovom. V njuni vesoljski ladji naj bi bilo razne vrste orodje, med njimi priprave za varjenje. Včeraj je Soyuzu 6 sledila v vesolje na pot okoli Zemlje vesoljska ladja So-vuz 7 s tremi kozmonavti. Za Soyuz 6 so objavili v Moskvi, da kroži okoli Zemlje v razdalji 138.5 do 115.5 milj od zemeljske površine. Posadki obeh vesoljskih ladij se počutita dobro in vršita predvidene naloge. Danes zjutraj je bilo objavljeno, da je poletela v vesolje na pot okoli Zemlje vesoljska ladja Soyuz 8 z dvema kozmonavtoma. Vse tri vesoljske ladje se bodo po neuradnih vesteh približale druga drugi, se povezale med seboj v trdno enoto, ki jo bodo kozmonavti “zvarili” v prvo stalno oporišče, krožeče okoli Zemlje.
Po vesteh jugoslovanske poročevalske službe iz Moskve pretekli petek naj bi poletelo v vesolje skupno 7 kozmonavtov v 3 vesoljskih ladjah. Dejansko so Rusi sedaj to tudi storili. Naloga kozmonavtov je, kot trdi jugoslovansko poročilo iz Moskve, preskusiti možnosti varjenja in drugega dela v vesolju, kjer ni težnosti ne ozračja. Ce pojde vse po načrtih, bodo kozmonavti pripeljali vse tri vesoljske ladje postopno na isto krožnico in jih približali drugo drugi v taki meri, da bo možno njihovo združenje in povezava. Najprej bodo kozmonavti združili dve vesoljski ladji, nato pa jima pridružili še tretjo. Vse tri bodo nato zvarili v trdno enoto, iz katere bodo pa preje morali ločiti one dele vesoljskih ladij, s katerimi se hočejo vrnili na Zemljo.
Naloga je dosti obsežna in težavna. Ali jo bodo v celoti izvedli ali ne, zavisi od možnosti in sposobnosti opreme, ki jo imajo vesoljske ladje s seboj in seveda tudi od sposobnosti sa-
Ta feden se ho politika preselila na ulice, ceste in trge
CLEVELAND, O. — Voditelji raznih skrajnih struj v “novi levici” so že v zgodnjem poletju sklenili, da bodo v začetku jeseni obnovili svoje politične in socialne podvige, čeprav se jim do takrat niso vsi posrečili. Ta sklep hočejo sedaj tudi izvršiti. Prvi val manifestacij, demon-tracij, nemirov in izgredov so napovedali za ta teden. Seveda so ves čas pridno agitirali med svojimi pristaši za to idejo, niso pa pozabili tudi na propagando. Zato je bila naša politična javnost vsaj deloma obveščena, kaj se pripravlja. Nihče si radi te uvodne propagande ni belil glave. Vsi so mislili, da bomo videli pri demonstracijah in izgredih iste obraze na govorniških odrih, iste obraze v javnih nastopih, da nam bodo donela v ušesa znana gesla: Najpreje proti vietnamski vojni, potem pa vsa druga gesla, kar jih je do sedaj nabrala “nova levica”.
Proti koncu septembra je počila politična bomba, le za njen pok se je malokdo zmeni. Politiki so se začeli zanimati za to akcijo in odkrili zanjo v svojih srcih nepriča-
kovano močne simpatije. Poizvedovanja med volivci so jih baje prepričala, da ti mislijo, da nekaj ropotanja proti Nixonovemu režimu ne bo nič škodovalo, ker ni dosti pogumen pri iskanju poti do premirja v Vietnamu. Tako razpoloženje je zavladalo celo med delom senatorjev in kongresnikov v vrstah obeh strank. Pojavile so se celo prve ideje, kako sodelovati z gibanjem, ki prireja oktobrski teden demonstracij in izgredov.
To je bilo nekaj novega, kar je tudi vznemirilo federalno administracijo prav tja gori do Bele hiše. Nixon se je menda začudil, zakaj se je dalo v te akcije zamešati tudi toliko drugače zvestih in odličnih republikancev med kongresniki in senatorji. Sestanki in posveti niso rodili nobenega kompromisa, ponesrečena ideja o moratoriju je pa politične duhove še bolj razburila. Saj je na primer glavni ravnatelj republikanske stranke Morton pohvalil idejo o moratoriju kot “veliko in dobro stvar”, dočim jo je re-
publikanski p o d p r edsednik Agnew obsodil kot “smešno in nesmiselno”. Če dva najodličnejša republikanca stojita tar ko daleč narazen, kaj naj Nixon pričakuje od drugih svojih pristašev!
Iz debat in posvetov se ni rodila nobena sporazumna akcija, zato je političen svet tudi padel pod vpliv akcije za demonstracije in se jo bo tudi udeleževal. Kako daleč, bo pokazal ta teden. Vsekakor je to stališče političnih krogov preneslo politiko vsaj za ta teden na ulico.
Kako bo ta politika potekala, bomo videli. Morda bo gibanje proti vojni potekalo mirno brez večjih nemirov in izgredov. Bojimo se, da ne bo. Ko so namreč levičarji videli, kako je njihov načrt postal simpatičen, politiki, so postali samozavestni. So cilje demonstracij takoj postavili precej višje. Del študentov SDS, znan pod imenom Weatherman, je že spremenil svoje glavno geslo. Ne vpije več “Konec vojne v Vietnamu”, zagovarja geslo: “Prenos vojne domov!” Levičarji bi torej
radi prelevili demonstracije proti vojni v Vietnamu v izgrede proti sedanjemu “sistemu”, kot pravijo. Pod to besedo razumejo ves sedanji družbeni red, ki imajo v njem prostor vsi, od skrajnih konservativnih sil do komunistov”. Levič arski skrajneži bodo torej skušali porabiti ta teden, da znova pokažejo, kako hočejo vse doseči ne na miren način, ampak z nasiljem.
To je najbolj nevarna alternativa. Nanjo bo namreč naš beli “srednji stan” odgovoril po svoje. Molčal bo, zato se pa zatopil v svoj odpor proti vsem, ki kakorkoli podpirajo nasilje. Odpor bo izrazil 4. novembra. Glasoval ne bo samo proti tistim kandidatom, ki se navdušujejo za politiko tega tedna, glasoval bo tudi proti tistim, ki se nahajajo v družbi razgrajačev in razbijačev, akoravno njihovega dela ne odobravajo. V takem neprijetnem položaju je mnogo črnih politikov. Ti bodo pokopani že ta teden, ne bo jim treba čakati na 4. november. .
mih kozmonavtov.
Če bo kozmonavtom uspelo nalogo izvesti, se bo verjetno večina vrnila na Zemljo, nekaj pa jih bo ostalo v novem vesoljskem “laboratoriju” in prvem stalnem oporišču v vesolju, da izvedejo vse ostale predvidene
naloge, o katerih pa Rusi doslej
še niso nič točnega povedali.
S stalnega oporišča v vesolju bodo lahko kozmonavti vršili polete globoko v vesolje, pa stalno vzdrževali zvezo med njim in Zemljo. Sovjetski načrt poleta na Luno predvideva, v kolikor je znano, sestavo oporišča, ki naj kroži okoli Zerrdje in bo sposobno za “odpravo” proti Luni. Kozmonavti, ki bodo poleteli proti Luni, se naj bi vrnili najprej na oporišče, ki bo kro-
žilo okoli Zemlje in šele od tam na samo Zemljo. Ameriški astronavti so poleteli na Luno neposredno, ker je raketa Saturn V. dovolj močna za tak polet.
Ameriška odprava na Luno se je razdelila tekom samega kroženja okoli Lune. Matična ladja je ostala v Luninem orbitu. lun-ska ladjica pa se je spustila na Lunino površino in se potem od tam dvignila in ponesla astronavta nazaj v matično ladjo.
Združene države so s svojim načrtom uspele, prve dosegle Luno in bodo sedaj nadaljevale njeno raziskavanje z vesoljskimi ladjami vrste Apollo, Sovjetska
zveza je v tekmi na Luno za-
ostala, toda na dolgo roko je
njeno prodiranje v vesolje ven-
dar bolj postopno in široko za-
mišljeno. Stalno oporišče v
zemljskem orbitu bo lahko slu-
žilo vrsti poletov v globino
vesolja ne le “izletom na Luno”.
Iz Clevelanda in okolice
Gus Hall je govoril—
Pretekli petek je govoril v City Club Forumu glavni sekretar Komunistične partije ZDA Gus Hall kakim 200 poslušalcem. Razlagal je napredovanje komunizma in komunistične partije, ki je v zadnjih letih posebno uspešna med črnci in med delavstvom. Pred dvorano je skupina pristašev John Birch Society protestirala proti nastopu vodnika KP ZDA v City Club Forumu in zahtevala kaznovanje tistih vodnikov kluba, ki so G. Halla povabili govorit.
Štrajk končan—
Po treh dneh štrajka se je kakih 150 uslužbencev okrajnega mladinskega sodišča in Doma za mladostne prestopnike zakonov v petek pogodilo s predstavniki sodišča in končalo štrajk.
Seja—
Članstvo Kluba slov. upokojencev za Waterloo Rd.'okrožje je vabljeno na mesečno sejo jutri, v torek, v navadnem času m v navadnih prostorih.
Vabljivo za “množice”
CLEVELAND, O. — Le malokdo ve, da imamo v Clevelandu tudi socialističnega kandidata za župana. Je to Syd Stapleton, ki nam obeta vse polno dobrih stvari, ako bo izvoljen.
Najprvo ne bo mhčn plačeval direktnih mestnih davkov, ako ima dohodke pod $10,000 na leto. Zato bo pa na vse letne dohodke preko $25,000 naložil 100% mestno doklado. Tako ne bo nobene razlike med mestno federalno dohodnino. Stap-oleton misli tudi na brezplačen orevoz v CTS prometnem sistemu.
Res škoda, da Stappleton nima nobenih izgledov na uspeh!
V skladu z novim duhom
NEW YORK, N.Y. — Tekom svojih treh sestankov in razgovorov v New Yorku v času svoje udeležbe na zasedanju glavne skupščine ZN sta se ameriški državni tajnik William P. Rogers in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko toliko toližala, da sta se nagovarjala sar z osebnimi imeni.
Dean Rusk se je razgovarjal : Gromikom 8 let, pa je ostal ves čas pri strogo uradnih odnosih, včasih bolj toplih, včasih jolj hladnih.
Ptiči pomožne čete?
WASHINGTON, D.C. — To ni šala, tako mislijo v Pentago-su, kjer so se domenili z univerzo Mississippi, da bo preskušala ptiče, kako bi se dali uporabiti za razne tvegane posle v vojskovanju in tako nadomestili prave vojake. Ideja ni nova. So jo poskušali rabiti že v drugi svetovni vojni: ptiči naj bi nosili za-žigalne bombe nad Tokio. Poskuse so opustili, ko so ptiči sko-ro uničili neko vojaško letališče v New Mexico. Pentagon bc vtaknil v nove poskuse $600,000 V Kongresu niso ravno navdušeni za idejo. Bojijo se, da bo znesek rastel od leta do leta. prave koristi pa od te akcije ne pričakujejo.
Zadnje vesti
OSLO, Nor. — Sonja Henic, dolgoletna prvakinja v umetnem drsanju, je umrla včeraj na letu sem iz Pariza. Več mesecev se je brezuspešno borila proti levkemiji.
BELFAST, S. Ir. — V soboto je prišlo do hudih spopadov med britanskim vojaštvom, ki je odgovorno za red in mir, ter med protestantovskimi skrajneži, ki so se dvignili proti razorožitvi “posebne policije B”. Vsaj 3 osebe so bile mrtve, večje število pa ranjenih. Nemiri in sporadi so se sinoči ponovili, vendar niso bili tako hudi.
DENVER, Colo. — Tu pada že od petka sneg v okoliških gorah. Zapadlo ga je ponekod do več čevljev in vsaj 5 oseb je v zvezi s tem umrlo. Napovedujejo, da bo sneg, ki je zajel osrednji del področja Skalnih gora, dar$s prenehal.
Ameriška Domovina
/1' vt t	iiofVK
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditar: Mary Debevec
,	NAROČNINA;
£.i Združene države:
1	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
I $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 196 Monday, Oct. 13, 1969
Vsem dragim bralcem Ameriške Domovine
Ko v teh dneh zapuščam Vašo novo domovino, čutim veliko dolžnost, da Vam spregovorim nekaj besed. Zame
je bilo veliko doživetje, ko sem mogel prehoditi obširno področje Vaše ameriške domovine od New Yorka do San Francisca, pa še dobršen del Kanade sem videl. Točno pred 50 leti se je po osmih letih bivanja v De Pue, 111., vrnil moj oče in nam je otrokom (takrat mi je bilo 8 let) pripovedoval o tej veliki zemlji. Te otroške predstave so sedaj dobile bolj resno podobo. Ta velika dežela s svojim velikanskim tehničnim napredkom zares mora pustiti na človeku mogočen vtis. Kaj naj Vam sedaj po vsem tem, kar sem videl in doživel med vami, dragi moji rojaki, povem?
1.	Najprej bi se Vam rad vsem zahvalil za izredno prisrčnost, s katero ste me povsod sprejemali. Povsod sem na-špI odprto orce, polno slovenske postrežljivosti in dobrote. Bog naj Vam vse to povrne, saj ga bom za to res vsak dan prosil. Ostanimo si povezani v Bogu in molimo drug za drugega.
2.	Name je napravila močan vtis velika prizadevnost naših slovenskih ljudi, da bi čim dlje ohranili vse tisto sveto, kar so prinesli iz stare domovine: vero očetov in slovensko kulturo. Videl sem tako lepe nastope slovenske mladine, slišal toliko lepega petja, obiskal sem slovenske šole. Vse to mi govori, da se še vedno zavedate, da bodo vaši otroci bogatejši po izobrazbi, če bodo poleg angleškega jezika obvladali tudi slovenski jezik in jim bo s tem dostopna tudi pot do slovenske kulture. Dobro se zavedam, da delo za slovenski jezik med Vašo mladino ni lahko, saj jih povsod obdaja veliko morje angleškega jezika in z njim združene kulture. Zato so vsi tisti mladinci, ki si prisvo-jijo dobro znanje slovenskega jezika, res kakor športni šampijoni, ki dosežejo zmago kljub tolikim oviram.
3.	Videl sem Vašo vero in zvestobo Cerkvi. Vesel sem bil povsod tega živega življenja ob Vaših cerkvah. Slovenske roke so pomagale zgraditi toliko cerkva po Ameriki in Kanadi. Naj Vam bodo še naprej te cerkve zares centri, ob katerih se boste zbirali k božji službi, pa tudi k prosvetnemu delu in razvedrilu.
4.	Sporočeno Vam je bilo, da bo moj obisk imel še en poseben namen, da bi Vas namreč navdušil za našo skupno slovensko zadevo, za zidanje Slovenskega zavoda v Rimu. Govoril sem Vam o tem, da je to zares naša skupna slovenska zadeva, zadeva slovenske Cerkve doma in na tujem. Naj bi res dobili tudi Slovenci v Rimu svojo hišo, ki ii jo bomo sami zgradili, in naj bi predstavljala tam naš narod med vsaj 50 drugimi narodi, ki že imajo takšne zavode v središču krščanstva. Služil bo ta zavod vzgoji in izobrazbi mladih slovenskih duhovnikov iz domovine in tujine, obenem pa naj bi nam bil vsem Slovencem, ko bi prihajali v Rim, nekako domače ognjišče. Skušal sem odstraniti pomisleke nekaterih proti takemu zavodu. Na splošno moram reči, da sem naletel na tako veliko razumevanje, kakršnega nisem pričakoval.
Ob tej priložnosti sem dolžan izreči veliko zahvalo v imenu vseh peterih slovenskih škofov vsem tistim, ki so že darovali za Slovenski zavod. Sam se še posebno zahvalim vsem tistim darovalcem, ki so velikodušno dali svoje darove ob mojem obisku v ta namen. Naj Vam bo Bog bogat plačnik vsem! Ne morem pozabiti besed, ki jih je govoril ob sprejemu eden izmed slovenskih inteligentov, ki je dejal nekako takole: Slovenski Cerkvi smo dolžni vse, dala nam je vero, dala nam je kulturo. Če bi ne bilo Cerkve na Slovenskem, bi bilo stanje povsem drugačno, če danes vidimo, da je Slovenski zavod življenskega pomena za Cerkev v Sloveniji in za Slovence po svetu, je dolžnost hvaležnosti nas vseh do slovenske Cerkve, da ji pri tej njeni nameri pomagamo. Saj vemo. kaj nam je tudi v zdomstvu pomenil in nam še pomeni slovenski duhovnik. — Zato sem, dragi rojaki, popolnoma prepričan, da boste radi še naprej podprli to našo skupno zadevo.
5.	Vesel sem tudi zamisli o slovenski kapeli v Wa-shirrgtonu, ki bo tudi nekaka vez med Vami in nami. Slovenci bomo tam častno zastopani med drugimi narodi. Kopija Marije Pomagaj je zelo lepo delo in ta slika Vam bo
pomagala, da se boste spominjali naših Brezij in vsega, kar ste nekdaj tam doživljali. Sliko je izdelal akademski slikar Leon Koporc, krono pa sta izdelala brata Zmuc v Ljubljani, ki sta med vojno izdelala tudi krono za kopijo v ljubljanski stolnici.
6. Dne 2. oktobra smo trije slovenski duhovniki (poleg mene še župnik Jože Vovk in župnik IFrance Gaber) opravili slovensko somaševanje ob Baragovem grobu. To je bilo zame posebne vrste dpživetje. Baraga mi je bil tako blizu. Začutil sem se ob njem pritlikavca, obenem mi je rasel slovenski ponos. Kaj vse so za to zemljo naredili naši misijonarji. Iz vsega tega mi je pa rasla velika želja, da bi Barago kmalu mogli častiti kot svetnika. Delo je sedaj na najboljši poti in po novih predpisih bo postopek lahko mnogo krajši, kot je bil včasih. Zato moramo res vsi Slovenci doma in na tujem pomnožiti svojo molitev za Baragovo kanonizacijo. Kakšna vez med Vami in nami bi bil Baraga kot svetnik!
Ob koncu, dragi rojaki, še enkrat prisrčna zahvala, ostanimo si bratje, ki mislijo druga na drugega. Blagoslov božji naj pride nad Vas vse in nad Vaše družine!
Škof dr. Stanko Lenič
| BESEDA IZ NARODA J
Lepa proslava 504etnice SDD v Euclidu
Slovenski dan naš rod proslavlja.
Slovenski dan srčno pozdravlja;
čez tujo plan naš spev odmeva
in svetu smelo razodeva,
da rod slovenski še živi
in verno jezik svoj časti.
Ivan Zorman
EUCLID, O. — Bil je lep jesenski dan v nedeljo, 5. oktobra, ko je Slovenski društveni dom ali American Yugoslav Center v Euclidu, slovesno praznoval 50-letnico svojega obstoja. Občinstvo, izmed katerega je bilo okoli polovico mladine, je natrpalo dvorano in prizidek. Proslava je obstojala iz banketa, kratkih govorov, kulturnega sporeda in plesa.
Euclidska slovenska naselbina je razmeroma še nova, toda je vsled preseljevanja iz drugih predelov sedaj največja v Velikem Clevelandu. Zastopani smo tudi v mestnem odboru in pri administraciji. V naših organizacijah se pridno udejstvuje že drugi in tretji naš rod.
SDD ima slikovito zgodovino, ki je bila v odlomkih že večkrat omenjena. Nastal je iz skromne cerkve in se razvil v ponosno stavbo, ki ima vse moderne u-dobnosti in velik parkirni prostor. V njem imajo svoje prostore številne kulturne, podporne in družabne organizacije, da ne onenim svatb vsako soboto. Dom ima dobro poslovno vodstvo in velik promet.
Kronika prepoveduje, da se je poleg naših številnih pionirjev in društev, za SDD največ zanimal Ignac Rotar in njegova “Hiša kralja Davida”, ki je z neizčrpljivo energijo in sposobnostjo med leti 1929-1941 organiziral številne uspešne prireditve v domovo korist. Tako se je 1. 1929 na vrtu SDD vršila poroka Johna Ivančiča ml. z Angelo Kolar. Poročil ju je sodnik Fisher. Ob tej priliki so volili tudi “ljubljanskega župana” in “Miss Ljubljano”. Na prireditev ie prišlo na tisoče ljudi. (Takrat so imenovali ta predel Belo Ljubljano.)
Leta 1932 se je vršila srebrna poroka vnetega društvenika in člana direktorija Franka Žagarja. Poročil ju je spet sodnik Fisher. Sodelovali so razni pevski zbori in godba Bled. Leta 1939 je bila slovesna odprtija novih prostorov ob navzočnosti vidike množice ljudi.
Leta 1940 si je Nace Rotar zamislil proslavo 121-letnice smrti prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika. Uspeh je bil spet sijajen. Spet je prišljo na tisoče občinstva iz vseh predelov mesta. Pri programu so sodelovale vse domače kulturne skupine. Navzoči so bili tudi euelidski župan, sodnik Frank J. Lšusche, pesnik Ivan Zorman in drugi ugledni gostje.
Ampak živahni in podjetni
Rotar še ni miroval. Že prihodnje leto 1941 je priredil Slovenski dan v počast pesnika Ivana Zormana. Ponovilo se je slavje prejšnjega leta, toda še v večjem obsegu. Na proslavi se je ljudstva kar trlo. Računali so, da jih je bilo 5,000. Po cestah je bila slikovita parada. Preylado-vale so narodne noše. Na tribuni so nastopali ugledni govorniki in kulturne skupine. Na vrtu so imeli razne stojnice in gostilno s slovenskim vinom. Zvečer je bil slavnostni banket v dvorani. Jim Rotar je žarel od veselja. Vse te prireditve so znatno povečale stavbinski sklad.
Toda vrnimo se k 50-letnici. Po večerji se je vršil mešan spored. Oder je bil lepo urejen in okinčan. Spordd je vodil znani radijski napovedovalec Tony Petkovšek. Ameriško in slovensko himno je zapela Cilka Valenčič.
Zatem je predsednik direktorija Joseph Trebeč podal izčrp-ke iz .zgodovine SDD, tajnik Stanley Počkar je pa predstavil člane direktorija.
Pevski zbor Slovan je prispeval znan kvartet J. Penko, R. Sterle, M. Dolenc in F. Ivančič, ki so zbrano in zvočno zapeli narodni “Hladna jesen” in “Pleničke je prala”. Fantje imajo odlične glasove, ki so se že večkrat izkazali, želi so buren aplavz.
Dvospev Zarje, Jennie Fatur in Frank Kokal, ki sta naša stara znanca, sta uspešno in z močnim občutjem podala Avsenikovo “Klic gora” in Slakovo “Kadar pa mim’ hiš’e grem”. Oba sta trenirana pevca z dobrimi glasovi. Nagrajena sta bila s toplim odobravanjem.
Za Zarjo so bili prestavljeni razni politiki in druge ugledne osebnosti kot: euelidski župan Sims, kongresnik Vanik, sodnik Prijatel, konzul Kacjan, koncil-man 32. varde Princ, kandidat za clevelandskega župana Perk in drugi.
Potem je nastopil sekstet krožka št. 2 SNPJ in ljubko zapel znano J. Aljaževo “Triglav” in domoljubno “Mi slovenska smo mladina”. Peli so korajžno in zanosno. Priznati se mora, da jih je Cilka Valenčič kar dobro izvežbala in da pozna njih dušo. Deležni so bili prisrčnega ploskanja.
Nato so bili predstavljeni trije še živeči ustanovni člani: N. Nemec, M. Dolnik, J. Klopovič, dočim J. Bolden ni bil navzoč. Predstavljena je bila tudi Miss SNPJ za leto 1970 Patricia Hle-bak, ki je naredila dober vtis.
“The Barbershoppers” so moški pevski zbor, ki sp zapeli .dve angleški pesmi ih ha‘začudenje vseh tudi slovensko “Gor čez jezero”, čeprav sta v zboru samo dva pevca slovenskega rodu. Imajo dobre in uglajene glasove. Pesmi so ljudem zelo uga-jfile, zlasti slovenska. Zatem so bili predstavljeni SDD možje in
žene leta v preteklosti.
Kdo ne pozna naše aktivne in odlične altistinje Cilke Valenčič, brez katere težko mine kakšna prireditev. Tokrat nam je zapela krasni pesmi “Spomin” in “Rože”. Obe sta globoko segli v srca navzočim. Njen glas zveni kakor strune. Pela je z dinamiko, temperamentom in svežostjo. Za svoje izvajanje je žela tople ovacije.
Dramatsko d r uš t v o “Naša zvezda” je podalo skico, ki je predstavljala kip sv. Antona in dekle, ki ga je prosila za ženina. V ta namen mu je darovala klobase, rože in svečo. Ker jo pa ni uslišal, mu je spet vse pobrala. Po mnenju večine navzočih je bila skica zgrešena za tako prireditev. Primerna bi bila za kakšno predpustno zabavno prireditev. Ljudje o skico sprejeli z mešanimi občutki.
Za zaključno točko so tri deklice predvajale vrtenje taktirk (Baton Twirlers). Kot posebna točka je bila pesem “Pod mojim okencem”, ki jo je vodila Cilka Valenčič in jo je pela cela avdi-jenca.
Pevske točke na klavir je spremljal Edwin Polšak. Za ples je igral Frankie Kramer ansambel. V prizidku se je pa vršila prijateljska zabava.
Frank Česen ------o------	<
Triglavani v Milwaukeeju vabijo na ‘Vinsko trgatev’
MILWAUKEE, Wis. — Vinsko trgatev bomo imeli tudi letos, so sklenili možje — triglavani. Dejali so: Hitro javi Ameriški Domovini in povabi vse Slovence, naj, če le količkaj morejo, pridejo tisto nedeljo, 19. oktobra, pogledat, kako lepo je jeseni v Triglavskem parku. Človeka kar vleče tja lepa jesenska narava. Pa še druge reči so, ki' vlečejo:	Jbže Ornik, društveni
kletar, je že naprešal “tanove-ga”. Nekateri smo ga v nedeljo že pokusili. “Starega” pa tudi še ima, pravi, “da bo vsem ustreženo”.
Žene — triglavanke so rekle: Za to priliko bomo me skuhale dober segedinski golaž, ki zelo “paše” za tak dan. Da bo izbira večja, bodo spekle še domače pečenice z zeljem. Zofi Rifelj bo skrbela, da bo v kuhinji vse tako, da boste zadovoljni. Več se pa itak pomenimo, ko se dobimo v parku!
Na svidenje! F. Rozina
o— ....
Helena Oman, svakinja pok. msgr. Omana, umrla
TORONTO, Ont. — Na praznik Marije Vnebovzete je v o-poldanski uri pozvonil telefon. Privzdignil sem slušalko in zaslišal glas ženske. Dejala je: “Jaz sem hči Lenke Oman iz Minnesote in povem, da so danes zjutraj umrli naša mama. Ko so šli iz cerkve proti avtu, so kar zlezli skupaj in takoj u-mrli.” Odgovoril sem ji:	“O,
kako lepa je taka smrt!” in izrekel ji sdžalje. Nato je povedala, da je bila mama stara 83 let. Povabila nas je k pogrebu, “ki bo v ponedeljek”. Pogreba se seveda nismo udeležili, ker je Minnesota predaleč.
Pri tej vesti so mi zaplavale stotere misli skozi možgane. Iz-nenadilo me je že to, da je ona, ki mi je to povedala — pred več kot 50 leti rojena v Minnesoti in nikdar videla Slovenije — govorila tako lepo slovenščino. Njena mama Lenka je bila zadnja moja sestrična. Bila je zadnja iz drugega rodu Guglovih, ki so se izselili v Ameriko. Ouglova hiša — Trobec se pišejo — stoji na Logu pri Pohlovem gradcu. t)d te hiše so kar v treh rodovih odhajali v Amerikč — Minnesoto. Iz prvega rodu so šli rev. Ja-keb Trobec, ki je postal škof v St. Klovdu, Minn., in njegovi dve sestri. Če še kdo, ne vem. Iž drughga rodu je bilo osem nečakov in nečakinj škofa Trob-
ca. To so bili: Rev. Janez Tro-Dec, župnik pri Sv. Štefanu v Minnesoti, Rev. Jože, župnik v Elk Riverju, Minn., Francelj, poročen s sestro msgr. Omana, in Lojze, ki je pa še mlad umrl: Johana, kuharica pri bratu Janezu, Mica, kuharica pri bratu Jožetu, Lenka, poročena z bratom msgr. Omana, in Marjanca, ki je šla v samostan in postala redovnica. Iz tretjega rodu je J o h a n c a, por. Statdherr, in Francka, por. Stopar, ki je sedaj v Sudbury, Ont. — Lenka O-man, ki je sedaj umrla, je zapu^ stila osem otrok. Med temi je tudi Rev. Edvin Oman in re^ dovnica, sestra Johnita.
Zanimivo je pregledati zgodovino Omanovega rodu v ZDA, ki šteje več sto članov. Med njimi je na desetine duhovnikov, redovnikov in redovnic. Pa tudi Trobčevo sorodstvo je bilo in je še zelo številno zastopano. Tudi ta je dal že precej služabnikov Cerkvi. So pa skoraj vsi člani obeh rodov bili in so še dobri katoličani in zelo naklonjeni Cerkvi.
Rev. Jože Trobec, župnik na Elk Riverju mnogo let, je bil pred nekako 12 let povzdignjen v monsignorja. Kmalu nato so ga pa poklicaji v Št. Pavel v stolnico za župnika. Ni pa dolgo vodil to naporno veliko župnijo .Prizadelo ga je, da si sam ni mogel nič pomagati in popolnoma mu je govor odpovedal. Deset let je bil nato v vozičku in usmiljenke so mu stregle. Predlansko leto je umrl. Pred tremi leti smo ga obiskali. Zelo je bil vesel obiska. Izgledal je začuda dobro in bi mu prej prisodil 50 let kot 80, kolikor jih je imel takrat. Ves je bil nasmejan in vse je razumel. A izgovarjati je mogel edino besedo — ja. Drugače je z lahkimi gibi obraza in rahlim kimanjem z glavo ter delnim premikanjem rok kazal, da nas se razume. Bila je z nami njegova sestra Lenka in njen sin Edvin. Po Lenko smo šli v žensko okrevališče. Zlomila si je nogo, ki se ji je le počasi zdravila. Ker je je s palico kar dobro ubirala po sobi, smo jo naložili na avto in vzeli s seboj na obisk brata Jožeta. Z Lenko se skoraj 60 let nisva videla, pa sva se takoj poznala. Veselo sva se objela po tolikih letih. Zelo je bila srečna. Drugi so razen Franceljna in Marijance, redovnice, prihajali domov na obisk. Lenka ni prišla nikoli. Gospodinjstvo na farmi in množica o-trok ji tega nista dopuščala. Bila je zelo srečna, da je lahko skupaj z nami obiskala brata, ki ga že več mesecev ni mogla radi zlomljene noge.
Po obisku pri monsignorju smo šli v župnišče Sv. Štefana k Edvinu na kosilo. Po prijetni družbi in dobrem kosilu smo se odpeljali na kake tri milje oddaljeno farmo — dom Guglove Jo-hance, ki je pa že iz tretjega rodu Guglovih. Tam živi z družino. Po tem obisku smo šli še po slovo od Edvina, msgr. Jožeta, nato Lenko zapeljali nazaj v zavod, se od nje poslovili in odšli. Upal sem, da jo bom priv hodnje leto še enkrat obiskal, pa me ni hotela počakati. Preselila se je v večnost.
Škof Jakob Trobec, o katerem je govor, da je bil najmilejši škof, kar jih je premogla Severna Amerika, je vabil svoje nečake ni nečakinje v Ameriko. Rad bi, da bi se vsi posvetili Cerkvi. Posrečilo se mu je v treh slučajih. Janez in Jože duhovnika, Marijanca pa redovnica. Francelj in Lenka sta pa vzgojila velike družine, iz ka-katerih so se nekateri podali v službo Cerkve.
Lenka je imela duhovnike v veliki časti. Svojega sina je vedno imenovala: gospod Edvin. In ravno tako svoja brata; gosppd Janez ali gospod Jošk. Svojega strica škofa je pa tako spoštovala, da ga je komaj upala imenovati in govoriti o njem.
Draga sestrična Lenka! Naj Ti bo lahka minnesotska zemlja.
Počivaj v miru poleg strica š 0 fa, dveh bratov duhovnikov sestre redovnice ter vseh drUo tvojih dragih. Tvoji, ki si jih e po vzgojila s sinom duhovnik0,n skupaj, naj Ti pa izprosijo Prl Vsemogočnem, da Ti bo odkaza lep prostor v srečni večnos1' Vsem našim številnim soroda* kom naše iskreno sožalje!
L. Ambrožič, st'
Rešil je ukraden denar
KANSAS CITY, Kans.
Nas
'.upnik H. Mejak je delal v klet'
Xo sliši, da so se vrata zSora caprla, teče v pisarno in tako] oazi, da manjka njegova denar
rica in $400 cerkvenega ja. Pogleda skozi okno in VV moža korakati po 6th St. Pr0' Minnesoti. Gospod skoči v sv® ivto in sledi pešcu, ki kmalu
abi
gine v gostilno.
Gospod, ne bodi len, P0Sr' ^ kratko vodno cev in jo ubere tatom, ki je ravno plačeval P z župnikovim denarjem. Fat
zap°ve iH>c
dvigne svoje orožje in točaju, naj pogleda, čigavo je na listnici. Seveda je ta spoznal, zakaj gre in je P°K
:al policijo, ki je bila v
neka)
minutah na mestu. Gospo°
moral na sodnijo, da je pove , kako in kaj. Bil je vesel, da •ešil župniji sv. Družine $40® 1 J spravil tata pod ključ.
Tat je pristojen v LoraiU) , Nas veseli, da ni Slovenec. f
S-F'
------,	-	.r,^—^
‘*2
IZ NAŠIH VRV
j!
Willard, Wis. — Spoštoval' Hoja naročnina bo kmalu F ekla. Priloženo Vam
Z listo«1
fee-
naročnino za pol leta ;em zadovoljna in ga rada rem.
Lep pozdrav vsem!
Mary Grego:
rich
Toronto, Ont. — Cenjeu0
;mo
Vaše P
obvestilo, za katei°

edništvo! Prejeli smo ■ -
Vam najlepše zahvaljuje^10
ček v
lam priloženo pošiljamo -- ,j, laročnino in dva dolarja za ikovni sklad.
.	CIJF
Z Ameriško Domovino ^ .elo zadovoljni, ker iz njo 1 no veliko novic z vseh iveta. Še enkrat najlepša h in veliko naročnikov tudi v
dni'
doče!
Prav lepe pozdrave ur6'^ itvu, upravi in vsem nar00’ kom Ameriške Domovine.
Justina
petP'
ič
Cleveland, O.
Spoštovn«;
Prejela sem Vaše sporočil0*
Za1'1’
ni je naročnina potekla. vTam priloženo pošiljam Čeh
set za eno leto, in prilagar11 tolar v tiskovni sklad. m
Ameriško Domovino zel° ra
^erem. Res jo težko plačah1*
f
*i raje kje drugje pritrga^ ^ no da lahko slovensko °e
edin0
To je prav za prav mojo razvedrilo.
Hvala Vam za vse in h0^ vsi prav lepo pozdravljeni,
naročnica	„ u
Magdalena Volčan56
U-
Hamilton, Ont. — Cenjen0^, redništvo! Priloženo Vam P jam naročnino za pol neriško Domovino zelo
in
■>erem, posebno romane cj povesti. Ko pride pošta, n*V pogledam, če je prišla tu jfl meriška Domovina. Zam ^g, ne tudi novice iz Slovenij0* nsi rojakov in splošne ves ^ Žalostna pa sem, ko 0P“"lrfialo naš mladi rod, ki ima ljubezni do lepega materin ^ jezika. Njim je angleščin3 ^ zelo malo ali nič čutijo v ^Q. kako lepo je, če človek cenlvepci jo govorico. Res smo $1° po izšli iz malega naroda ,a j p° vsem svetu smo posoj3^^ vsem svetu uveljavljeni, P . poznani kot pridni in PoS Pozdravljen bodi p10 Slovenka, kjerkoli že si!
Bariča Soh60'

^OJZIJ REMEC:
VELIKI PUNT
‘Ah, Ivan moj, prosim te, pu- ha... ha... Se meni je dobro sti ta boj in punt! Srce mi sluti nesrečo in noč in dan trepečem 2ate!” je rahlo . očitajoče dejala Anica.
Ivan je še vedno molčal.
cez čas je spet spregovoril Grozd: “Tudi jaz tako mislim,
Iv£*n, da bi bilo najbolje, da pu- j mestu govore, da je glavar pisal vodstvo puntarjev... V ne-kaj tednih bo pri nas vse pripravljeno za svatbo, lahko nare-dimo ženitnino že pred binkošt-rni!”
delo!” se je smejal krčmar, da so mu solze tekle po licih od smeha.
“Ali mislijo Goričani, da pridemo še v Gorico?”
“Seveda ... Ampak težko, da bi zmagali kakor prvikrat. Po
I cesarju, naj pošlje v Gorico v najkrajšem času pet sto do osem |sto vojakov.
“Kdaj pa pridejo?”
“To sam Bog ve ... Najbrž jih Ivan je še malo pomolčal, nato I tako kmalu ne bo, kajti na vseh Pa dvignil glavo in se z jasnim, koncih in krajih je sila za voja-^'rnim pogledom ozrl v Grozda I stvo.
111 Anico. Samozavesten, pono-aeii mu je bil glas, ko je dejal: Haj prinese prihodnost, kar ^°če, vztrajal bom do zadnjega. “Olžan sem rajnemu očetu dokončati, kar sem začel. Nikar se ne jezite name, oče Grozd, in mi ne zameri, Anica, a dru-Sače ne morem. Ko zmaga kmečka vojska nad grofi — tedaj
bo
ooo praznovali poroko!”
Tačas je stopila v gostilno velika gruča kmetov. Visok, močen mož z gladko obritim obrazom je stopil k mizi, kjer sta bila krčmar in Gradnik, in dal Ivanu roko.
“Pozdravljen, Gradnik, puntarski poglavar!”
“Ti si, Lovre Sever? Kaj te tod nosi? Jaz sem ravno napravljen gledat k vam v Rihen-
V sladki, nemi grozi je gledala berg!”
Anica ženina, ko je govoril fe “No, pojdemo skupaj!” je od besede, in lepši, pogumnejši se vrnil Sever, ki je bil tedaj žu H je zdel ta trenutek ko kdaj pan v Rihenbergu.
Pfej.	Tudi drugi možje so stisnili
Grozd pa je stisnil Ivanu roko Gradniku roko in sedli krog In dejal: “Ivan, ti si mož, kakor |mize.
jih malo srečal na svetu. ^°jdi in delaj, kakor ti srce zapoveduje! Srečno hodi!” “Zbogom!” je dejal Ivan.
Nato je objel Anico in ji šepe-I®!, zroč ji v solzne oči: “Nikar ne žaluj, Anica! Blizu, blizu je
dan, ko
zmagamo in boš moja
‘Kake opravke imate, da ste prišli danes v Gorico? Saj ni sejma!” je dejal Gradnik.
“Nismo prišli zaradi sejma. Zbrali smo se župani pod rihen-berškim grofom in šli prosit deželnega glavarja, naj nam zniža davke in zmanjša tlako in dese-
Pred Bogom in ljudmi. Do tedaj tino. Zvedeli smo namreč, da Potrpi!”	tudi Tolminci mislite stopiti gro-
Zajahal je konja in še enkrat fom na prste!”
Pozdravil in vranec se je spustil | “Kaj vam je dejal glavar?” je v jadrni dir.
Anica je stala pred hišo in gle-aIa dolgo, dolgo za njim...
''če Grozd je šel s počasnimi . raki na vrt, kjer so cvetele Jablane in hruške, in molče gle aI za mladim jezdecem.
Naenkrat so mu solze zalile ^1 in polglasno je šepetal:
Ubogi Ivan ... uboga Anka!
Ivan pa ni vedel za vse to: ka-°r veter ga je nesel konj po ^esti, ob kateri je vse cvetelo in rstelo v pomladnem soncu.
Kakor mirno cvetje in žvrgo-
enje ptičev so bile njegove hiisli
^opoldne je sedel Gradnik v S°stilni pri Trti v Gorici in se P°govarjal z debelim oštirjem,
1 Je ves čas zvedavo gledal na Mušketo, ki jo je bil Gradnik _ . _
P°stavil v kot in obesil nanjo | po stari navadi, da nas bodo mo-°buk s petelinjim peresom.
Kaj se pa tako čudite moji Puški?” je vprašal Ivan, ker ga Ie že jezilo, da je oštir vedno a|rmel v kot, kjer je bila mu-
sketa.
“Nič
tfejal
2a^pno nagnil k Ivanu.
Gledam puško in klobuk,
. °r je to znamenje, da ste eden i2naed tistih, ki llko nočjo res?”
vprašal Gradnik.
“Nobenega pravega odgovora nam ni dal. Kakor mačka krog vrele kaše je hodil krog nas, nas tolažil z boljšimi časi in nam zabičeval, da se ne smemo zbirati, ne govoriti zoper gosposka, ampak da moramo biti mirni in zvesti podložniki grofu in cesarju. Ce ga ne bomo ubogali, nam je zagrozil s smrtno kaznijo! To nas je razjezilo in — meni nič tebi nič — smo se odpravili in šli. Kaj smo pa hoteli drugega?” “Prav ste storili; zdaj se pa z grofom pomenite in od njega zahtevajte staro pravdo!” je dejal Gradnik.
“To storimo, vse ljudstvo je ze pripravljeno. Ce nas noče gosposka poslušati, ko govorimo zlepa, jim pa zatrobimo na ušesa
Hude nesreče slovenskih duhovnikov
Na Gorah pri Idriji je umrl biseromašnik g. Peter Likar, k večnemu počitku ga je spremilo nad 60 duhovnikov. Ko so se vračali domov, se je pripetila na cesti Tolmin-Kobarid huda cestna nesreča. Zaradi drznega prehitevanja je neki videmski avto zadel v vozilo, v katerem so bili štirje duhovniki in sicer France Drole iz Breginja, Lučko Krajnik iz Kreda, Andrej Tratnik iz Seprenice in Slavko Černigoj iz Bovca. Udarec videmskega avtomobila je bil tako silen, da je bil breginjski dušni pastir na mestu mrtev, dva zelo težko poškodovana in bovški župni u-pravitelj pa z nalomljeno nogo. Prva dva sta v šempetrski bolnišnici, stanje g. Krajnika je zelo resno.
Novica o nesreči se je kot blisk razširila po vsej Primorski, saj je ostalo hipoma deset duhovnij brez duhovnika, dokler bolni ne ozdravijo. V vsem kobaridsko-bovškem d e k anatu sta izmed šestih duhovnikov o-stala le dva. Kako je pretresla sobrate in vernike ta nesreča, je pokazal zlasti pogreb g. Frančka Droleta v Breginju, katerega se je udeležilo 122 duhovnikov in mnogo vernikov iz vsega kobariškega kota ter od drugod. Vodil ga je sam g. škof-admini-strator Slovenskega Primorja dr. Janez Jenko, ki je z ganljivimi besedami ohrabril jokajoče vernike, da so potem potolaženi v živi veri in v zaupanju v skrivnostna božja pota sledili o-stalemu delu sv. maše in pogreba. Pevci so se doživeto poslovili od svojega dušnega pastirja z nagrobnicami, razni zastopniki pa so ob grobu vzeli slovo od tega tako zmožnega in priljubljenega duhovnika.
G. Franček Drole je bil doma iz Raven pri Cerknem, kjer se je rodil pred 41 leti. Duhovnik je bil 17 let in ves čas je preživel v Breginju, od koder je upravljal tudi Logje ter zadnje čase še Sedlo. Veliko dobrega je na-
vi du ponesrečil letošnji novo-mašnik Vid Premrl, ki je bil za kaplana v teh poletnih mesecih v Idriji. Zlomljeno nogo zdravi sedaj v šempetrski bolnišnici.
Z avtom se je ponesrečil onstran meje pod Medano preteklo soboto tudi gabrski župnik g. Stanko Žerjal, ki upajo, da bo kmalu zapustil bolnišnico.
Veliko je cestnih nesreč v današnjih časih. Če bi vsi avtomobilisti prebrali salezijansko knjižico “Kri na asfaltu”, bi gotovo bilo manj teh nesreč po številu in grozoti, ker bi se vsak zavedal, da ni odgovoren le za svoje življenje, ampak tudi za življenje svojega bližnjega, saj so v največ primerih nesreče krivi brezvestni vozači, ki mislijo, da so sami gospodarji cest in jim za druge ni mar.
K. G.
Novi zvonov^
V nedeljo, 28. sept., so v Spod. Idriji in v Zavratcu — obe župniji sta v idrijski dekaniji — posvetili nove zvonove. Vojna jih je pobrala in bi jim morali biti tudi vrnjeni, a so morali le sami verniki žrtvovati iz svojega, če so hoteli priti do novih zvonov.
Dopoldne je škof dr. Jenko posvetil dva zvonova v cerkvi Matere božje na Skalu v Spodnji Idriji. Pred sv. mašo je izvršil obred posvečenja, po maši pa sta zvonova že iz lin oznanjala božjo slavo v veliko zadoščenje vse župnije. Pozneje bodo dobili še tretjega, ko bodo starega ubitega prelili v nov zvon.
Popoldne pa je bila enaka slovesnost v Zavratcu, kjer je, kot dopoldne v Spodnji Idriji, gospod škof v lepem govoru pokazal važnost z novo V in njihovo poslanstvo v življenju Cerkve in vernikov. Tudi tu so peli v noč iz cerkvenih lin, kjer sta nova zvonova skupno s starim v u-branem pritrkovanju razlivala veselje po vsej okolici.
Za novo generalno predstojnico je bila izvoljena s. Jožefina To-minac. Nova generalna predstojnica je iz Chicaga v Severni Ameriki, kjer se je rodila leta 1917 v družini hrvaških izseljencev in kjer je že več let skrbela za šolstvo ter tudi sama poučevala na višjih šolah.
V vrhovno predstojništvo so bile izvoljene še: prva svetovalka Terezija Vidan, dosedanja vrhovna predstojnica; svetovalke: Marija Avguština Zorec, Benjamina Učetič in Judita Pipan, dosedanja provincialka v Trstu. Tajnica bo Hijacinta Rakuš, ekonomka pa Immakulata Počkar.
TONY KRISTAVN1K
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
livni borbi izjavil, da ga bo odpustil, če bo izvoljen za predsednika ZDA. Nixon je objavil njegovo upokojitev in nadomestitev po vsem sodeč s kakim civilistom z namero, da bi pomirjevalno vplivala na razpoloženje nasprotnikov obvezne vojne službe in pošiljanja vojnih [obveznikov v Vietnam.
nič se ne bojte! ..je pomirljivo krčmar in se
so bili pred ve-v Gorici... Ali ni
“Kes ali
ne, to vam nič mar!” Je Ivan odvrnil mračno in sko-
rali poslušati!” je dejal Sever odločno.
Se dolgo se je pogovarjal Gradnik s Severjem in drugimi in šele pozno popoldne so se pripravili na odhod ...
Drugi dan popoldne je nenadoma začelo zvoniti v Rihenbergu. Komnu in po drugih vaseh, ki so bile pod oblastjo rihenber-ških grofov.
Kmetje so pustili delo na njivah ali v vinogradih, bodisi lastnih ali grajskih, in se začeli zbirati pred rihenberško cerkvijo.
Nova skupnost karmeličank v Sloveniji
Dne 3. sept. je bil v bivšem nadarbinskem poslopju v Meng-redil v teh duhovnijah po raz- šu pravno ustanovljen samostan nih krajih zlasti pri obnovi in urejanju cerkva. Tudi sam si je rad zavihal rokave ter pomagal ne le z nasveti, ampak tudi z ročnim delom. Bog mu bodi plačnik za vse njegove neštevil-ne žrtve za božje kraljestvo in za življenjski optimizem, ki ga je povsod sejal s svojim značajem, z besedo in zgledom.
Na poti na njegov pogreb se je na cesti pri vipavskem šent-
Hazvoj k skupnemu cilp
WASHINGTON, D. C. — Dr. Pjotr L. Kapica, najbolj znani ruski atomski fizik, ki je dobro znan tudi v svobodnem svetu, saj je več let študiral in delal v Veliki Britaniji, je tekom svojega obiska tu v razgovoru s časnikarji dejal, da gre razvoj v ZDA in v Sovjetski zvezi proti istemu cilju. To stališče je zavzel drugi znani ruski atomski fizik dr. Andrej D. Saharov v sestavku, ki je bil pred dvemi leti objavljen v New York Timesu.
Kapica, Saharov in baje precejšen del ruske inteligence je prepričan, da pojde razvoj v Sovjetski zvezi postopno v večjo demokracijo in svobodo posameznika, med tem ko se svobodni svet vedno globlje podaja v načrtno gospodarstvo in poveča-vanje p o z o r n osti družbenim vprašanjem ter njih reševanju. Obe skrajnosti se torej bližata neki novi sredini, ki naj združi v sebi vse dobre strani obeh družabnih redov.
To gledanje je v nasprotju z uradnim stališčem Komunističnih partij in marksizma na sploh. Ta vidi konec “kapitalističnega” sveta v polomu in revoluciji množic, ki bo privedla do zmage komunizma po vsem svetu. Uradna komunistična miselnost v tem pogledu je brez stvarne in seveda tudi brez “znanstvene” osnove, na katero se komunistični teoretiki vedno tako radi sklicujejo.
ga incidenta. Za Grčijo so postali junaki dneva. Kdo je ta športni podvig organiziral, je še tajna.
Češki stalinisti “normalizirajo” svoje rojake
PRAGA, ČSR. — Vlada je kar na hitro roko prepovedala državljanom potovanje v tujino. Dosedaj je bilo tako potovanje -kolikor toliko svobodno. Sedaj bodo izhodne vize privatnikom izdajali le redko. Tudi tujci ne bodo mogli več neovirano obiskovati Češkoslovaške. Tako je v noči od pretekle srede na četrtek zgubilo nad 10,000 potnikov možnost, da potujejo v tujino, akoravno so že imeli potne liste in vize.
Hanoi ostal nepopustljiv
PARIZ, Fr. — Ko se je po petih tednih odsotnosti vrnil pretekli petek sem vodnik hanoiske delegacije Xuan Thuy, je izjavil, da vztraja Hanoi na takojšnjem in popolnem umiku “ameriškega ekspedicijskega zbora” iz Vietnama. Odklonil je postopni umik “raztegnjen na več let”, umik mora biti izveden “v nekaj mesecih”.
Opazovalci položaja pravijo, da Hanoi čaka in bo čakal, da vidi, v koliko bodo nasprotniki vojne v Vietnamu uspeli prisiliti Nixona k popuščanju. V Ha-noiu trenutno ni nihče dovolj močan, da bi mogel kaj popustiti v pogledu vojskovanja in v pogledu razgovorov v Parizu. Političen položaj je še premalo ustaljen.
ženske dobijo dele
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, ki bi rada imela dober dom; privatna soba, kopalnica, TV in telefon. Mora imeti rada otroke. Dobra plača in koristi. Kličite 464-8180.
-(199)
Moški dobilo dei«
Help Wanted Male
Truck Driver — Stock Man
Must know Cleveland and speak English; 25-35 years. Company benefits inch hospitalization, paid vacation and holidays; personal purchase discounts.
PEKOC HARDWARE CO.
11308 Buckeye Rd.
561-4561 Eve. 751-0873
_______	(198)
Custodian
Cultural institution. Must be married. Apartment included. Call 721-5722.
_____	(198)
MALI OGLASt
Nujno potrebujemo hiše v krajih: Euclid, Wicklfffe, Willoughby, Eastlake, Mentor, Richmond Heights, Highland Hts., Willowick, Painesville, Chardon.
Imamo kupce pripravljene kupiti hiše v teh predmesl/ih.
mmf REALTORS
Cleveland Real Estate Board
30825 Euclid Ave.
944-7900
(196)
k a r m e 1 ičank. Od ustanovitve prvega samostana na Selu v Ljubljani je minilo točno 80 let. Tega so slovenski komunisti takoj po prihodu na oblast razpustili, cerkev pa porušili do tal. Baje je ovirala promet.
Novo vrhovno vodstvo šolskih sester
Šolske sestre so v Rimu zaključile svoj generalni kapitelj.
Hershey pojde v pokoj
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je v petek objavil, da bo direktor naborne službe ZDA gen. L. B. Hershey, ki je sicer dopolnil že 76 let, šel s 16. februarjem 1970 v pokoj, pa bo postal svetovalec Bele hiše v vprašanjih mobilizacije človeške sile.
Gen. Hershey je bil tarča napadov vseh levičarjev in drugih nasprotnikov vojne v Vietnamu. Vsi ti že dolgo zahtevajo njegov odstop. Humphrey je lani v vo-
Itaiijanski športniki odpeljali interniranega grškega ministra
ATENE, Gr — Vsa politična Grčija ima te dni svoje izredno veselje. Prišli so iz Italije mladi športniki z motornim čolnom do znanega otoka Amorgos, kjer grška diktatura varuje svoje politične pripornike. Z otoka so pred nosom grške policije “sneli” priprtega prosvetnega ministra Milonasa in ga odpeljali na svobodo nekam v “Evropo”. Vso operacijo so izvršili brez vsake-

V eni uri se jih je nabralo raj obžaloval, da se je tako brez- (krog tri tisoč in še vedno so prihajale nove trume. Vsakdo je imel koso, sekiro, kramp ali kako orožje s seboj. Nekateri so
^bno ustavil v Gorici.
Nikar se ne bojte, da vas iz-rn' je nadaljeval krčmar in ^ odkritosrčnih očeh mu je bilo . ad resnično zanimanje in pri-J^znost.
bili oboroženi celo s puškami.
Najprej jih je nagovoril Severin jim povedal, da niso nič opra-‘Sai so moji gostje skoraj sa- vili prejšnji dan pri glavarju v
1 kmetje, od gosposke nimam 1 * za počen groš dobička!” van je zapazil, da se krčmar v° Idioi, zato ga je začel spraše-ati o razmerah v mestu.
Kaj govore Goričani o našem
Puntu?”
<, Yeste, kaj,” je dejal krčmar, Večina jenavaši strani. Saj ni 1 ° več človeško, kakor so rav-a i Bandel in grofi z ljudstvom. Vsak poštenjak Je videl
Gorici in da bo treba s silo poi skati pravico pri grofu.
Vihar navdušenja in veselja jfe zabučal v kmečkih vrstah, ko so to slišali.
“Na grad!”
“Nad grofa!”
“Staro pravdo naj nam da!”. Tako je vpila šumeča množica.
(Dalje prihodnjič)
je bil vesel, ko da ste Bandlu in dežel-emu glavarju uro navili! Ha.
— Stalni časovni pasovi v ZDA so bili uvedeni leta 1883.
V najem
Štiri sobe, zgoraj, na 985 Addison Rd. Kličite HE 1-0160.
(196)
V najem
Oddam 4 opremljene sobe, zgoraj, na E. 60 St. Kličite HE 1-3489.
— (196)
Hiša v najem
3-sobna zidana hišica s kletjo in toploto, štedilnikom in hladilnikom, na 2 in pol akra zemlje se odda v najem. Samo prha. Kličite 943-2787.	(x)
Lastnik prodaja
2 hiši na School Ave., v fari Marije Vnebovzete, 1-družinsko, 7 sob, rekreacijska soba, moderna kop. in 2-družinsko, 4-4 garaža. V dobrem stanju. Kličite 541-7011.
(sep. 29, okt. 2,7,10,13,16,23)
PrijafsFs Pharmae>'
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.-. RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIU ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION.' St Clair Ar* * «8(h St ? KN 1-1" '
NEOBIČAJEN OKRAS — Nekdo je na svoji farmi v okraju Napa v Kaliforniji sredi divje rastočega žita postavil takle lik z gladkimi stranicami, v katerih se kot v ogledalu zrcali sosednja pokrajina.
v BLAG SPOMIN
OB 31. OBLETNICI ODKAR JE GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA, STARA MATI IN SESTRA
Pauline Brundič
Izdihnila jc svojo plemenito dušo dne 12. oktobra 1938.
■	V božjem miru zdaj počivaj, draga, napozabna nam,
v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
■	sir. FRANK, hči PAULINE,
por. KRALL,
snaha DOROTHY, zet HENRY, vnukinja JUDY, sestra MARY ZEHNER,
Cleveland, O. 13. okt. 1969.

Lastnik prodaja
Čisto novo hišo s 3 spalnicami prodaja v Euclidu lastnik. Kličite 531-8327.
(200)
vl
Stanovanje oddajo
4-sobno neopremljeno stanovanje zgoraj oddajo na E. 79 St. blizu St. Clair Avenue. Kličite 943-5246.
-(198)
Naprodaj
Izbrana hiša v Willowicku, 3 spalnice, brez kleti, pralnica, prostorno podstrešje, 2 in pol garaže, CTS in Euclid bus, blizu trgovin, šol in cerkve. Lastnik. Kličite: 731-6137.
(200)
Štiri sobe odtlajo
4-sobno stanovanje s kopalnico oddajo (zgoraj) v okolici
! St. Clair Ave. Kličite
po 6. zvečer.
432-3193
(200)

I
F. S. FINŽGAR:
POD SVOBODNIM | SONCEM	1
Teodora je mislila, toda ni iznašla zatvornice, ki bi zaprla jez, preko katerega zasumi Epa-froditova kleveta.
“Naj govore,” je dejala, “Upravda ne verjame, za to mi je, za drugo se ne menim.” Pikra porogljivost pohotnice, ki je prebredla morje blata, ji je obsenčila poteze na licih.
Ustnice ji niso več trepetale, rahlo so se razširile in nasmehnile.
“Ko sem otel kakor Suzano čisto Ireno,” tudi to je zapisal Epafrodit, je razmišljevaia dalje. “Otel? Kako otel? Mar je ni več med dvorjanicami? Morda je menišič utekel z barbarom?” Ta misel jo je bolj zapekla kakor Epafroditova očitanja. Ves strup ljubosumja ji je prepojil dušo. Ves strah pred carjem, vsa sramota pred Bizancem, vse je skopnelo kakor snežen kosmič v južnem soncu. Sesedla se je na blazine in z vso vrojeno ji duhovitostjo snovala takoj načrte, kako bi se maščevala Ireni, kako dosegla Iztoka.
Vtem je Upravda v tajni seji mirno' razpravljal dalje važna državna vprašanja. Govoril je o
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Woodwork Machine Operators & Gahinetmakers
Expd. Long range program, steady future, top wages and fringe benefits, pension plan. Store fixture experience pref’d.
Steady Employment
WIRE or WRITE
WEBER SHOWCASE & FIXTURE CO.
1340 Monroe, N.W.
Grand Rapids, Michigan
Div. of Walter Kiddie & Co. Inc.
An Equal Opportunity Employer ._______________________(198)
SHIPPING - RECEIVING ALL DUTIES
Good starting position with a growing company. Advancement, good salary, benefits.
TRANS-WHEEL INC.
12 Interstate Rd. Addison	543-7600
•_____________________ (196)
'	JANITORS
{	Full time, evenings.
Arlington area.
:	547-7660 — 921-3311
I	(196)
COOK
FOR FARM HELP.
Retired man preferred.
Live In.
358-4429
____________________________	(197)
monopolu svile, o stavbah, vodovodih, zlasti o cerkvi svete Sofije. Nobenega svetovalca ni bilo, ki bi se bil drznil najmanjšo besedico ugovarjati. Ob koncu seje pa se je dvignil despot in slovesno razglasil:
“Znano je vesoljnemu svetu, da je iskala preganjana kraljica Gotov, Amalasunta, zatočišča in tolažbe pri meni. Despot zemlje jo je sprejel, poslušal njeno tožbo o krivicah in ji obljubil pomoč. Toda krivica je šla v službi hudega duha preko pravice in nabrusila nože zavratnim morilcem. Padla je kraljica — umoril jo je narod podanikov. Zato pa je naloga despota, ki ji je obljubil pomoč, ki si je izbral za geslo življenja ‘Boj krivici, brambo pravu!’, da maščuje zaradi tega njeno kri. Slovesno izročam povelj ništvo armade v izkušeno roko Belizarju, ki naj kaznuje smrt Amalasunte in osvobodi Italijo izpod jarma morilcev.” Vsi senatorji so se priklonili, Belizar je vstal in pokleknil pred Uprav do ter sprejel zlato verigo v znak vojne oblasti, Justinijan je razprostrl nadenj, roke in molil k sveti Sofiji, da ga navdahne in obsenči z duhom zmagalca.
Ob tem slovesnem trenutku javi dvorjan, da je prijezdil brzi sel iz Odrina in želi oddati list jasnemu despotu. Pošilja ga magister peditum Orion.
Azbada je oblila rdečica ob tem poslanstvu. Senatorji so dvignili glave in osupli strmeli na Upravdo.
“Magister peditum Orion?” Upravda se je ozrl na Azbada. “Govori, odličnost, kdo je ta magister peditum Orion? Ne spominjam se ga!”
Azbadu so se ježili lasje v strahu. Iztok je bil imenovan od Teodore in njega — cesarski ukaz je bil ponarejen — zato, da bi laže uničila Iztoka. Ce zve Upravda, zadene kazen samo njega. Teodora se opraviči.
“Magister equitum, čemu pomišljaš?”
“Naj bom zadnji suženj v hipodromu, če kaj vem o tem imenu. Brzi sel se moti.” “Prinesite pi$mo!”
Silenciarij je šel iz dvorane, Upravda je sedel na prestol, naslonil glavo v koščene prste in gledal proti zavesi, kamor je izginil silenciarij. Vse je molčalo. Senatorji so si z dragoce-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
RIVER FOREST
2 bdrm. twnhse., gas ht., cent, air-qond. crptg. & drapes, gar. Exc. Location. Many xtras. Low $30s. By Owner.	246-1720
(197)
CARPENTERSVILLE By Owner, Mod. 3 bdrm. 72’ Ranch, rec. rm., 2 car gar., corner lot. Can assume 4Vz pet. mtg.
426-5858
(197)
________________ MALE HELP
Assemblers - Machine Operators - Order Pickers
DAY OR NIGHT SHIFT
Must speak and understand English. Experience preferred, but not necessary. Will train for clean, light (sitdown) assembly work.
•	AUTOMATIC INCREASES — PERMANENT POSITIONS
•	COMPANY PAID PROFIT SHARING
•	EXCELLENT FRINGE BENEFITS PROGRAM
•	MODERN CAFETERIA ON PREMISES • CTA TO DOOR
SWITCHCRAFT, IRC.
■'	Manufacturers of Electronic Components.
5555 N. Elston Avenue	774-1515
|	Ample parking facilities on premises.
An equal opportunity employer
nimi tunikami zakrili usta, da bi se ne čulo dihanje. Ves Bizanc je vedel, da je Iztok od carja imenovan za magistra palatin-skih pešcev. Vojaki so raznesli novico še tisti večer po mestu. In sedaj Upravdovo vprašanje. Izpod čela so opazovali Azbada, kateremu je ginila rdečica in se prelivala v bledost silnega strahu. Vsi so slutili, da je vmes roka carice.
Silenciarij se je vrnil s pismom. Z levico mu je namignil Upravda. Razpečatil je zavoj in ponudil pergament carju. Despot je zamahnil z roko in velel: “Kaj piše? Beri!”
“Jasni despot!
Ker se nisem utegnil posloviti, zato se poslovim sedaj. Dolgujem ti zahvalo, ker sem se v vrstah tvojih vojakov izuril. Zato sprejmi za plačilo priloženo roženico. V njej so kamenčki iz Hilbudijeve čelade. Vedi, da ga je podrla puščica z mojega loka. Sedaj se vračam preko Hema k očetu — pod svobodno sonce, ki mi ga je hotela ugasiti za veke medvedarka Teodora. Po nagrado za to njeno ljubeznivost pridem sam in z menoj vojska Slo-venov. Zahvali za ta obisk des-pojno. Iztok.”
Justinijan se ni ganil. Na suhi dlani je počivala glava, na obrazu ni zatrepetala nobena mišica. Gledal je preko senatorjev na steno, kjer je bila slika svetih Treh kraljev pred Herodom.
Počasi je izpregovoril, ne da bi dvignil glavo in trenil z očmi.
“Pekel se je odprl danes in izbruhnil četo satanov. Toda despota ne uničijo. Kristus Pan-tokrator jih zatre. Belizar, vsi Sloveni morajo v Italijo na vojsko! Azbad naj odbere nekaj Herulov/ ki naj slede ubeglim Slovenom in temu magistru peditum — Upravda se je nasmehnil — preko Hema. Ce jih dobite, naj jih posekajo. Ce jim uteko, naj gredo do Hunov in poiščejo Tv/.juša, ki naj se takoj oglasi v Bizancu!”
Ko so senatorji zapuščali dvorano, je pošepetal evnuh Azbadu, da mora brž k despojni.
Slušal je. Toda v grozi se je tresel. Komaj je ušel jezi Upra-vde, ker ni despot povpraševal dalje o Orionu in smatral vse samo za zvijačo Slovena, že mora k Teodori. Težak bo račun o Iztokovem begu.
Ponižno je dvignil oči v des-pojno, ko je klečal pred njo in ji poljubljal nogo. Toda hitro jih je povesil. Zakaj v njenih očeh ni videl milosti.
“Kje je Irena?”
“Pobegnila.”
“Z Iztokom?”
“Ne, sveta despojna. Teden dni poprej.”
“Zakaj je nisi poiskal?” “Izginila je, kakor bi utonila v morju. Brez sledu.”
“Išči jo, zvedi zanjo, plačuj vohune, sicer se mi ne prikaži več! Kako si stražil Iztoka?” “Izdajstvo v hiši! Spiridion je izginil z Grkom. Podkupljen je bil od trgovca.”
“Tudi njega išči in išči Epa-frodita, ki se ni utopil, nikdar. Ne verjamem lisjaku!”
“Za Epafroditom je poslal jasni despot jadrnico.”
“Tega te nisem vprašala! Pojdi!”
Po tleh je drsel Azbad od despojne in odšel pobit in ponižan kakor zadnji suženj, ko ga pretepe gospodar z bičem. Ko je prišel iz palače, so že gorele zvezde na nebu. Divje je gonil žrebca preko trgov na Kamp v vojašnice, da bi nad nedolžnimi palatinci izbruhal srd zaradi ponižanega napuha.
V nizkih tabernah, mimo katerih je jezdil, so pa popivali Epafroditovi sužnji, svobodni in veseli, da so dobremu gospodarju izpolnili zadnjo željo ter v jutro nahujskali narod v divjo buno zoper carja in carico.
ŠESTO POGLAVJE
močan vzhodnik je pihal po Propontidi. Epafrodit je stal nepremično še vedno na krovu in slonel na ograji jadrnice. Pretekla so desetletja, odkar ni prebil bogati trgovec toliko duševnega in telesnega napora. Toda njegovim očem se še ni zahotelo spanca. Dramila ga je zavest, da se vozi zmagalec iz Bizanca. Ne-
bo je svetilo z milijardami lučk njegovemu zmagoslavju, šumeča Propontida mu je z valovi vzklikala: Mnoga leta!
Dolga, stisnjena barčica je letela. Veter je polnil jadra, da so se jambori krivili. Ob straneh pa so še udarjala v morje dolga vesla pod mišičavimi rokami najboljših sužnjev, ki jih je bil
OKTOBER

ill
KOLEDAR
društvenih
prireditev
OKTOBER
19. — Občni zbor Slovenske
pristave.
25. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer.
25.	— Pevski zbor Korotan nastopi na prireditvi Sloven-sko-ameriškega radijskega kluba v dvorani pri Sv. Stefanu v Chicagu. Začetek ob sedmih.
26.	— Praznovanje slovenske
zastave m narodnega praznika na St. Clairju.
26. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi za 35-letnico obstoja banket v farni dvorani. Začetek ob enih popoldne.
NOVEMBER
2. — Športni klub Slov. doma v
Collinwoodu priredi večerjo in ples. Začetek ob petih. Igra Bobby Timko orkester.
2. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Re-cher Avenue. Začetek ob petih popoldne.
2. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
2. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Re-cher Avenue. Začetek ob petih. Igra John Grabnar.
8.	— Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu.
9.	— Dramatsko društvo Lilija
proslavi 50-letnieo ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
15. — Klub upokojencev v
Nev/burghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester.
15.	— Belokranjski klub priredi
martinovanje v SND na St. Clair Avenue. ■
16.	— Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert.
16. — Slovenska šola priredi
komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojhega škofa dr. Gregorija .Rožmana ob .3.30
popoldne v avditoriju Sv. Vida.
22.	-23. Letni puranski festival
fare sv. Vida v farni dvorani.
23.	— Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3 pop. do 9. zvečer.
29.	— Pevski zbor Jadran priredi v Slov. del. domu na Waterloo Rd., večerjo s spo?;edom in plesom. Igra Pecon-Trebar orkester. Začetek ob šestih.
30.	— Pevsko društvo Planina
priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Pričetek ob 4. pop.
DECEMBER
7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi MIKLAV2EVANJE.
7. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
14.	— Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ priredi ob treh popoldne božičnico v Slov. domu na Holmes Avenue.
FEBRUAR
15.	—Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slovenskem domu. Začetek ob 5. pop.
15.	— Kosilo v korist Slovenske šole pri Sv. Vidu v farni vdo-rani pri Šv. Vidu.
MAJ
3. — Pevski zbor Triglav poda
svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
10. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
16.	— Koncert pevskega zbora
Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
JUNIJ
13.-14. — Slovesna proslava 25-letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR.
28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
vzel Epafrodit s seboj. V začetku vožnje je bil tako razburjen, da ni bilo prostora nobeni drugi misli kakor misli na beg in rešitev. Neprestano je veleval Nu-midi, naj hitreje udarja s kladivom takt veslačem. Obetal jim je plačilo in nagrado povrhu, če utečejo carskim zasledovalcem.
Prepričan je bil, da ni v bizan tinskih vodah hitrejše jadrnice mimo njegove. Toda kljub temu, da je letela z ugodnim vetrom 'n pod vesli, se mu je zdelo, da ^eze počasno in da utegne vsak hi? zazreti za seboj rdeče oko car ske barke, ki ga ujame in odve e v smrt.

ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628


Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
ČE POTREBUJETE delovno moč,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0G28.
. ^ ..................................
CVETOČE OČI! — V Londonu na Angleškem so se dekleta začela kazati v javnosti s takole cvetočimi očmi. Umetni cvetni listi, dopolnjeni s šopki pravih las služijo za okvir očem.
Iz dalje se je svitalo jutro. Zvezde so postajale redkejše,
NOVA KONSTRUKCIJA — Južno od Dunaja so zgradili preko Donave most, ki ga kaže slika. Zgrajen je po čisto novem, posebnem načrtu, ki baje povečuje trdnost in omejuje vpliv vetra na dolgi most.