Izhaja trikrat na teden vsaki torek, četrtek in soboto. Stane za celo leto za Ameriko (izven Chicage $3.00. Za Evropo $3-50- Za Chicago $3.50. LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO STEV. (No.) 73. O LOGIKI NAŠIH SOCIALISTOV. (Za Edinost napisal A. Tomee.) Brez podlage Božjih zapovedi hočeie vzgajati dobre ljudi. Kaj ne, potem pa ne bo več zločinov in krivic ne svetu. In potem bodo odpadle policije, žandarmarije, vojaštvo in sodnije ; ;odpadlo bo težko breme, ki dandanes — ob času vere — tako teži človeštvo! Zato se pa socijalistični listi, kakor "Pro.letarec" in "Prosveta" tako vneto borijo proti veri. ker jim je tako pri srcu sreča in blagor človeštva, ki tako gore ljubezni do delavstva, pa bi ga radi rešili — ne izpod kapitalističnega jarma — ampak edinega zla, katerega je treba odpraviti — vere. Ne. ne, ni potreba boja proti kapitalizmu, temveč samo proti veri. ker vera je sovražnica napredka in svobode, je nesreča in strup za človeštvo ... Pa vkljub vsemu temu njih tako očitnemu sovraštvu in boju proti veri, si drznejo ti listi trditi : Saj mi nismo proti veri!" Toda če je vera res to, zakar jo vi imate, če je res sovražnica pro-svete in napredka, nesreča in zlo na svetu, gorje za človeštvo, in če je vam *eš mar za človeštvo in njega srečo in blagor, če vam je res kaj za delavstvo, vprašam vas: Zakaj pa potem niste proti veri, če res niste? Zakaj ]>a ne skušate svet rešiti te nesreče, tega zla, tega strupa, kakor vi imenujete vero? Ce potem takem niste proti veri, ste potem največji Jalni-ki, ko pravite, da hočete človeštvu dobro, da hočete delavstvu pomagati, pa niste proti veri, kakor je to trdil zastopnik "Proletarca". Če je vera do-"bra, nekaj takega, proti čemur se ne sme biti, ste pa zopet največji sleparji in humbugarji, če ste proti veri, ko pravite, da vam je mar za človeštvo. Danes bruhate ogenj in žveplo na vero. a jutri se potuhnete in kakor polž skrijete svoje rožičke in pravite: "Saj mi nismo proti veri J*1 Ravno tako, kakor bi vere še nikdar ne napadli. Koliko je n. pr. že "Prosveta" pisala proti veri, pa kako hinavsko se je potuhnila, češ: saj mi socialisti nismo proti veri — "Kristusovi nauki" — tako je pisala še ne dolgo: "so gotovo vzvišeni in ni ga, ki bi mogel oporekati le eni njegovi besedi . V samo eni številki "Proletarca", kateri bi moral pisati samo, kar se 11 če delavskega vprašanja, če je res delavski list, je nagromadenega toliko o veri. o cerkvi, o papežu, o duhovnikih, o redovnikih, o katoliške h šolah, o Brezmadežnem Spočetju Marijinem itd. Toda, kaj ima vse to opraviti z našim delavskim vprašanjem??? Koliko sta n. pr. Prosveta in Proletarec pisala o slovenski farni šoli v Chicago in vpili, da te šole nikdar ne bo: a, kaj pa zdaj pravijo, ko se je začelo to šolo graditi? Ali morda zdaj molče o šoli in se sramujejo, ko so tako nesramno farbali? Ali si morda zdaj prizadevajo ljudem pojasniti, kako je to, da bo kljub njihovim trditvam šola vendarle stala? Ne. temveč so se zopet kar potuhnili, kot da bi o tej šoli še nikdar nic, ne Mili pihali in zabavljajo zdaj čez to šolo. katera bi imela biti po njih trditvah še le na onem svetu. Pa kljubtemu pravijo, da trdijo resnico! Kdo za Božjo voljo jim naj še kaj vrjame??? Enako bo s socializmom v nasprotnem smislu, za katerega pravijo, da bo zmagal, pa bo ravno nasprotno res, kakor je glede slovenske šole v Chicago. Da pa socializem nikdar ne bo zmagal, zato bodo pa najbolj skrbeli socialisti sami! Velik čudež in nerazrešljiva uganka je to, da se še najde kak človek, ki veruje socialističnim listom, ki ne poznajo najmanjše logike in pišejo tako neumno in nedosledno, da mora to videti vsak. ki ima še količkaj zdravega razuma v glavi. Vidite, pišejo, da jim gre samo o tem. kar se dela in kruha tiče, kar je stvar želodca, pa pišejo o vsem drugem več, kakor • tem ; pravijo, da niso proti veri, pa vero neprestano in najgrje napadajo; pravijo, da delajo za zmago delavstva nad kapitalizmom, pa delavca proti delavcu hujskajo, delavstvo cepijo, med delavske vrste seiejo medsebojno sovraštvo in needinost, da. s svojim protiverskim fanatizmom naravnost onemogočil j ejo. cia bi se mogel praktični in odločno katoliški delavec boriti v isti bojni vrsti skupno z fanatičnim proti verskim socijalistom. ki ga zaradi vere sovraži, prezira in zaničuje, proti skupnemu sovražniku _ kapitalizmu.- Da celo, tistemu, ki nepristransko gleda in presoja njihovo delovanje se včasih nehote vrine misel, da socijalistični voditelji igrajo s kapitalisti pod istim klobukom in si tako kujejo kapital zase. Kako je mogoče potem delavstvu kdaj zmagati, ko je pa tako strašansko razcepljeno, needino in zoper samo sebe razdeljeno? Da tu veljajo besede: "Kraljestvo, katero je zoper samo sebe razdeljeno, bo razdejano.*' Zato pa ni delo slov. 4trdečih"' socialistov in njih listov, na korist slovenskega delavstva ,temveč delo na škodo, na nesrečo slovenskega delavstva, da, naravnost zločin nad slovenskim proletarijatom je delo naših, brezvestnih socialističnih kolovodij! Zatorej slovenski delavci, ki se še niste s pametjo skregali in hočete še veljati za pametne, premislite nekoliko vse to, le čitajte socialistične li-r-te, a obenem tudi malo sodite s svojim zdravim razumom, to, kar boste čitali; mislite pri tem s svojo lastno glavo in reči moram da socialistični listi sami so vam v stanu najbolj oči odpreti, ako le nekoliko, študirate njih vedno zavijanje. Primite v roke pa tudi še kak drug pošten list, pa vam potem ne bo težko spoznati: Kdo je vaš resnični pravi prijatelj — in kdo je vaš sovražnik! (Konec.) CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 22. JUNIJA (THURSDAY, JUNE 22), 1922. LETO (VoL) VHX. RAZNE NOVICE. IZ DELAVSKIH KR0G0Y. IZ JUGOSLAVIJE. HARDING ZA DRŽAVNO PODPORO MORNARICE. Hashington. D. C-, 21. junija. — Predsednik Harding je danes baje v j posebni noti obvestil kongres, da on ►dobrava in soglaša s "subsidy bill" 11, j. predloga, ki določa državno j j podporo za ameriško mornarico v potrebnih slučajih. Predsednikova odobritev bo gotovo vplivala tudi na nasprotnike te predloge in najmanjšega dvoma ni. da bi ne bila sprejeta z večino v kongresu in senatu. PRVE VESTI O IRSKIH VOLITVAH. Dublin, 21. junija. — Iz dosedaj-nih poročil in štetja volilnih glasov7 je že skoro razvidno, da večina hoče in je za anglo-irski mir. Ce bo to ostala tudi resnica, tedaj bo Mike Collinsova stranka slavila zmago. Seveda, pri vsem rem pa še vedno <»stane vprašanje, kako se so vršile irske volitve ali svobodno ali v senci britskih bajonetov. O tem bomo culi v kratkem. IZ VSEDELAVSKE KONFERENCE. Cincinnati, O.. 21. junija. — Delavske organizacije ,ki so zastopane po svojih delegatih na konferenci A-meriške Delavske Federacije se polagamo bližajo k tesnemu zbližanju za skupni nastop. Organizirano delavstvo Zjedinjenih Držav je odločno do skrajnosti, da se potegne enkrat za vselej za svoje pravice. Voditelji unij vseh strok so ene misli in vse podpira bojujoče premogarje in ravnokar napadene železničarje s tako sramotnim znižanjem njihovih Kje je ostal vojni plen iz Slovenije? Belgrajska "Politika" poroča, da ni direkcija plena ničesar prejela od vojnega plena v Sloveniji in da se bo sestavila posebna komisija, ki bo proučila to vprašanje. Direkcija plena naj bi vprašala znanega polkovnika Vasica, kam je spravil svoj' plen. Znano je, kako je gospodaril polkovnik Vasic v Ljubljani, belgrajska vlada pa na vse pritožbe raznih korporacij niti odgovora ni dala. — Avtomobile, tehnične stroje, razno orodje in nešteto drugega blaga so plač. Tesna koalizacija se strjujej odpeljali iz Slovenije, v Belgradu pa vedno bolj in bolj in ničesar ni, ki za vse to nič ne vedo. Ali je mo-bi ustavilo ta enotni pohod delavcev goče res vse zginilo v privatne žepe? za njihove pravice. Nobene sile ni. _ ki bi mogla preprečiti prihajajočega industrijskega konflikta, kakor samo ena pot je. in ta je, podržaviti železnice in premogi »rove. JAPONCI BODO PODPIRALI ANGLIJO. Haag, 21. junija. — Japonski di-plomatični strokovnjaki, ki so včeraj dospeli v Haag so izjavili, da nameravajo podpirati Anglijo in njene načrte napram Rusiji, na haaški konferenci. Z načrti Francije se ne strinjajo. Zakaj ne. je umljivo. zato ne. ker v načrtih Francije ne vidijo Xi-poni nikakih koristi za sebe. Kakor razvidno, bodo diplomatje na haaški konferenci zopet igrali hazardsko igro in pri tem barantali za tuje blago. Adventisti v Sloveniji. Adventisti so neka protestantovska ločina (sekta), ki uči, da bo Kristus kmalu pri-_______ sodit žive in mrtve: odtod ime NA KONFERENCO SO POKLI- adventisti <"dventus — prihod). Od-CANI IZKUŠENI ADVOKATI. ! raSle Pnstase se enkrat krstijo. Njih Voditelji Ameriške Delavske Fe-| ?nčetnik Viliem Miller (i833>- ki deracije so poklicali na konferenco! ^doval konec sveta za I. najbolj izkušene odvetnike v Združenih Državah, da preiščejo pogoje nameravane koalizacije, da ne bo ista v nasprotstvu z ustavo in posta-vodajstvom Združenih Držav. Ti odvetniki imajo tudi nalogo formirati ofenzivno gibanje skupnega delavstva proti slučaju Coronado pre-mogarske kompanije in proti razveljavljen ju zakona glede otroškega dela. Kakor hitro bo sestavljen pro- " C t gram po legalnih svetovalcih, se bo ! ])roPa?ator JnrU ^ v zmislu istega začrtalo nadaljnej smernice premogarjev in železničar-1 iev. 1843. in potem 1847. Ker se ta napoved ni izpolnila, so se adventisti sprli in ločili v več sekt. Nekateri praznujejo sobotni dan. Ti so zlasti delavni v Švici. Največ jih je v Severni Ameriki in na Angleškem. Ker je ta vera zoper vojno službo, v naši državi ni priznana, temveč prepovedana. Vendar pa ima nekaj pristašev celo na Slovenskem. Središče je neki v Ljubljani, vsaj tako trdi njen er. rudar v ZAVEZNIKI VABIJO AMERIKO NA KONFERENCO. Hague, 21. junija. — Pripravljalne zavezniške komisije, ki so pravkar dospele v Hague, kjer se bo vršila ekonomska in razoroževalna konferenca evropskih velesil so že pričele z urejevanjem programa, po katerem se bo vodila haaška konferenca. Uradno povabilo bo poslano tudi združenim Državam k udeležbi haaške konference. AMERIŠKO STALISČE IN KONFERENCA. Washington, D. C., 21. junija. — Kakor je razvidno iz obnašanja naših državnikov, bo Amerika najbrže ostala gluha napram vsakemu vabilu na konferenco. Prvič zato. ker v Washingtonu nimajo vere v možatost ruskih delegatov in sovjetske Rusije sploh. Drugič pa, Ameriki ni pričakovati posebnih koristi cd te konference, ker v glavnem gre se za evropske države same. zato tudi ni upati, da bi se Amerika oficijelno udeležila haaške konference. ŽENA IZVOLJENA ZA ŽUPANA Icnva City, la. — V tukajšnem mestu je bila predvčerajšnim izvoljena za župana Miss Emma J. Har-vat, katera bo prva žena v državi Iowa, ki je bila izvoljena v tak urad. OPERATORJI V PENNSYLVA-NIJI POSKUŠAJO VSE PROTI PREMOGARJEM. Po državi Pennsylvania se lastniki premogorovov poslužujejo vsakovrstnih zvijač da bi omajali moralo in pogum stavkujočih premogarjev. Ovirati jih skušajo z raznimi Hrastniku. Pregovoril in pridobil je za to vero že nekaj ljudi iz Ojstrega in okolice: med njimi tudi Marijo "Zrebel i. rudarjevo ženo. Ta ženska je v svoji navdušenosti za to vero sklenila umreti mučeniške smrti na grmadi. Gotovo je mislila, da bo kot ptič Feniks iz ognja vstala. Napravila je 29. aprila v svojem stano-vanju ogenj in potem stopila bosa na žrjavico. Stala je na nji toliko časa, da si ie vse noge opekla. Čez te- . den dni so jo prepeljali v Ijubljan- prepovedmi javnih zborovanj itd. ie . , . . ' . . * .<5 ' . 1 1 3 ... sko bolnico, kjer sirota premišljuje prepovedi so seveda izdana po lastnikom naklonjenih lokalnih oblasteh. vendar tudi pretnogarji so dobro pripravljeni in zadnji teden so dobili po zaslugi Artura Garfielda pravnega zastopnika Unije "sodnji-sko prepoved", ki brani lastnikom vsako vmešavanje v zborovanja in druga skupna delovanja organiziranih premogarjev. Istotako tudi izdajajo falsificirane poročila o pro- svojo žalostno zmoto. Fašisti v Ljubljani. V Ljubljani imajo visokošolci podporno društvo, katero so dosedaj imeli v rokah liberalni študentje. Gospodarili so tako, da so pustili 600.000 K dolga ir* so morali odstopiti. Na novem občnem zboru so hoteli zmagati s fa- šizmom. Prignali so na zborovanje dukciji premoga, samo, da bi s temi 150 \Vranglovcev-študentov oboro-omajali stanovitnost premogarjev.t ženihT Eden izmed njih je začel Vse to pa, dosedaj ni imelo nikake- streljati. Katoliško dijaštvo je mfr-ga vspeha. Premogarji, ki stavkajo no_vztrajalo in zmagalo. Od 28 oa- za svoje pravice vstrajajo stanovitni in tudi bodo do konečne zmage. VSE ČAKA Z VELIKIM ZANIMANJEM NA IZID KONFERENCE V CINCINNATI. Vse delavske organizacije, ki so prizadete v tem ali onem oziru, čakajo z nestrpnostjo izida konference (Dalje na 3. strani.) bornikov je dobilo 26 mandatov. Liberalni študentje so hoteli potem ponoči napasti Akademski dom. pa so se skutali, ker čutijo, da smo pri nas tudi za fašiste pripravljeni. Če hočejo liberalni študentje biti tepeni, kot so že enkrat bili. potem se jim to prav lahko zgodi. Naši inštrumenti v to svrho so v najboljšem stanju. EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Odgovor na odgovor Dr. Kern-a. . j (Dalje.) ' - . . . "C lovek sme kontrolirati naravo in množitev živalstva, čemu ne bi smel kontrolirati samega sebe in svojega zaroda?" Ta Vaš dokaz priča, da o namenu narave in človeka, ter njunih od-nošajih mej seboj in do skupnega Stvarnika nimate pravega pojma. Clo-ek sme kontrolirati naravo in množitev živalstva. Concedo. Priznam! Stvarnik sam mu je dal to oblast, ko je rekel: "Gospodujta ribam morja mi pticam neba in vsem živalim. In rekel ie Bog: Glejta, dal sem vama vse zelišče, ki rodi seme na zemlji in vse drevje" . . . Človek sicer ni ab- i i»itvi, množitvi, prav. Siliti jih h temu. potom državne posta vod a je. s tem. solnten gc spoc'ar vsega tega, to je edinole Bog-Stvarnik, vendar v kolikor | prej kot državne. Priporočati jim abstinenco, ali kontrolo p:>-nanja čast božja. A njegov, podrejeni namen je: njemu služiti in mu ta- rodov, je proti naravno-božji postavi. Torej ne ostane druzega. k<»t da ko pripomoči do njegovega cilja. Vse kar človeku kakorkoli služi v ta na- človeška družba sprejme njih nezrele sadove kot nezakonska mati sad men, sme z njim ukreniti. Če mu kaka žival dela škodo, ce mu služi za svojega greha — za kazen. Kajti sigurno več k« »t petdeset procentov ta-hran obleko, jo sme pobiti, če gre za kake fiziologične poskuse, ki bi mu . i-ib klavernih eksistenc, je kriva družba sama. ki je zapustila pota zdrave znali l>iti v velik prid, jih sme na niej preiskusiti < vivisectio). četudi 1 etike in razodete morale.® Ako pa menite, da iz neobremenjenih zakonskih izhaja obremenjen zarod, zato, ker je obilnejši, ste pa zopet nekaj tacega povedali, kar je popolnoma iz trte zvito. .Pojte Vi v državne ječe, poboljševavnice, bolnišnice za sifilitične, je-t;čne, psihopatične, berite taka dela, n. pr. Kraus: Der Kampf gegen die \ erbrechensursachen in istega avtorja: Lebensbilder aus der Verbrc--(herwelt in podobno literaturo, vprašajte statistikarje, boste zvedel, koliko uh je zato dedno obremenjenih, ker so bili sedmi ali osmi otrok. Jaz mislim, da boste hitro umaknili svoj dokaz. O, boste našli take, ki bodo na sta-riše zvračali krivdo, a morebiti niti enega, ki bi rekel, da je zato tak. ker je deseti brat, ampak zato, ker so bili stariši roditelji, ne pa tudi vzgojitelji, ali pa zato, ker so bili stariši sami obremenjeni roditelji. Takih pa relativno ni toliko, da bi Vi radi njih obremenjenega zaroda bili opravičeni izvajati splošno dopustnost kontrole porodov, tudi v tem slučaju ne, ko bi bila takim dovoljena. Tz tega lahko uvidite. da ta Ya'; dokaz sploh ni ad rem, ni 11a mestu, ko bi midva razpravljala o vprašanju, je li smejo vsaj dedno obremenjeni. kakor so: sifilitiki, blazni, kriminalci itd. prakticirati kontrolo porodov, potem bi Vi lahko s tem dokazom prišli na dan. Seveda bi ga Vam tudi v tem slučaju ne pustil veljati. Žalcu ne. Vam tu ne morem obširno razlagati, ker je to novo, dokaj težko vprašanje, ki bi je bilo mogoče le z daljšo razpravo pojasniti. I.e toliko rečem, na tudi taki dedno obremenjeni zakonski, iz katerih izhaja le hirajoči ter moralno, ali fizično ali v| obojnem oziru manj vredni rod. nimajo pravice kontrolirati porodov. N i ravno pravo proti kateremu je kontrola porodov, ne pozna izjem, niti ltakrat ko di tehtnih vzrokov. Če se take pregovori, da se prostovoljno odpovedo že- 3 ra ' žival pri tem veliko trpi. Ali recimo z Vašimi besedami: C lovek sme naravo kontrolirati, ker ga ie Stvarnik v to pooblastil in v kolikor ga ie pooblastil. i )ružba kot taka. ki je ne \ sak greh zahteva svojo kazen, ali tu ali tam. čak a večnost, jo mora odslužiti tu. "(Dalje.) Rev. Hugo Bren. O. F. M. 0 \ Ali pa sme a pari, enako, kontrolirati tudi samega sebe? Vi, gospod x^. doktor, pravite da. laz pa odločno pravim, da ne. Po Vašem je člove- i | kova kontrola nad naravo, živalmi, samim seboj, enakopravna. Kaj pa ! logično sledi iz tega? Absurdnost, ki se je boste gotovo tudi Vi ustrašili. Jaz smem žival, ki mi škoduje, pobiti, tedaj smem tudi človeka, ki mi je napoti in v škodo. Jaz smem žival radi hrane ali obleke zaklati. te daj smem tudi človeka, ki ima dosti denarja, da si kupim hrano in obleko. Kajne kaki zaključki! A iz Vaše postavke čisto logični. Če Vi mislite, »'a je Stvarnik človeku glede kontroliranje porodov dovolil izjemo, morate to izjemo dokazati, kar je pa nemomogoče. Nasprotno pač' Bog je Gnana, ki danes v onanizmu vživa tako malo zavidljivo slavo, na mestu s smrtjo kaznoval, ker je hotel zarod kontrolirati. \e. človek nima pravice kontrolirati sebe in svojega zaroda, ker mu Stvarnik te pravice ni dal. Postavil ga je za gospodarja čez podrejeno stvarstvo, tudi kar tiče kontrolo zaroda, v kolikor za prav spozna, ti 'spt .'Istvo črez njega samega, je sebi pridržal. ne izvzemši njegove« spolno udejstv« vanje. Dal mu je sicer fizično moč. samolastno postopati, ne pa moralne, ni 11111 dal pravice. Človek lahko sebi življenje vzame, a .-i ga ne sme. Lahko za mori komaj vsklilo življenje, a ga ne sme. Lahko sa- -molastn ► streže spolnemu nagonu, a mu ne sme. Lahko prepreči kon- j pitalističiri petoliznil?. da cepcijo, pa je ne sme. Glede vsega tega mu je Bog dal svoje postave, ki so J z žulji delavcev, da se bojim, deloma zapisane v človekovem srcu, kot je naravna postava, deloma pa v knjigah božjega razodetja. V moči svoje proste volje in božje pomoči. 1 a j bi i ih spolnoval in si s tem zaslužil nebesa. Naj takoj tukaj zavrnem še en Vas pomožni dokaz k temu. Vi pravite, da se Vam je prvi dvom o nezmotljivosti cerkve glede vprašanja kontr« le porodov vzbudil, ko ste v bogoslovju študirali IZ SLOVENSKIH NASELBIN. !! Johnstown, (Bon~air) Pa. Proletarca sem zvgle«'. 1 potovalnega zastopnika nekega P g« »relea .kateri se zaletu ie v moj » osebo. Očita mi. da sem jaz odvračal rojake, da se ne bi vdeležili sh -da. katerega ima prirediti «»inenje:.i dopisnik in jim rekel,* da bo agita- ena 1 •rezbrižnost • r pohiral kolekta j »o j^c in ;oe zato. da ga brijele agitatorjev;* besede na socijalističnem shodu ?n začeli misliti s svojimi možgani ; prišteva me k onim. ki gredo vedno zatem, da izstisnejo zadnji Lehmkuhlovo j cent ocl delavca itd. inoralko. In sicer je vzbudil v Vas ta dvom nauk. da se sme zakonskim v Tako vidite rojaki! Ta človek lo-got( »ih slučajih svetovati, naj bodo prva dva ali tri tedne post menstrua-; di po slovenskih naselbinah agitira- kes je neki rojak svaril druge, naj se ne \ leleže shoda. na katerem se o g .t »vo kolektalo. kot je že nava-!kar Id 1>i!o posebno zdaj škoda, ' « majnari štrajkaio. toda ali sem bi! to jaz? Pa če l.i l»i1 tudi jaz. bi se tega ne sramoval, ker dotični ro-ik h- imel popoln (»m a prav! Ali jc koristno in pametno hoditi na shod, >?dišati hujskanje in zabavljanje, ►tem pa se zato plačevati? Ali se ni lansko leto «>1» enaki priliki kolek-'T *. I • je neki socijalistični agitator prosi!: "dajte, dajte, saj vidite da drugega zaslužka nimam . . ."? Ni se mi treba v javnosti zago-v: r"iti in braniti svojega poštenja, a ral med rojaki in pomagal chicaškiin socijalistom rojake slepiti in za nos voditi, potem pa bi ne bil tako surovo napaden, temveč bi bil še pohvaljen, kot delavski prijatelj. Vsnk-dajna skušnja nam to priča. Dopisnik se torej jezi nad men »j samo zato. ker sem po njegovem mnenju nagovarjal rojake naj se ne vdeleže socialističnega shoda in * tem rojakom prihranil nekaj centov. da bi jih prireditelj shoda ne dobil. T- »rej za cente mu je hudo ne za Vas! Ce bi se mu Vi tako smilili. bi imel on upravičen vzrok mene kot takega napasti, bi on moral to storiti, čeprav bi njemu samemu nič zalega ne storil. Kajne, takrat Vam pa ni bilo nič mar za rojake in mi niste očitali, da jih skubem, ko sem bil tudi jaz preslepljen, cla sem agitiral in nabiral za "Miljondolarski Fond" in tudi sam čnaroval "Pet Dolarjev" in sem šel s karo po potovalnega zastopnika za Proletarca in sem moral karo in gazolin sam plačati. zrkar se mi še "Boglonai" ni reklo? 1" lino V> ste ti^ti, ki se bojite. da bi ljudje ne mislili s svojo glavo, ker potem ni bilo drugače za Vas. Drugemu se ni treba tega 1 riti. Dokler je človek slepo z Vami in Vam pri Vašem delu pomaga, jc dober, ko pa začne samostojno misliti in se z Vami več ne strinja, tedaj mu pa gorje! Vse je. samo človek ne! Nazadnje i>a sledi, kot "najhujša" obtožba, da sem poleg drugega, k * se mi očita, tudi še katoličan, kar *e še posebno značilno, ker češ. s tem je povedano vse; kajti, da le vemo, da je kdo katoličan, pa potem tu J vemo. da ;e dotični človek poln vseh hudobij in pregreh. Zakaj drugače nemo e bit« človek dober in pošten, če ni pristaš rdečega duha. T <':o seveda po — r »oi * ■» ^« ! >1 no -ocnaiističn« >! 7at< . nočemo t,<-«j < rn.-čiti. kakšen i< sociialistfčnih list'h. zadostuje. je katoličan 11 ti- nem abstinentje, če hočejo z neko relativno gotovostjo preprečiti kon-j ti za socijVizem. katerega zapušča- \-omu ,iaje (]a]j £asa na kredit z;i to cepcijo. Gotovo, da Lehmkuhl tako uči. Pa ne samo Lehmkuhl, ampak jo njega najvnetejši pristaši, in za ker sproti plačati ne more vsled sla-si katoliški moralisti po letu 1880. Katoliški zdravnik, ne samo po ime- j neumnega "Proletarca". za katerega heq-a delavskega položaj « in za ka--uu. ampak tudi po mišljenju in življenju. Dr. Capellman, je prvi nastopil [noben pameten delavec več neče .n tcrear^ kako drugače oškodoval, .abducere frustra tentaverit." To \ atn je torej vzbudilo dvome o nezmotljivosti cerkve. Že tedaj niste videli nikakega razločka, če se "prepreči koncepcija naravnim pj-tom", ali pa "če se uporablja abstinenca ali pa kak umeten način preven-cepcije." Veste kaj, gospod i hil Prizadet. Seveda vse bi bilo nja v dopisu samo mene. Pravi, da se jaz bojim, da ne bi Vi začeli mi sliti s svojimi možgani, to se pravi, "al raj t", naj bi jaz še tako skubil — _ še bolj, kakor zna Kristan in La\vn-dalski koritarji — magari če bi jih da ste vi še tako nezreli in neraz-i ob vse spravil, samo če bi jaz agiti-viti, še tako neumni in nazadnjaški ne morete, še neznate misliti So. Chicago, 111. — Pretekli t .rek zvečer se je vršil občni zbor slovenske župnije Sv. Jurija, katerega je sklical novi začasni župnik Re\". Ren*enut Winkler OFM. Seji ie predsedoval Rev. K. Zakrajšek O. F. M. Seje se je .udeležilo nekako nad petdeset samih starih So. Chicaških faranov. Seia je bila iako zanimiva in je bila velike važnosti za napredek in bodočnost slovenske župnije. (Dalie na strani.) s sv j jimi možgani, da Vas ta preklicani Pristavec zna tako "panati", da se še 1 nevdeležite socialističnega shoda. 1 kjer bi se Vam posvetilo z lučjo so-j cijalističnega agitatorja v Vaše temne glave in tako pregnalo temo iz njih, da bi vendar enkrat začeli misliti s svojimi možgani. Torej po poročilu potovalnega zastopnika Proletarca imate Vi rojaki na Bon-airjul možgane brez pomena, ker še ne znate z njimi misliti. Ali je res to? Kaj porečete na to? Res lepo priznanje Vam daje! Le lepo se mu zahvalite, pa še kak dolarček mu pošljite za podporo Proletarcu. Kako lepo spričevalo daje Slovenskemu delavstvu v omenjenem dopisu pričajo sledeče besede :• "Politična zrelost med našim delavstvom je še daleč od popolnosti in treba bo še mnogo agitacije in izobrazbe predno se jim izbije tista v DENARNE POŠIUATVE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto preiemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zVezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni 1i stini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ......•........$ 2.10 so lir ..................$ 3-35 1000 kron ............... 4.15 IOO lir ................. 6.25 5000 kron ............... 20.00 500 lir ..................29.00 10000 kron ............... 39.eo 10oo lir .......!.......... 57.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na:* BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street Chicago, III šf g ■ '"C' g B 5fij i* "EDINOST" sat, strašen ferdrus narjedli, da sem mogu bejžet po štrasne kukr sa me le pete nesle, k ja ana ženska za mano letajla, k sem jest prejt za njo?" "Jaaa", sem djau, "Martinček, viš tistu je pa kar samu tuja stvar, če kaka metla za taba leti, ktere se kake ženske roke drže. Vejš tega pa jest kar nejsem kriv, če se kake metle ženske roke derže." "Kar movč!" je djau Martinček. "Kar prec mi tiho bodi! Jest Vam bom tam v Čekag že še štrena zmaj-šu. de boste vajdli kdaj ste se na Mjane, na ta železnega Martina, spravli, de boste pomnli, de ježan-ska kri, ne fali! Jest se bom že zdej maščvov nad vami!" "Kaj boš pa narjedu, Martin? Pa nas ia ne boš s svajdrom oderu?" "Tistga glih ne. ampak ker sa va- spodarski odbor, katerega dolžnost i ni uržeh, de sem bejžu pred metlo, bo pomagati urediti zamotano finan- 12 SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje 2. strani.) Marsikaj lepega se je ukrenilo v korist cerkve, kar bo dvignilo in pospešilo lepšo prihodnost župnije. Posebno eno se je pokazalo, da je v So Chicago še veliko mož, ki so dobri katoličani, ki so navdušeni za svojo cerkev in ki so pripravljeni za ta svoj ideal tudi žrtvovati. Seja je trajala nad dve uri. Po seji so se zboroval-ci razšli veseli in zadovoljni s trdnim sklepom, da bo vsak izmed njih storil vse, da po svojih močeh sodeljuje z duhovnikom za skupni napredek.— Dal Bog, da bi to lepo in krščansko razpoloženje tudi v resnici ostalo v naselbini. Volil se je poseben go- kličemo že v naprej na veselo svidenje v Chicagi, dne 2. julija! Mrs. John Gradishar, ki je mogla na operacijo pred kratkim, je srečno prestala operacijo na slepiču in se je zadnjo soboto že povrnila nazaj na svoj dom. Mrs. Gradishar želimo skorajšnega popolnega okreva- Bajgali. mister editar. vejo, koga jem bom povajdu? De se nej grejo šalit, če se čjo! Vejo taku pa ne bo slu. inn ne bo šlu ! Tu je pa že malu preveč, kaku ga oni špilaja pa Yarn erik ? Le špot inu sramota k sa bhz 1 i i ga dama, tam k sem jest bliz tud že a n kn t krave inu v sem pa sklenil, da bom vse metle cajlga svajta pakupu, pa bom "vse Vam v Chicago poslov, de se mi nikdar več kai tacga ne bo moglo per-|godit, de b kdaj za mama kaka metla tekla in me podila/ ' "Vejš kaj, Martinček", sem djau. "tu je pa rajs prov modra. \ ejš, kaj ? X:i vsa ta jeza pejva anga rukent! Pa sva šla k tistmo Polak in tam sva obsedejla in si ga pervošila. Tam ; sem pa še le vse zvajdu, kako stra- p . . . ^a>u'jšanski trubel ima ta ubog moj Mar- 1 ek zdej sa vim ze po caili Vame- • - , , • . , . - T • tmcek k je taku strasansk galant inu -jL- mir \ . .....:......J rik mir skazli. Vsem rnuieni priat- , , t ... . . 1 1 J w tako pabozen. de ie se na buzie pot am sa ze t uhle dajlali. Vsem sa ze j - ir i- ... 1 t , , \ ............>u v Keri. In ie pa rejvez zaceu ta- take k-rdruse <1111 spute dailali. -de , . ... . . ku strasnu v nekoh taiiri 'ekat, k mi je suje trul»le perpovdvov, ke se jeh vseh samu vatli uržeh. de se mi je taku raj vež srni- čno vprašanje župnije m premostiti sedanje težave. \ si farani se poživljajo, da takoj tekom dveh tednov poravnajo svojo zaostalo stolnino. Ako bodo vsi farani poravnali ta svoj dolg. bo denarja dovolj in težava bo odstranjena. Farani so z navdušenjem obljubili, da bodo to storili. Poročevalec. Chicago, 111. — Predpriprave za slavnost ob priliki polaganja in bl:i-goslovljenja vogelnega kamna se vr-še v polnem teku. Vse naloge s<» p<>-verjene v roke v te namene izvoljenih odborov, ki bodo vso stvar pri-! pravili in uredili. Ta dan bo za Chicago velikega pomena! Po vseh; nja! Mrs L. Retel je odšla te dni na operacijo v bolnišnico, ki bo tudi operirana na slepiču. Mrs. Retel želimo, da bi srečno prestala operacijo in se skoraj povrnila nazaj v našo sredo! Zopet nesreča med prekmurskimi Slovenci. V petek večer dne 9. junija se je vračala proti svojemu domu Mrs. Ana Vučko. Na poti na Archer avenue jo je zadela poulična kara in jo je na mestu ubila. Pokoj-nica je bila s Črensovske fare. Pokojna zapušča žalujočega moža Tohn Vučko in pet nedorastlih otrok. Po-kojnica je živela na 7422 W. 61 St. Pokojni večni mir in pokoj in naj i i sveti večna luč! Jožef Trinko, ki študira v kolegiju sv. T°žefa, ki je pod vodstvom 00. frančiškanov se je povrnil te dni na počitnice, ki jih bo prebil v krogu svojih starišev in domačih! Mlademu fantu čestitamo, ker se jako-pridno uči, kakor pričajo njegova spričevala. (Nadaljevanje 1. strani.) Ameriške Delavske Federacije. Vse njih delovanje bo orijentirano po smernicah, ki jih bo začrtala Ameriška Delavska Federacija organiziranemu delavstvu v Združenih Državah. ČRNEC LINČAN. Summit, Miss. — Neki Bob Collins črnec je bil danes tukaj linčan po razjarjeni množici. Collins je baje pred nekaj dnevi napadel neko belo deklico. Zatem se je skrival, dokler ga niso našli včeraj m se nad njim maščevali. MOŽ Z NAJVEČJO GLAVO UMRL. Redding, Ca!. — Tukaj je včeraj umrl Arthur H. Sprague v starosti 74. let. Sprague je bil znan po celi Ameriki radi svoje izvanredno debele glave, ki je merila celih 8 in Y\ palcev. Za svoje klubuke je moral dati vedno izvanredno naročilo. AMERIKANEC UMORJEN V MEKSIKI. Washington, D. C.. 21. junija. — Blizu mesta Tampico je bil pred par dnevi umorjen Warren D. Harvey amerikanski državljan. Tako poroča ameriški konzul iz Tampico. Meksi-ka. Kake korake bo v tem oziru zavzel naš državni department še ;»i lu. de sem djau." Vajš, kaj Marti- bližnjih slovenskih naselbinah se Muj ga prj a 11 a brata Pttrčka že taku nekol per gmah ne mi »rjo pestet. k je raj vež taku be- :tcr T ga!ant: Sa^U ata ^>m|ne? Prec grem damov v Čekaga, pa I popravljajo, da pridejo na to slavce tud na pot 111 jeh obirajao kje po ^ tistmu ed kar ^ nnst v vdikem številu. Vsem tem ue sa taku na nonune patre • , iti, • , ■ , • , , 1 vaidu glin kukr mi si eni m zedej sem e na kvatre, i>el pa cesransk v • - , ... . . .. . umu pa povajdu. -Uaen. k se u-li tu prov cist nič ' n- 1 1 • ' 1 - ■ . 1 ek zdej nei se pa le trostajo tiče kaku kak človek v jarem ^ j a. \ an i se taku prenaumen ue .,11- , • , • .... , metel, de boja enkat sit in de boia h kdu za neb maru. zatu sa mo- . . . , _ T . .. ,, , . 1 nustel mujga pnatia Martina per p t peclar va^tat. 1 er gmah nej s vaj ti vzem jarem am nt NAZNANILO IN PRIPOROČILO de boja dabil cev ceg samih ral ■ Trata Petrčka če rad mal pa -tika in vadpadke štedira in du-*ergmah nej puste mujga fren-Itbinn. k mu še tist miljonski ne perv< >ja. k sa ga jem ame- laven sucalist skupej ska- Vsem našim cenjenim narocu-kotn in dobrotnikom naših listov, ka-j kor tudi vsem rojakom v Clevelan-; Tinah. Vejo on ie taku strašansku 'du in državi Ohio, naznanjamo, da učen in kunšten. -ucalist suje žule dajo? be v?se v nch"jČe tu ne bo nucal, borna pa že še priporočamo in prosimo, da grejo ; ;; ! 1 ^. V'1 , ■ 111 triky kaka*bolj kunštna najdel, de jeh bo- Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh v ^ . V ' ,l>er -"V1 I,eSte' i ma pan al. Če ne bo (lrgač bo pa ozirili pri njegovem delu za katoliš-1 * ' ''''I;" V''{ !/lU l>a Jt' , Martinček sam iz Barberton peršu* ^i tisk. Pomagajte mu širiti naše e t\: t rej i a ? Al -e tu prav katulske . ... i - . _ . sem, vejo on zna zagavarjet, pa jen tiste; I in c tenge pisri.t.'* Je tu prov? Spot inu vamota jeh nei bo, to jem re-cem ! - Tek zdei, kar se mi pa še n; el teržmaha. ie pa k sa se še vab ir. jVa najljulšga perjatla železuiga Martma iz P.ar!-ertona latil. Le kaj jeh že spet Martinček jest prosi? P.vg -e vsmili. -ei je venrar liarl^er-t r: ;>r> Cei;;:ig'. dost raznarezen al n- ; le kaj -pet kjekej sui nus uti-kate? Vej m .bin -eni v Carbertoni. sem šu suje prj t" tie valnskat k jeh imam Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. prt v dost. Pa me muj frend Marten. ta železni na bec štrite sreča. "Helo. prisrčni muj Martinček, liel >! helo! Kaku sem pa veseu k te spet ankat videm. Te, povaj mi nti. ])'■.vajfli, kaku se pa že kaj be-gecaš na tem nuklastem "svajti ? Sejk henc !** uh me je zakriču, de sem j kar orlskoču "Kaga, prnv š. Martinček?'' sem | Lia še enkrat vprašu?" Sej me vendar |>r«naš?'' "Šur! šur ! de te priznam! grdoba; ^ gre a zerngarska. Te l>om že nauču kozje malitucc?" "Je. tek. Martinček, kega sem ti pa narjedu? Mjani nič niuja vajst ne vačita? Tnku sem nadovžen ku-ker sam angelček?" "Ta, ja, naoovžen. nadovžen pa taku. kukr tist laški koš, k ie sedem lait tatvina nosu. Al vaiš. kaj si mian naredu?" " Xej te kokla bercne". sem djau, "če vaj m,"kaj tu klepečeš?" "Ta. ja, le tihu bodi. krotft krota-sta! Če ti ne:si. je pa tist tuj na-limn prjatu editar tam v Čekag. s katerem ti nad anem klabukarn štrejno mejšaš? Ali neste mian un dan, k sem se tu mal zvečer pašpa- bo taku žagavaru. de boje kar pa lutt letal. Tek nei se že ankat pabulšaje In nej mjen trubla ne dejlajo jez sem že set taiga. Jest čem gmah pa ie amen. fes sem jezen. Pavle Zgaga. DR. JAMES Slov. kat. pevsko društvo 4 Lira , Cle-SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK veland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr- dina. 1053 E. 62nd St. — Pevovodja ir SLOV. KAT PEVSKO ORl'&TVO 'LIKA" Važno za Chicago in okolico. \ eliki dan za našo naselbino se bliža. £e dobrih deset dni, pa bomo položili ogel i ni kamen stavbi, ki bo mejnik v naši naselbini, mejnik boljših razmer in lepšega napredka, kakor do sedaj. Slovenska šola in Narodni dom bosta prinesla novo življenje v našo naselbino. Priprave za drugi julij so v polnem tiru. Večje število udeležencev pride iz [olieta, večje iz Waukegana in So. C hicage. In drugih naselbin še nismo culi. — Kolumbovi vitezi Rishop Ketteler's Council se udeleži slavnosti polno-stevilno. Dve godbi sta že naročeni. Slovaški Orli pridejo namreč s svojo godbo. — Slavnost popoldne se začne že OB DVEH ne ob treh, kakor prvotno naznanjeno, ker se bo mudilo, da se bo mogel ves obširni program razviti. Xa to naj društva in vsi rojaki pazijo. Zato se društva začno že zbirati ob pol dveh popoldne. — Dopoldne za blagoslov zastave -e društva začno že zbirati že ob pol desetih. Društva in udeleženci izven t hicago naj pazijo na to. da imamo v Chicago drugi čas, kakor gn ima okolica. Ako pravimo "ob pol desetih"', ie to po niih času ob pol devetih. —■ Po maši bo takoj "Lunch" v cerkveni dvorani. — Po vseli pripravah soditi, bo to v resnici velik dan za Chicaško naselbino. — Za banket popoldne se prodajajo vstopnice po $1 za osebo, družinska vstopnica, to je ^a moža ženo in manjše otroke, po $1.50. Odraščeni otroci morajo plačati poseben tiket. — Za banket smo naredili znižano ceno za to. da bomo omogočili večjemu številu ljudi, da se ga bodo udeležili. Prosimo vse farane, ea si vstopnice zagotovo kolikor mogoče hitro, ker bo to olajšalo ženam priprave. Prodajajo se pa v župnišču. pri Mr. Jos. Perkotu na 22 St. in Hoyne. v uredništvu Edinosti. — Vsi. ki bodo šli v paradi, gredo v dvorano brezplačno, vsi. ki ne gredo v paradi, morajo plačati vstopnine =;oc. — zunanje goste, ako pridejo v večjem številu in bodo naznanili prihod pravočasno. bomo počakali na postaji. GOSPODINJE POZOR! Pravkar smo prejeli nekaj knjig VARČNA KUHARICA. Uradne ure: od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00. Phones: Randolf 3711 — Office. Princ. 1274 L — Office. Randolf 1807 W — Kes. podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass a ve. — Tajnik: Ig. Zupančič. 955 Addi son Rd. — Blagajnik: Frank Matjašič. 6>26 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo lic.' 6411 Varian ave. Pevske vaje so v torek, četrtek in so-1 boto oh pol 8 uri zvečer. Seie vsak prvi torek v mesecu v stari 6127 St. Clair ave.. Cleveland, O., šoli sv. Vida. To knjigo je sestavila za Slovenske kuharice MARIJA REMEC. Knjiga je zelo velike važnosti za kuharice, ker pove kako se z malimi stroški naredi umetna in okusna jedila. Knjiga je trdo vezana in stane 95c. Ker jih je v zalogi le omejeno število, pišite po njo takoj na: "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. + + + * + + + * + BREZ UČITELJA Se nau*^te angleškega jezika sami ako si kupite SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO katera obsega: Prv idel: Glasoslovje. Drugi del: Obliskoslovje. Tretji del: Vaje. Četrti del: Pogovori iz vsakdajnega življenja. Peti del: Slovenski-Angleški Besednjak. Šesti del: Vprašanja in odgovori, ki jih mora znati ko prosi za državljanski papir. V besednjaku je natančno pojasneno, kako se pišejo angleške besede in kako se jih mora pravilno izgovarjati. Iz te knjige se lahko vsak nauči angleškega jezika brez vsakega učitelja. Knjiga je trdo vezana in ima 250 strani-. Cena s poštnino samo 90c. AVE MARIA, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. * + + * S S it A K A A K A GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC Chicago, 111. SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso. suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si tot "EDINOST" J. M. DoviČ: KOVAČ IN NJEG0Y SIN. POVEST. (Dalje.) i vil Veliki teden je kovač Urh rad vzel v roko sak in vilice ter šel lovit ribe po Reberci. Seveda ni imel pravice, toda za to se je Čmok malo zmenil, kadar je hotel kaj doseči ali ponagajati. Prepričan je bil v dnu svoje duše ,da ima na Rebrovem pravice kot služabnik in kot sorodnik, skrivno pismo pa mu daje pravico na Kolenčevini, da stori lahko marsikaj, česar drugi ne more. Kolenec je vedel, da Čmok lovi ribe, dasi ima on ribji lov v najemu. Jezilo ga je in večkrat že je mislil naznaniti Čmoka kot ribjega tatu. Toda tisto, kar mu je oče povedal na smrtni postelji, tisto ga je vselej ^strašilo, da ni storil kaj takega proti Čmoku. Bal se ga je. Ni se ga pa bal Rupert. Ko je zvedel, da je Čmok zopet ribe Jovil, je to povedal orožnikom. Ti so prišli do kovača, toda Čmok ie tajil. Po-prašal je orožnike, kdo jim je to naznanil? Povedali so mu sicer, da Kolenec ni ovadil, toda ovadnika mu niso povedali. Pa kaj takega se kmalu izve. Rupert je bil v gostilni pri Popustku in malo vinjen se je pobahal, da bode Čmoka spravil v ječo. Čmok je odločno tajil, da je kradel ribe v Reberci. Ko mu orožniki povedo pričo — Rebrovega Lojzka — se Čmok še ni vdal in zahteval je ime ovadnika, češ. da ga bode tožil radi krive obdolžitve. Čmok se je ftamreč popolnoma zanesel na Lojzka, da ga ne izda, in res se je Lojzek čisto potajil. \ Prišel je dan, da gresta Čmok in Lojzek v mesto k sodišču. Po poti pa sta imela tak-le pogovor: " Lojzek , Žagar Kolenčev pravi, da si ti rekel njegovemu fantu: "Jaz sem pa vašo ribo jedel." ''Res sem rekel tako", odvrne Lojzek. "Ako te sodnik vpraša, potrdi le, da si tako govoril, toda ne pozabi pristaviti, da pravimo tistemu mesu, ki ga ima prašič ob hrbtišču, tudi riba, in tako meso si ti jedel, reci." "Bom že, stric! Toda kaj, če bodem moral priseči?" ''Prisege ti ne bodo dali, ker nisi še zadosti star. Samo v reke boš segel sodniku in mu obljubil, da bodeš po resnici govoril." Čmok je dobro naučil svojega Lojzka. Kar čisto so mu verjeli pri sodišču in Čmok je bil oproščen. Še tisti dan pa je Čmok vložil tožbo zoper Ruperta radi krive obdolžitve. Pa Rupert je bil tudi oproščen. Kolencu ni bilo po volji, da se je Rupert zapletel v pravdo s Čm o-kom radi ribolova. Saj je dobro vedel, da s Cmokom najbolje izhaja, ako se ga izogiblje. Toda dolgo ni trajalo, da se je Čmok maščeval nad Ru-pertom. Kolenčev pastir namreč je gonil krave na vodo. Pa kdo ve, ča so se živali zadnje čase naenkrat navadile hoditi črez vodo na Rebrov travnik. Spoznalo se je, da so sočnati travnik že znatno popasle. Čmok je še s soljo poštupal ob napajališču travo, da so krave še z večjo slastjo žrle. Nič ni pomagalo, da se je pastir jokaje jezil in tepel krave, odganjajoč jih s travnika. Živali je silno dišala solnata trava in še preden so pile, ho hitele nekatere onkraj potoka. Seveda je Čmok gospodarju pokazal poprašeni travnik in naznanil županstvu. Dva cenilca sta prišla cenit popašeno travo. Cenila sta škode trideset kron. Kolenec je moral plačati trideset kron odškodnine. Kolenec se je jezil nad Rupertom. da ga je zopet zamotal v prepir A Rebrovo hišo in pil je še bolj kakor prej. dasi bolj na tihem. Doslej je pil vino, odslej se je vdal tudi žganim pijačam. Vendar v gostilne ni zahajal. Mati in hči ste ga večkrat popraševale ,kaj mu je, da ni nikdar dobre volje, toda pravega odgovora ni dobila niti hči niti mati. Zopet se ga je lotila stara strast, da ne odneha, in jel je pogostoma letati v mesto k bratu. Pripovedoval mu je po svoje, toda skrivnost, ki mu io je oče izročil na smrtni postelji," ni hotel ali smel razodeti bratu. Hči Ivana ga je sicer pregovarjala, da naj pusti sosedove v miru. toda brat ga ie potrjeval v misli, naj le vrača sosedu. Ko je nekega dne prišel iz mesta domov, je poklical zidarja .Spalka in ga vprašal, za koliko bi mu postavil kovačnico tam doli ob Reberci. Hotel je Čmoku postaviti tekmeca. Ni bilo dosti neprilik. Jeseni je že stala Kolenčeva kovačnica ob Reberci in tudi kovača so hvalili, da zna posebno dobro pluge podstaviti. Toda Čmok se ni dosti zmenil za to. Pač pa je sklenil, Kolenčevega kovača nekoliko poskusiti. Čmok ie dal namreč 11a kovačnico nabiti z velikimi črkami popisan papir, na katerem se je bralo to-le: "Vsak posestnik, ki bode v Rebrovi kovačnici dajal delat celo leto, mu bode Čmok konje zastonj podkoval." Posestniki so se tega polakomnili in res je Čmok obdržal vse boljše posestnike. / • Kolenčev kovač je tarnal gospodarju, da nima dovolj dela in še preden je prišlo novo leto, jo je kovač odkuril. Kolenčeva kovačnica je ostala prazna. Prej je tudi Kolenec dajal delat Čmoku, zdaj pa je uro daleč — v Zeravico gonil konje k podkovanju. Nič ni bilo zadovoljnosti pri Kolenčevih. Tudi Rupert se je naveličal, m ko bi ne bilo radi Rezike, potegnil bi jo bil že strani. Rezika pa je veano težje prenašala gospodinjske skrbi. Vedno bolj se je je polaščala misel, da bi pustila dom in šla v samostan. Sicer je vse neprilike prenašala z neko zunanjo hladnostjo, toda v srcu ni bilo miru, sreče in zadovoljnosti. \ es svet se ji je zdel tako pust, in da ni bilo Ruperta. kar poslovila bi se bila od doma za vselej. Vendar starišem še ni resno razodela svojega načrta za prihodnjost. Bilo je o prazniku sv. Rešnjega Telesa. Doslej je bila navada, da je bil ob procesij, vselej prvi blagoslov pri Kolenčevi kapelici. Letos pa se je tudi to zasukalo drugače. Kolenčeva hiša je bila zadnja leta proti župniku, ker je bil ta na Rebrovi strani, zato se je župnik Kolenca izogibal. Reber ga je že prej nagovarjal, da takoj napravi kapelico, ako mu župnik obljubi, da bode prvi blagoslov pri njegovi kapeli. Pa župnik ni .lotel procesije v strankarske namene izkoriščati. Ko pa je Kolenec jel zabavljati ne samo pri občinskih sejah, ampak tudi javno, po gostilnah in doma, crez duhovnike, se je župnik odločil. Rrž so zložili nekaj stotakov za novo kapelico lurške Matere božje. Reber pa je zvozil potrebne stvari, m ob prazniku sv. Rešnjega Telesa je že bil blagoslov pri Rebrovi kapelici, c.asi ni bila se docela izgotovljena. Prizadel si je za njo zlasti Rebrov brat. ki je bil župnik v Ajdovem zrnu. Ta dogodek je Reziko najbolj zbodel v dno duše. ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Zagovoril se je. Čuvaj na parku: "To so pa lepi otroci, ki mi hodijo po vrtni travi* Ali so vaši?" Gospoda : "Da!" Čuvaj : "Tako, potem boste plačali pet dolarjev globe, po travi je v tem parku prepovedano hoditi." * * * Dosežen vspeh. Farmar A.: "Tako, tvoj sin je pri* šel domov iz kolegija, ali se še kaj zanima za kmetijo?" Farmar B.: "Zelo se zanima. Včeraj mi kazal, kje bi lahko igrali golf in dokazeval mi je tudi, kako lahko naredimo iz naše štale garage za au-tomobil." * * * Bi rad kunšten bil! Micka: "Ta pomada, ako človek namaže ž njo svoje oči. naredi kunšt-nega človeka." Jožek: "Res? Namazi ž njo potem mojo glavo!" ♦ * * Nasvet. Pesnik: "No, kako gredo moje pesmi ?" Založnik: "Gredo že, če bi le nazaj ne prihajale !" ZASTAYE bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACH MAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111. DEŽNIKI A * t č S t S + t POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom širom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O »enski, vredni $i.so, naša cena samo $1.00 Vso drugo blago po najnižji ceni v slovenski trgovini IVAN GOTTLIEB, 1821 W. 22nd St., Chicago, 111. Pazite na ime na oknu in hišno številko. — Slovenci: Svoji k svojim. MHC3II J. KOSMACH. xS°4 W. aand Su Chicago. Ill Rojakom »e priporočam pri nakur raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELE Z\f KLJUČAVNIC IN STEKLA "revtimea barvanje hiš zunaj in io< traj. pokladam stenski papir. Najboljše delo. nanižje cene. Rojaki obrnite »e vselej na svojasa roiaka' NOVE SPOMLADANSKE OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI H •fr smo ravnokar prejeli in jih imate na izbero v vsakovrstni velikosti in barvah. V vašo korist bo, da pridete in si izberete eno izmed teh oblek. MODA IN PRAVILNOST teh oblek ste natančni v vseh podrobnosti in Vi ste lahko zagotovljeni, da boste dobili za Vaš denar najboljšo obleko. Mi ne prodajamo ničesar, kot kar je dobro in najboljše. MI VAS VABIMO, da pridete v našo prodajalno in si ogledate našo bogato zalogo spomladanskih oblek, ki jih prodajamo sedaj od $25.00, $30.00. $35.00, $40.00 in $50.00 in z vsako obleko damo dvojne hlače f&žiiš ^'aša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto. Naša prodajalna je odprta . vsako nedeljo dopoldne. JELINEK & MAYER 1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Corner 18th Street Chicago, 111. Pripravite se za neodvisnost! s i t Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili. Frank Suhadolnik. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio. Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik »tov "Edinost**, "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi ^cupite letošnji "Koledar Ave Maria**, ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi « našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel. j 1 Varan banka, kamor nm-L1 gate svoj denar. gj 1 Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO po najnižji kuTzni ceni. PRODAJEMO ŠIFKARTE ga potovanj« v starg do^ movino m nazaj na vse linije, • i * .i m 1 «