Slinavka in parkljevka.
Piše dr?, živinozdravnik Dr. Zavrnik.
Slinavka in parkljivka, poprej tudi saje-vec ali kuga na gobcu in parklje h imenovana, je kužna bolezen dvoparkljarjev združena z mrzlico in razvojem mehurčkov in sledečih vgnid na gobcu, parkljih in vimenu. Kaj je pravzaprav vzrok, oziroma kateri bacil povzroči to bolezen, še ni dognano. Ve se le, da se oprime v prvi vrsti goveda in svinj, potem tudi ovc in koz, le zelo redko tudi mladih psov in maček ter konj.
Okužijo se živali večji del po skupnih napojih in krmi, paši po slinah, ki se cede bolni krm iz gobca. Prenese se po nastelji, posodi, rokah, nogah in obleki ljudi. Tudi perutnina zamore prenašati bolezen.
Prvi znaki bolezni so Šepavost ali pa prenehanje zrenja ali vsaj popuščanja v zrenju. Kmalu se začno cediti vlečljive sline iz gobca. Živina stoji pri tem o prestrašenim izrazom oči, na miru na mestu, ali brca z nogami. Počasi začne z gobcom na poseben način mlaskati in oprezno prepsicati. Kmalu se po-
—    2    —
kazejo razni ruehurcki v velikosti od lece do oreha ali Se vecji, ki so napolnjeni z ruraeno tekocino. Ti mehurcki razpocijo in namestno ostane vgnida. Vidi se te zaake na gobcu, ob nosnicah, dlesmi, usnici, nebu in na jeziku. Skoro enak razvoj je v razpokljini parkljev, pri demur morejo noge zato dobo mljiv. Mehurcki se tudi napravijo na vimenu in siskih, ki pa kmalu poeijo vsled inoize in se kmalu poskrijejo s krastami, kar se tudi hitro zgodi na volcih svinj.
Posledice so zelo neprijetne in hude. Zivina zgubi takoj na tezi, ni za rabo in mladi naraScaj tezko prestoji bolezen. Zlasti pri teletih se rad pridruzi zelodeno in 6re-vesno vnetje, ki unici zival. Posebno hudo rado pobere sisajo&a praseta. Krave zgube mleko, vcasi celo, ali se po ta sprenieni v neporabljivo goS6o. Druge posledice so si lahko povrzenje ali zvrzenje brejih, vnetje ofiesa, srca, popolaoma zguba mleka do na-slednjega teleta ter konecno tudi vnetje podrocja in odpadek roga. V casu ie bolezen posebno hude vrste, se razvjja kakor navadno, da si je peti dan bolSa, a 7 do 8 dan se naenkrat  poslabsa in zivince pogine.
Obvaruje se bolezni, ce se ne pride blizu bolanih, se ne goni zivina, kje je hodila ali bila gonjena bolena. Svinje se obvarujejo, 6e je govedo bolno, edino da jib. ima le oseba na skrbi, ki nima nobenega opravka z gove-dom. Posebno je paziti, da ne pridejo svinje blizu gnoja iz okuzenih govejih hlevov, se jim ne dajo nekuhanega mleka od obolelih krav. Torej imete svinje v hlevih. Pri tern je vazno pa to, da se bolezen preneSena od svinj na govejo zivino, lahko naenkrat poveca in postane ostrejSa.
Navadno se spremembe na gobcu v 5 do G dnevih vgledijo, ce se je zivino gojilo, ona na parkljih pa6 trajajo, predno zacelijo, 14 dni do 3 tedne.
Ce je enkrat en a zivina okuzena, je naj-bolje umetno okuziti vse. Obvarovati se pac ne da, ker je prenos prerastlicen, in bolje je da vse zivali naenkrat prebole, zlasti pa, kor je bolezen po umetni okuzbi malo lezja. Okuzi se na ta nacin, da se s kako krpo rahlo potegne po gobcu obole in s to krpo zdrave mocno nadrgne po gobcu zlasto no-tranjih straneh ustmic.
Bolnikom se mora dati v prvi vrsti mir in znago, ter svezo cisto vodo, da si sami zamorejo v njej gobec prati. Krmiti se mora z mehkimi krmili, sveze travo, mehko otavo, tezko obolenem se dajejo pomije in mlafina ali otrobova voda. Teletom se daje prekuhano mleko. Nastila bodi mehka in dovolj, v tern obziru priporocam meheh mah ali namoceno — pa ne mokro — zaginje ali najbolje je mul. Gobec se spira z jezihovo vodo, kateri se pridene malo galuna ali malo galicije. Cim manj zere zivina, tern veCkrat je treba izpi-rati gobec. Pustiti pa je ona neumnost, ki jo mnogokje najdem, da se muci' zival s cesnem ali Cebulo. Kdor tega ne verjame, naj se enkrat na sebi rane, najboljii primer bi bil takozvani „vuk" po dolgi hoji, nadrgne s cesnoin. Rad bi vedel, kako dolgo vrsto vra-gov ali svetnikov bo na pomoft klical.
Pri izpiranju gobca mora biti previden, ne grabiti za jezik, ker lahko pri tern zdrgne vso slivznico in taka zival mora poginiti. Ce ni druzega pri roki, zadostuje navadna 6ista hladna voda, a takrat je treba spirati ve6krat na dan. Za parklje se lahko vzame za> zmi-vanje 2 do 4% lizolova raztopljina, v sili tudi ter in potem se nasiplje z meSanico iz modre galice in oglja. Pri tern se ne sme pozabiti, da se vzame vsacega polovico po tehtnici. Bolje je vzeti premalo galice in preve6 oglja, kakor pa narobe. Tudi se lahko napravi majhna jamica, v katero se vlije apnene vode. Crez to jamico se pelje zivina, da stopi s paTklji v vodo. Mleko je treba na vsak nafiin izmoljti, surovega se ne sme vzi-vati, ker zamore dobiti tudi Clove i ta bolezen. Ko se je bolezen obraca na bolje, se ne sme zlasti volov vsaj 14 dni ne rabiti za tezje delo. Kakor hitro je bolezen prestala, se zivali kmalu popravijo, krave dobe tudi ve6 mleka, vendar ne druzejo nikdar one izdatnosti, katero so imeli pred boleznijo.