Siev. 49. V Ljubljani, dne 7. decembra 1916. Leto XXIX. I »h a 11- vsak Лопок' renn ina jo :i K ПН leto Zn Ncmrijo 4 K. in Ameriko m druga tuie rirčnvp e K. — Ро-»ППЧ07ПР Ptevillt« RÖ iroHn-ftio *- ('O !0 vinnrtev —— Slovenskemu Uudsivu v pouk in zobavo. Spisi in dopisi se pošiljmo: Urodniätvu .Domoljuba" Ljubljana, Kopitanova ulica- Naročnina. reklamacijo m in-«orati pn ■ Upravnifctvn „Domoljuba*. — Ljubljana. Kopitarjova ulica - Žalost in veselje. No, kaj pa Vi pravite, Mohorjev oča? Kaj bi dejal? Žalost in veselje, kakor l rado na svetu. Žalostno je, da je moral leči cesar ravno sedaj v grob. Kako si je gotovo želel, da bi še učakal dan miru! A božja volja je bila, da je moral umreti, preden je napočil ta dan. Kako pretresljivo ;e, če človek premišljuje življenje našega cesarja. V uporu narodov je začel cesa-rovati in v strašni svetovni vojski mu je ;n rt potegnila žezlo iz rok. Pa še vmes to-lil o trpljenja, Brata so mu ustrelili, ženo zaklali, sin-edinec mu je umrl, da še sami ie vemo kako. A cesar je cesaroval in se n?jhujših preskušnjah vdano pokoril sveti Dožji volji. To je bil mož, da nas mora biti ;ram, ki nam je vsako trpljenje pretežko, i Imeti je moral močno vero. Saj pa tudi I praviio, kako je bil vedno sinovsko udan j sv. očetu Leonu XIII., Da Piju X. in Bene-! diklu XV. ravno tako. Ko je prejel še sedaj ! na zadnje na smrtni postelji blagoslov sv. Očeta, se je neki srčno razveselil in vsa-[ kensu pravil, kako je lepo, da sv. Oče misli nanj. Če se še spomnimo, kaj nam je povedal zadnji »Domoljub« o cesarju, kaj se ie pod njim storilo za nas Slovence in posebej za kmeta, bomo morali imeti raj-| nega cesarja rod za rodom v hvaležnem [ spominu. A med žalostjo se že smejejo solze I veselia. Mladost na cesarskem nrestolu — kdo je ne bi bil vesel? Že vladata na cesarskih dvorih cesar Karel in cesarica Cita, ,ol>a mlada, oba lepa, in prav tako dobra oba! Cesarica Cita! Iz pobožne rodovine parraske. Prva bolgarska kraljica je bila njena teta, tista, ki ji je srce počilo, ko so ji iztrgali sina in ga dali v razkolnike. Druga njena teta je nuna, in ena sestra menda lurli. Cita! Ime prenroste, a svete dek'e, tako ime so dali mali Citi, in sedaj ga nosi avstrijska cesarica. Ondan, pravijo, ko je ležal rajni cesar na mrtvaškem odru, da je prišla cesarica Cita s cesarjem Karlom noter, pokleknila k rakvi in začela na glas moliti sv. rožni venec, .cesar pa za njo. Pa bi človek take cesarice ne bil vesel! Pa naš novi mladi cesar Karel! Ali sle brali niegov oklic narodom? Kaj, to so besede! Blagoslova prosi iz nebes nase in na svoje ljubljene narode in svečano obeta: »Mojim narodom hočem biti pravičen in ljubezniv knez. Spoštovati hočem njihove ustavne svoboščine in druge pravice in skrbno varovati enakopravnost za vse. Neprestano si boni prizadeval pospeševati nravni in duševni blagor mojih narodov in ščititi v mojih državah svobodo in red.« In to se že tudi čuti. Minister (Körber) je že poslal na vse gosposke pisma, kjer vsem uradnikom strogo ukazuje, da morajo biti z vsemi pravični in lepo z njimi ravnati. Zakaj, pravi, vsi narodi so krvaveli in še krvave za cesarja in domovino in občutili bi to kot grdo nehvaležnost, če st ne bi merila vsem enaka pravica. To je moška in pravična beseda! — In kateri je bil prvi važni korak novega cesarja? Šel je in prosil Boga pomoči in blagoslova. Takoj v jutro po smrti cesarja Franca Jožefa sta pristopila Karel in Cita k sv. obhajilu in tako izročila sebe, svojo vlado in svoje narode božjemu varstvu. Posebno lepo je tudi, da se je spomnil naš mladi cesar kol ko je zasedel cesarski prestol naših fantov na bojiščih, našega 17. polka. Cesarji imajo navado, da postavljajo polkom častne načelnike. S tem hočejo odlikovati drage jim ali zaslužne može, obenem pa tudi hrabre polke. Časih imenujejo za take načelnike tudi že cesarske prince, četudi so še majhni. Seveda dajejo takim princem najhrabrejše polke, da so princi oozrieje, ko doraslejo, lahko veseli teh polkov in so jim tudi v spodbudo, češ, kdo ne bi bil ponosen, če ima take polke, a so tudi sami v spodbudo polkom, češ, ce kdaj, moramo biti hrabri sedaj, da ne bomo delali cesarskemu princu sramote. Ko je cesar Karel dajal te dni nekaterim polkom take častne načelnike, se je med prvimi spomnil tudi našega polka. Videl ga je sam na tirolski in goriški fronti in zdaj so mu pred očmi vstale podobe teh fantov, samih junakov, ki so vedno v prvih vrstah, ko gre za cesarja in domovino. In pomislil je: koga bi jim dal za častnega načelnika? Tedaj je pa zagledal pred seboj najljubše in najdražje bitje, ki ga ima na svetu, svojega prvorojenca, prihodnjega cesarja, ako mu ga liubi Bog ohrani, cesar-jeviča Franca Jožefa Otona. In dejal si je: Tega dam 17. polku! Dam 17. polku tako-rekoč svojo ljubezen, a sinčku mojemu polk, ki se bo cesarjevič, ko doraste, na njem zgledoval in učil hrabrosti in zvestobe. In tako je cesar storil. Sporočil je ar-madnemu vodstvu, da je imenoval 17. polku za častnega načelnika svojega prvoro-jenca-cesarjeviča. To je završalo med našimi fanti: Živio cesar Karel, živio cesarjevič! Tako, pravim jaz, je iz žalosti izšlo za nas resnično veselje. Le Bog daj, da bi se kmalu uresničilo še to, kar je cesar Karel te dni poslancem izrekel, ko so se mu prišli poklonit: Upam, da bomo imeli kmalu časten mir! Tedenske novice. f Cesar Franc Jožef I Pogrebni obredi dne 30. nov. so se izvršili po običajnem dvornem predpisu (dvornem ceremonielu). Cesarja Viljema ni bilo pri pogrebu, pač je pa bil došel dva 1« dni poprej s svojim spremstvom na Dunaj. Zaradi prehlajenja ni mogel čakati pogrebnega sprevoda. Na kolodvoru ga je čakal cesar Karel. Sprejem je bil izredno presrčen in ljubezniv. Oba vladarja sta sc peljala z avtomobilom na Dvor. Dunajčani so ju živahno pozdravljali. — Oba cesarja sta se kmalu po dohodu podala v dvorno cerkev, kjer sta pred krsto f cesarja Franca Jožeta moliia. Viljem je položil krasen venec belih orhidej na krsto. Na belem traku sta bili črki »W. V.« Zvečer ob pol 10. uri je Viljem zapustil Dunaj. Kapucinska grobnica. Cesar Franc Jožef I. je pokopan v takozvani kapucinski grobnici, ki je zadnje domovanje Habsbur-žanov že od 17. stoletja. Pri mrtvem cesarju. Naval ljudstva v dvorno cerkev je bil deloma tako velik, da je morala policija od časa do časa ulice za-preti, ker je čakala na vstop nepregledno, množica. V sredo zvečer (29. nov.) je oblegalo Dvor najmanj 70.000 ljudi. Do 5. ure popoldne (29. nov.) je bilo izročenih 672 vencev. Pogreb, Z vsem sijajem: ki ga za tako žalno priliko predpisujejo dvorni obredij ob udeležbi vladarske hiše, zavezniških1 in prijateljskih držav ter zastopnikov narodov avstrijskih se je izvršil pogreb f cesarja v četrtek, 30. novembra, na Dunaui. Ta vladarski pogreb je bil vreden velikega cesarja, ie bil izraz vdanosti cele Avstrije. Predaleč bi segli, če bi hoteli ooiso-vati raznovrstnost navzočih dvornih in drugih dostojanstvenikov, vojaških veljakov, deželnih in državnih zastopnikov. — V molčeči žalosti, odkritih glav je stalo ogromno občinstvo ob vseh ulicah, koder se je pomikal sprevod. V cerkvi sv. Štefana so bili '/brani člani Najvišje cesarske družine, člani sorodnih in prijateljskih knežjih hiš, odposlanci ministri, tajni svetniki, dvorni uradniki generali, člani državnih zbornic itd. Malo pred 3. uro sta dospela mladi cesar Karel in cesarica Cita s svojim dvorom. Ko se je bližal sprevod, je šel kardinal Piffl s škofi in duhovščino do glavnih vrat. Krsto so nesli v cerkev plemiči in častniki telesne straže. Ko so bile končane molitve, se je sprevod nadaljeval. Neposredno za mrliškim vozom sta šla mladi cesar in cesarica, za njima inozemski Najvišji in visoki gospodje, nadvojvode, visoke gospe in nadvojvodinje itd. Pri kapucinih je sprejela krsto duhovščina, kjer so še enkrat truplo blagoslovili in opravili molitve; nato so odnesli krsto v grobnico. Za njo je stopal cesar Karel, potem najvišji dvorni mojster s palico in oba knežja komornika. Po dovršenih obredih in molitvah se je podal prvi najvišji dvorni mojster s ključem cesarjeve krste h gvardijanu očetov kapucinov in mu ga izročil v varstvo. Za vozom, ki je peljal rajnega cesarja, s'a šla cesar Karel in cesarica Cita; med njima je bil cesarjevič nadvojvoda Franc Jožef Oto. Štiriletni cesarjevič je bil oblečen v belo obleko; žalobni trak je imel na levi roki. Sledili so: bavarski, saški in bolgarski kralj, nemški cesarjevič, turški prestolonaslednik, švedski kraljevič, španski infant Ferdinand, danski princ VaHemar, otroci bolg. kralja carjevič Boris, princ Ci-2» ril in princesi Evdoksija in Nadežda, saški kraljevič, Lavarski in saški princi, vojvoda Filip Albert Würtemberski, veliki vojvoda badenski in saško-vajmarski in ostali nemški zvezni knezi kakor tudi zastopniki ke-diva Ibrahima Hilmija. Za njimi so šli vsi nadvojvodi. Sledile so jim bavarska kraljica, saška princesa Matilda, vojvodinji WürtemberSka in Parma, sestra rajne cesarice groficaTrani; nadvojvodinje, njim na čelu hčeri rajne cesarice Gizela in Marija Valerija; vnukinja rajnega cesarja kneginja Elizabeta Win-dischgraetz, grofica Štefanija Lcnyay, soproga rajnega cesarjeviča, otroci rajnega prestolonaslednika nadvojvoda Franca Ferdinanda, bavarske in saške princese, člani rodbine Braganza in Bourbon, Liechtenstein, Hohenlohe, med njimi avstrijski veleposlanik v Berlinu; knez in kneginja Czartoryski in vojvoda Viktor Ratiborski. Za njimi so šla inozemska posebna odposlanstva in odposlanstva častnikov. Poleg najožjih članov rodbine so poklonili rajnemu cesarju krasne vence inozemski vladarji in posebna poslanstva; vseh vencev je bilo toliko, da so jih le mal del mogli imeti v dvorni kapeli. Vence bodo te dni položili na krsto rajnega cesarja v grobnici pri kapucinih. Kljub velikanski množici, ki se je udeležila pogreba rajnega cesarja, se ni pripetila nobena resna nezgoda. Občinstvo se je nad vse vzorno obnašalo. XXX Cesarjeva zahvala. Dež. glavar kranjski dr. I. Šustešič je prejel iz kabinetne pisarne na Dunaju sledečo brzojavko: »Njegovo c. in kr. apostolsko Vel:-čanstvo se najmilostiveje zahvaljuje za izraz globoke žalosti povodom smrti Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa I., ter za od deželnega odbora v imenu vsega prebivalstva izražena čuvstva zvestobe in vdanosti, kakor tudi za voščila za blagoslovljeno, srečno vladanje.« Na Najvišje povelje — kabinetna pisarna. C, in kr, pešpolk »Cesarjevič« št. 17. Tako se imenuje sedaj naš železni pešpolk po izrednem odlikovanju novega cesarja, ki je pridelil svojega ljubljenca prvorojenca cesarjeviča Otona 17. pešpolku. Ta novica je izzvala po celi Sloveniji izredno veselje in zadovolistvo. Moštvo polka, ki se izbira iz cele Kranjske, si je pridobilo vsled hrabrosti in zvestobe najvišje zaupanje. O junaštvih in o vrlih lastnost'h naših 17ih bo govorila zgodovina; o njih je poučen najbolje naš vladar, ki je sam preizkusil vrline naših mož in fantov tam v Tirolah, pa se jih je spomni! takoj prve dni svoje cesarske časti. Srebrn rog. V seji ljubljanskega občinskega sveta se je župan dr. Tavčar spominjal veselega dejstva, da je cesar odlikoval naš 17. pp.: pridelil je svojega prvorojenca našemu hrabremu pešpolku št. 17. Župan je predlagal, da se ustanovi odlikovanemu domačemu pešpolku srebrn rog. Izključil pa tudi ni 27. domobr. peš-polka, ki sc mu tudi pokloni srebrn rog. O soglasnem sklepu se je obvestila kabinet-I na pisarna Nj. veličanstva cesarja. Cesar je poslal sledeči odgovor: Dunaj. Dvorec. 30./XI. 1916. V polnem prepričanju, da se bode do-mači polk, kakor že skoro dve in pol sto-letji, tudi v bodoče, zvest sveti prisegi, junaško in v zavesti svojih dolžnosti bojeval za cesarja in domovino, sem imenoval svojega ljubega sina, cesarjeviča, njegovim lastnikom. Upam zatrdno, da bodo enako vrlim Kranjcem, ki stoje v slavepolncm boju ob sovražniku, tudi oni deželani, ki so ostali na rodni grudi, zastavili svoje najboljše moči v prid domovini, da z bož,o pomočjo srečno dobojujemo težki boj. Pritrjujem, da sme pešpolk »Cesarjevič« sprejeti in uporabljati od mestne občine poklonjeni mu srebrni signalni rog. Karel. Cesar pohvalil Slovence. Ko so bili avstrijski škofje (dne 1. dec.) v avdijenci pri cesarju, je napravil sprejem na vse cerkvene kneze najglobokejši vtis. Cesar in cesarica sta sprejela poklonstvo z veliko prisrčnostjo in sta se ljubeznivo rogo-varjala z vsakim izmed škofov. Ljubljanski knezoškof je omenjal, kako veselo iz-nenadeno je prebivalstvo na Kraniskem, ker je Nj. Veličanstvo imenovalo 17. pp, po svojem prvorojencu. Cesar je odgovoril, da je ta polk moral posebno odlikovati, ker se je zmeraj in povsod tako izredno hrabro boril za domovino. — Podobno se je izrazil cesar Karel tudi naspro'i podpredsedniku drž. zbora, poslancu T1 $ač-niku. Novi cesar Karel. Kronanje v P' :lim-pešti bo, kakor kaže, še pred Božičem. Cesar bo pelial s seboj tudi štiriletnega cesarjeviča Otona. Cerkvena slovesnost bo v cerkvi sv, Martina, prisega in udarec z me*em pa na trgu Sv. Trojice. I^aH prestolonaslednik pri pogrebu cesarja Franca Jože?a L Dunajsko prebivalstvo je imelo v četrtek, 30. nov. prvič priliko videti malega cesarjeviča, ki je krščen na ime Franc Jožef Oto. Sedel je razkrit v cesarskem avtomob lu med cesarjem in cesarico. Srčkani zlatolasek je bil predmet občne pozornosti. Cerkveni knezi pri cesarju. Cesar Karel ie sprejel 1. decembra vse avstrijske škofe v posebni avdienci. Vodil in predstavil jih je kardinal Skrbensky. Kranjsko zastopstvo pri cesatjcvcm pogrebu. Od deželnega odbora so bi'i pri pogrebu dež. glavar dr. Šusteršič, odborniki msgr. dr. Lampe, dr. Pegan in baron Apfaltrern. Ljubljansko mesto so zastopali dr. Tvil'er, Iv. Krečar in Pammer. Duhovske zadeve. Kanonično umeščen je bil na župnijo Sp, Tuhinj g. Ivan Opeka, dosiei kaplan v Komendi. Premeščena sta bila gg. kaplana Ivan Črnilec iz Preserja v Komendo in Ivan Vindišar iz Semiča v Preserje. V Bohinjski Bistrici je imelo voiaštvo in domačini skupno mrtvaško opravilo za pokojnega cesarja. Pri tej priliki so se prvič oglas;li lepo ubrani 3 zvonovi. Po posebni naklonjenosti vojaške oblasti ima)o v farnem zvoniku prekrasno zvonjenie. Smrtna kosa. Dva dvorna svetnika, vpokojena šolska nadzornika v Ljubliani sta v ponedeliek, 4, decembra, hkrati ležala na mrtvaškem odru: deželni šol. nad- zornik ljudskih šol — Frančišek Leveč, in dež. šol, nadzornik srednjih šol — Frančišek Hubad. Obenem sta se poslovila od šole pred dvema letoma, obenem sta se tudi poslovila od tega sveta. Naj počivata v miru. »Domoljubovim« naročnikom! Dodatno k zadnjemu dopisu o porabi položnic za pošiljanje naročnine pripominjamo še tole: Denar z izpolnjeno položnico naj se odda vselej na tisti pošti, na kateri se list prejema, ne na kaki drugi, ker sicer lahko nastane pri upravništvu neljuba pomota. iTako n. pr. naročnik, ki dobiva »Domoljuba« iz pošte v Škofji Loki, ne sme plačati i aročnine v Selcih, ampak edinole v Škofji Loki, naročnik iz poštnega okraja Postojna nuj nikar ne hodi plačevat v Razdrto itd. Za naročnike na Ogrskem, Hrvatskem, t Bosni in Hercegovini letos ne prilagamo n kakih položnic, ker se »Domoljub« v teh deželah po novem letu ne bo mogel več naročati naravnost pri upravništvu v Ljubljani, ampak ga bo moral vsak naročiti edino le na svojem domač em poštnem uradu. Vse podrobnosti o tem mu bodo pojasnili na domači pošti, kjer sedaj list prejema. Obisk beguncev. Goriški nadškof dr. Fr, Sedej je obiskal minuli teden goriške begunce na Moravskem. Obrestna mera gre doli. Mestna hranilnica ljubljanska bo dajala s 1. jan. 1917 po 4%. — Ljudska posojilnica je znižala obrestno mero na -f Ljudska posojilnica v Ljubljani podpiše V. vojnega posojila ravno isto vsoto каћог IV., namreč pol milijona kron, ki se razdeli deloma na 40letno amortizacijsko posefilo, deloma na 5l41etne zakladne liste, Podpisovanje vojnega posojila je pri Ljudski posojilnici dokaj živahno, še večje udeležbe je pa pričakovati, kakor navadno ob dosedanjih posojilih, zadnji leden pred sklepom. — Za mnoge podpisovalce, posebno z dežele, obstoja velika skrb, kam naj spravijo papirje vojnega posojila, da bodo na varnem, ker jih je težje hraniti, kaker navadne hranil, knjižice in jim tudi vnovčevanje kuponov dela preglavico. Tej težavi je odpomogla Ljudska posojilnica na ta nočin, da sprejema pri njej podoisano vojno posojilo v brezplačno shrambo ter je tudi upravlja, t. j. vnovčuje kupone in preskrbi izplačilo pri izžrebanih posojilih. S fein bo mogoče, da postane vojno posojilo kar najboli popularno v vseh krogih prebivalstva. Železniška nesreča. Dne 1. dec. opolnoči je na postaji Herczeghalon (Ogrsko) zavozil dunaiski brzovlak v graški osebni vlak. Več železniških voz je razbitih. Med ponesrečenci je več udeležencev cesarjevega pogreba. Brzovlak je bil zelo dolg ter je imel 21 vagonov II. in I. razreda ter en salonski voz. Mrtvih oseb so naštel» 67, težko ranjenih 70, lahko ranjenih 150 — Pogled na ponesrečeni graški vlak )e bil strašen. V vozu, ki ga je presekal brzovlak, so l»;le vse osebe mrtve. Šest voz za tem je močno razdrtih, potniki pa nevarno ra-iijeai. Salonski voz brzovlaka in prvih / voBev je bilo razrušenih. V salonskem vozu se je vozil tajni svetnik, civilni guverner v Srbiji dr. Ljudevit Thalloczy, ki se )e vračal s pogreba v Belgrad. Bil je takoj mrtev. Spremstvo je ostalo nepoškodovano. Pogrešajo še več odličnih oseb. Kdo je povzročil nesrečo, še ni dognano. Svetilna znamenja so kazala baje prosto pot. Morda je kriva gosta megla. Vojaške novice. Cesar Karel odlikoval vojskovodje in ministre. Dne 27. novembra je cesar z lastnoročnim pismom odredil sledeča imeno- Terezije, mojega preizkušenega sotrudni-ka generalnega polkovnika pl. Conrada je pa imenoval maršalom. Ta izraz Najvišje milosti velja Vam vsem, Vaši junaški vztrajnosti, Vaši zvesti požrtvovalnosti v tem težkem boju za moč in obstoj naše ljube domovine, in je Najvišje priznanje dosedanjih slavnih činov armade in mornarice. Izkažimo se vredne Najvišjega zaupanja in izpolnjujmo svojo dolžnost, dokler ne bomo priborili častnega, zmagovitega miru. Bog je bil z nami, ostal bo z nami! Pri cesarjevem pogrebu na Dunaju je bilo večje število zastopnikov vojaštva, ki Nj. Veličanstvi cesar Karel L in cerarica Cita. vanja: Nadvojvoda maršal Friderik je odlikovan z velikim križcem vojaškega reda Marije Terezije. — Načelnik general, štaba Conrad i'e imenovan za maršala. — Veliki admiral Haus je odlikovan z velikim križem Leopoldovega reda. - Nadvojvoda Fvgen je imenovan za maršala. — Vojni minister je prejel križ reda sv. Štefana; oba deželnobrambna ministra sta pohvaljena. Oklic vrhovnega poveljnika armade maršala Friderika, Vojaki! Njegovo c, in kr. Apostolsko Veličanstvo mi je podelil veliki križ reda Marije je na bojiščih. Vsak polk je poslal po enega štabnega častnika, enega poročnika in enega podčastnika; izbrali so samo take podčastnike, ki so bili odlikovani z zlato hrubrostno svetinjo. Del špalirja p-ed kapucinsko cerkvijo, kjer so bili zbrani zastopniki z » zlato« — je zbujal občno pozornost. . Pešpolk »Cesaijevič« ši. 17, je dobil povodom cesarjevega odlikovanja polno častitk od vseh strani, osobito še od vojaških poveljnikov in generalov. Predvsem je hrabremu pešpolku častital feldmar.šal nadvojvoda Evgen. — Polkovnik Hugo pl. Ventour, poveljnik polka »Cesarjevic« se je vsem toplo zahvalil. — Poveljniku odlikovanega našega pp. »Cesarjevič« št. 17, ki je v imenu naših vojakov poslal iskren pozdrav cesarjeviču Otonu, je došla naslednja brzojavka: Cesarjeviču, Mojem« ljubemu sinu z bojišča poslani pozdrav junaških 17ih Me je prisrčno razveselil. Vem, da bo cesarje-vičeva pehota, zvesta svoji starodavni tradiciji novemu imenu delala čast. Jaz, Njeno Veličanstvo cesarica in mladi lastnik Vam pošiljamo iz srca prihajajoče pozdrave in prosimo obilega blagoslova božjega za vrlf polk. Dovoljujem, da sme vrli polk cesar,'evičeve pehote uporabljati od mestne občine ljubljanske darovani srebrni rog. — Karel. Vrhovni poveljnik armade in mornarice. Nj. Veličanstvo cesar Karel je prevzel poveljstvo vseh vojnih sil armade in mornarice. Namestnik mu je maršalnadvoj-voda Friderik. — Cesar je odpotoval v glavni stan. Spremlja ga cesarica Cita. 60letnico je praznoval dne 2. decembra naš vojskovodja generalni polkovnik pl. Boroevč. Ljubljanski občinski svet mu je poslal iskrene častitke. Za božičnico našim slovenskim vojakom jc dovolil ljubljanski občinski svet 4000 K. »Kako so me rešile — karte z doma.« Župnik sedaj infanterist Hani Maierhofer piše 26. novembra z bojišča na Krasu, kako so ga slučajno rešile smrti, oziroma nemarne rane iz Celovca poslane karte: Jmel sem jih precej čez petdeset. Ko je )il alarm, sem jih zvezal z drugimi, še >raznimi, katere mi je ravno poslala neka juba celovška duša — bilo jih je tudi čez Detdeset — š špogatom v zavitek, katerega sem dejal potem v nahrbtnik. Ko sem se vrnil iz strašne bitke v noči vernih duš in pregledal nahrbtnik, je še tičala laška petdeset — s špogatom v zavitek, katere-zadnjih kart — eno izmed teh porabljam ravno za tc vrstice. — Ko bi ne bilo teh kart, bi mi vdrl laški svinec v mozeg hrbtišča. — Sedaj bom vsako karto, katero dobim od ljubih mi zafrontovcev, še z večjo hvaležnostjo sprejemal in shranjeval,» Tretje božične pozdrave pošiljajo slovenski fantje z mrzlega severnega bojišča vsem slov, dekletom in doma ostalim. — Josip Novak, Novomesto; Ivan Lenarčič, Logatec; Ivan Smole, Šmarje na Dol.; Fr. Slapnik, Motnik; Fr. Brodar, Moravče; Ant. Košir, Gorenjsko; Jos. Berti, Filip Topar, Fr. Mauser; Martin Saks, Šmartno pri Litiji; Ant. Glavič, Št. Vid pri Zatičini; Peter Svetič, Tanča gora (Črnomelj); Ant. Kragelj, Tolmin; Leop, Klančnik, Josip Krapež — vsi pri 30.5 cm možnarski bateriji 17, Priporočajo se tudi za dobre knjige. Vojna pošta 423. — Na karti je narisana lepa vojaška kapa. Ruskim ujetnikom se zopet lahko br-zojavi. Pristojbina znaša 60 vin., beseda 53 vin. Rabi se lahko nemški, francoski in madjarski jezik. Pisal čez 100 kart — zastonj. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Jakob Hafner. Po dveh letih sta prišli dve karti od njega. Že so mislili, da ga krije tuja zemlja. Žena in sorodniki so ga objokovali kot mrtvega. Pisal je namreč sestri, stanujoči 41 v Rafolčah (okr. Brdo) na Gorenjskem, da je svoji ženi že več kot sto kart pisal, pa da ne dobi nič odgovora. Žena pa še ni prejela od njega niti ene karte. Pristavlja, da se mu nič dobro ne godi in da ujetniki tam nimajo sploh nobene veljave. Pred vojsko je bil zaposlen v tovarni na Jesenicah. Komu. znano? Terezija Levstek, Ba-jer 35, p. Stari trg pri Rakeku prosi obvestila, če bi bilo komu znano, kje se nahaja njen mož, Vincencij Levstik, četo-vodja 27. dom. pp., 3 Feldkomp., vojna pošta 53. Malo neprilike. Dne 28. novembra je napadel oddelek nemškega zračnega bro-dovja vzhodno angleško obalo. Pri tej priliki je bil sestreljen en nemški Zeppelino-vcc, ki je padel v morje blizu Durhana. Drugo letalo je bilo sestreljeno na obali pri Norfolku, Posadka ietal je mrtva. Pozdravi. Iz rez. bolnišnice »Waltendorf« pri Gradcu: Srčne pozdrave pošiljamo znancem in prijateljem, ženam in domačim v domovini ter kličemo Na skorajšnje svidenje! Tukaj nam je zelo dolgčas, zlasti, ker je sneg. (17. nov.) Četo-vodja Rud. Hatberger, Ivan Miklič, Josip Vadaja, Ivan Majnik, Sitar Josip — Vsem znancem veselje, srečo, sebi pa skorajšno svidenje žele poddes.: Epich J.. Plcško A., Zaletel F. — Vsem Slovencem in Slovenkam pošiljajo srčne pozdrave telefonisti 27. dom. pp. »Preživeli smo IX., upamo, da bomo še druge ofenzive,« Korp. Mohar. (Hvala za lepo sličico! — Uredn.) — Jakob Pcterncl iz Stare Osclicc pozdravlja vse znance od svoje municijske kolone pri poljskem topništvu. — Srčne pozdrave pošiljamo branilci domovine š sneženih tirolskih pečin slovenski fantje 17. pešpolka Obenem se piisrčno zahvaljujemo za pošiljanje »Domoljuba«. Čctovodja Ivan Kože!j; Trbovlje; desetnik Smuk Ivan, Vič pri Ljubljani; Alojzij Trpina, Sp. Šiška; Ivan Kolenc, Mirna, Dolenjsko; Janko Resmun, Trbovlje, Poddes. Koritnik Josip, Moravče. Pešci: Anton Dobevc, Vič pri Ljubljani; Janez Žugič, Sv. Križ pri Kostanjevici; Josip Lokar, Polhov gradeč; korp. Hribar Janez, pionir, Sv. Križ, Kostanjevica; telefonist Karel Sajovic, Motnik. Z Bogom! — Pošiljamo sične pozdrave z bojišča vsem čitateljem »Domoljuba«: Narednik Ko-kal Franc; desetniki: Ogris Anton, Tavčar Ivan, Vodopivec Fr.! Grim Anton; poddesetniki: Jezcr-šek Luka, Kozjek Franc, Grašič Anton, Blatnik Jan. Vsi pri strojni puški, zdravi in veseli Vam kličemo: Na veselo svidenje po dokončani zmagi. Na zdar! -— Slovenski fantje in možje pozdravljamo z visokih tirolskih planin vse Slovence in Slovenke, bralce in bralke »-Domoljuba« in jim želimo vesele božične praznike, srečno in veselo novo leto: Fr. Turšič, Val. Debevc, Mihael Pun-gerčar, Ivan Kučič, Janez Humer, Jožef Šumlaj, Jožef Kopecky. — Pismo z bojišča! Tudi mi slovenski kranjski Janezi od 17. pp. sc sedaj v dolgih zimskih večerih pri gorkih »gašperjih« spominjamo svoje domovine in svojih domačih prijateljev ter znancev. Pošiljamo iskrene pozdrave uredništvu »Domoljuba«, vsem očetom, materam, bratom in sestram, fantom in dekletom, obenem tudi vsem čitateljem in čitateljicam »Domoljuba«, Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! Upamo, da bo prihodnje bolj srečno kot je bilo pretečeno, in zakličemo: Srečno in veselo svidenje v letu 1917! Vsem pri imenitnem pp. »Cesarjevič« št. 17 nam dobro gre, ker imamo jako izvrstne poveljnike. Čctovodja Vatovec Anton iz Ostrožnega brda; desetniki: Solce Anton, Roviše pri Krškem: Janez Kovač iz Št. Ruprta na Dolenjskem; Kovač Pavel, Št, Janž; poddes, Alojzij Likar; infanteristi: Jožef Lokar, Dolnje Karteljevo; Janez Pirnat, Trzin; Žvonta Franc, Dole; Jernej Prosen, Št. Jurij; Franc Koprivnikar, Stanešič Stanko, Litija; Jožef Jakše, Roviše pri Krškem; Porovne Franc, Komenda; Tancck Anton, Tomi-še!j; Janez Šerjak, Ig; .Janez Uišič, Krka; Florijan Černovšek, Peter Grajzar, Jožef Rogale, Franc Čcrnik, Srednje Kanomlje. — Srčne pozdrave pošiljamo s koroških snežnikov slovenski fantje in možje vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« v mili domovini: Četovodje Anton Bajec, Trbovlje; Martin Kunst, Polzela; Valentin Debernardi, Trst; infanteristi: Franc Slrnišnik, Čemšenik; Andrei Vidic, iz Logov pri Kanalu; Jožef Arnejčič, Sv Barbara: Jožef Petrič, Sv. Vid; Evgen Kocjančič' SalinbeiR v Brdih; Franc Strnišnik. — Prisrčne pozdrave pošiljamo vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«, dekletom in fantom, možem in že nam tei starčkom cele Kranske dežele, posebno pa našemu prijaznemu gričku Sv. Lenartu in luškim dekletom. Spominjate se nas o praznikih, da hi se kmalu videli zdravi in veseli. Že tretje letu liozit, ko nismo videli preljube naše kranjske domovine! Tudi letos bomo imeli žalostne praznike v teh šokih hribih. Pozdravljamo vse Kranjce: Korp. Bernik Janez. — Podpisani iz srca voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto svoiim oče. tom, mamicam, ženam, otročičem, bratom in s», stram, sploh vsem čitateljem in čitateljkam »Du-moljubas in jim pošiljamo tisočero vročih pozdravov: Slovenski trdnjavski topničarji v Pulju: Ani. Hönigsman, Anton Valentinčič, Jožef Franeeli, Jn. nez Marolt, Franc Dacar, Ignac Ukmar, Јапел Zdovc, Viktor Juriša, Jožef Polovič, Jožef Zvoij-šak. — Zbrani tu v naši mali zemski koči se spominjamo lepe naše kranjske domovine, nienih deklet, žena in mož. Tretja zima je že prišla: prva v Karpatih, drugi ob Soči in tretja na snežnih jlpah gorenje Italije — dežele našega izdajalca. Res smo dosti poskusili, a še se ne ustrašimo krutih sovražnikov. Mi se dižimo zvesto svoje prisede. Voščimo vsem bralkam in bralcem »Domo'juba« vesele tretje božične praznike in jim pošilja.no iskrene pozdrave. Naredniki Pleško Tone, Kpih France. Desetnika Stele France, Drobmč Tone. Poddes. Zaletel France, Grindlcr Janez. Pešci: Kveder Janez, Plahuta Franc, Marješič Matevž, Spenko Tone in Kasir Tine. Na zdarl — Vsem ce njenim bralcem »Domoljuba« ter vsem slovenskim dekletom in ženam pošiljamo srčne pozdrave s tirolskih višin slovenski fantje in možje od 17. pp.: Čctovodja Marolt Jernej iz Kompolja pri Dobrcm-polju; desetniki: Zalokar Anton, Bohinj; Jan. Snoj, M. D. v Polju Janko Žmdaršič, Krško; Anton Nagode, Vrhnika; poddesetniki: Franc Vrhunc, Kranj; Bukovec Jožef, Bučka; Pavlin Franc, Huda Polica; infanteristi: Potokar Franc, Brezje; Glavač Ferdinand, Maribor; Peskar Anton, Leše; Jeršc Ignac, Zalisc. Hren Jožef, Borovnica; Zadikar Fr., Dobrava; Kumšc Jožef, Ig. — Srčne pozdrave pošiljamo slovenski lovci z italijanske fronte, kjer zvesto branimo domovino, da г.а-n verolomni I.an ne požre lepih naših slovenskih pokrajin. Zapadel nam je že debel sneg. zato so hudi boji izključeni. Dolgčas si krajšamo, da zapojemo včasih kakšno slovensko pesem. Slovenec je rad vesel, kaj, da hi n= pel! Pozdrave izročajo: Četovodja Ivan Gnro-pečnik, Dobrova pri Ljubljani; podlovci: Franc Kosec, Ljublana; Žugič Franc, Hrastje pii Cerkljah; Franc Čečko, Zagrad pri Celju; patruljni vodje: Martin Gracner, Medlog pri Celju; Ivan Prosen, Polhov Gradec; lovci; Brenčič Franc, Vrhnika; 17. Ponikvar, Črni pri Sv. Gregoriju; Franc Ko|C, Retjc, Loški potok; Mihael Palovič, Bušča vas; Jožef Rogelj Voklo. Razne novice. Veseli glasovi. Švicarski listi pišejo, da je imel španski poslanik zadnji čas opc-tovano razgovore s papežem. V Vatikanu se čuje, da se je papež Benedikt lotil novega dela za mir in sicer v zvezi s španskim kraljem Alfonzom in ameriškim pre-zidentom Wilsonom. Prehranjevalni urad na Dunaju je И poslovati 1, dec, 1916. Prebivalstvo pričakuje od novega urada pač veliko, toda sedanjih zalog ni moč pomnožiti; urad bo skrbel le za modro razdelitev živil ter skušal dognati zaloge, ki bi bile na razpolago. Med cesarjevimi dediči je tudi telesni lakaj goriški Slovenec Peter Kušterle, rojen v vasi Bača pri Podbrdu. Služil je svoj čas pri vojakih, nato je bil sprejet dvorne orožnike, ker je nad 1 m 80 cm visok. Pozneje je prišel k cesarju Francu Jožefu za dvornega lakaja. Njemu irf še ene- Štev 49 Domoljub 1916. Stran 637 mu telesnemu slugi je baje zapustil pokojni cesar četrt miljona kron. Zmota ali kali? Vodstvo rudnika v Seegrabnu na Zgor Štajerskem je dobilo z Ogrskega vagon klobas. Tehtale so 10.000 kilogramov in bile vredne 100.000 K. Preiskava je dognala, da so bile klobase pokvarjene; zakopati so jih dali v zemljo. Ljudje so jih pa odnašali in uživali, ne da bi zboleli. Komisija je dognala, da večina ni bila pokvarjena, a ljudje so jih ponoči že polovico odnesli. Posebnost. Dočim tožijo, da se je letos krompir deloma zelo slabo obnesel, smo dobiii z Bučke (Jermanvrh) obvestilo, da je imel tam neki posestnik sila lep krompir ter so posamezni gomolji tehtali po kilogram. Ženske sprevodnice. Na južni železnici (proga Dunaj—Trst) je nastavljenih; kakor pišejo, 120 ženskih sprevodnic, V službi so baje zelo vestne in natančne. Nemške zahteve. Nemški radikalci se jeze, ker minstr. predsednik Koerber ni maral potom § 14. uveljaviti nemških zahtev glede nemškega državnega jezika, kakor tudi ne rešiti vprašanja glede avtonomije Galicije, da ne bi poslanci iz Galicije več pripadali avstrijskemu državnemu zboru. Blara dosii, samo v pravih rokah ga ni. V Budimpešti so poslali nekaj za delavce preoblečenih stražnikov v V. mestni okraj, kjer so imeli razni ve-letržci skrite cele zaloge masti in svinjine. Policija je prišla tako na sled tej zvijači. Prišli so mestni komisarji, ki so našli cele vagone špeha in masti. Pognalo se je tudi, da so trgovski špekulanti prodali do 100 vagonov masti v inozemstvo in sicer v sodih s krivo označbo. — Oblast je sedaj zaplenila vse skrite zaloge. Monte Carlo ob vojski. Življenje v Monte Carlo tudi za časa vojne ni izumrlo. Očividec pripoveduje, da je tain sedaj še živahneje nego v mirni dobi. V igralnih dvoranah je skoraj vedno gneča; namesto avstrijskih in nemških podanikov se vrte ob mizah francoski, angleški, ruski in belgijski častniki. Lastnik igrališke palače Edm. Blanc ima obenem več velikih tvornic za orožje na Francoskem in Italijanskem. Cene v Monte Carlo so seveda znatno poskočile. Temu so največ krive razkošne Parižanke, ki prihajajo v tako obilnem številu v Monte Carlo, da dostikrat niti stanovanja ni dobiti. Pa?icška palača v Avirmonu. Najznamenitejše poslopje v Avignonu na Francoskem je pač papeška palača; a vojska tudi tej ni prizanesla. Spremenili so jo v bolnišnico ter naselili vanjo vojake s fronte. Ker se pa zgradba — kakor sploh poslopja, ki se jih je polastila francoska vlada — r.i popravljala, se je zgodilo, da so se neko noč, ko so utrujeni vojaki spali, vdrli stropi- Po-končanih je bilo več vojakov, veliko je bilo na težko ranjenih. Angleška mladina. V tovarnah him-niciio na Angleškem je zaposlemh 20.000 dečkov pod 14. letom. Pregled po svetu. Hrvatsko-slovenski klub je imel 28. novembra dve seji na Dunaju. V prvi je predsednik dr. Korošec dal izraza so-žalju skupnega kluba povodom smrti cesarja Franca Jožefa. Poudarjal je med drugim: Naša sveta katoliška vera, ki je najlepši biser slovenskega in hrvatskega ljudstva, je imela v pokojnem vladarju globokoudanega pripadnika in zvestega zaščitnika. Povsod je kazal svoje versko prepričanje, vsikdar se je priznaval kot veren sin naše skupne matere svete katoliške Cerkve. Zato pa je bila ljubezen in zaupanje našega katoliškega hrvatsko-slo-venskega ljudstva do Njega vedno tako neizmerno velika, udanost neomajljiva. Čeprav še žalujemo za svojim prejšnjim vladarjem cesarjem in kraljem Francem Jožefom, je vendar naša ugodna dolžnost, da se že danes javno poklonimo tudi njegovemu nasledniku. Njega Veličanstvu cesarju in kralju Karlu 1. in ga spoštljivo pozdravimo. Z neomajanim zaupanjem zre hrvatsko-slovenski narod v novega vladarja ter mu poklanja svoja udana in zvesta srca. Ž njim je božja Previdnost podelila starodavni, častitljivi habsburški monarhiji zvestega variha svete katoliške Cerkve, močnega zaščitnika vdo^ in sirot, dobrega očeta ubogih in zatiranih ter pravičnega vladarja vsem narodom monarhije. — V drugi seji so se pretresale narodnopolitične zadeve, potem aprovi-zacija, begunsko vprašanje idr. Državni zb^r. Če se otvori avstrijski državni zbor, bo cesar pred obema zbornicama prisegel na ustavo. Potem se bo zbornica konstituirala. V prvi seji se izvrši žalna izjava po umrlem cesarju. Med tem časom se bo ministrski predsednik pogajal s strankami. Prvo meritorno zasedanje bi bilo vsled vojnih razmer zelo kratko. Na vrsto bi prišlo poročilo o odredbah, izdanih s § 14. ter njih naknadna odobritev; dalie volitve delegacij, razprava o aprovizaciji, ureditev poljskega vprašanja, pogodba z Ogrsko, davčne predloge. — Poslancem se določi baje z ozirom na draginjo pavšalni znesek in sicer vsakemu po 8000 K na leto. Predsedstvo državnega zbora se jc poklonilo 1. dec. cesarju. Navzoči so bili dr. Silvester, Romanczuk, Pogačnik in Juki. Poljsko kraljestvo. Po prvem ognjevitem navdušenju se je pričelo stvarno razmišljanje o novem kraljestvu. Časopisi poročajo o številnih zborovanjih, kjer se zahteva poljska vlada, poljski državni jezik, poljska narodna vlada, ki ima pravico vpoklicati poljsko armado itd. Tudi potiski Židi so se oglasili s svojimi zahtevami o narodnih pravicah. Židi so nervozni, ker se bo osnovala zares katoliška država, ki naj bi bila za šibo svobodomiselnim ložam. Upa'i je, da se bo na položenem temcl|U trezno in modro zidala stavba močne P01'Vojaška službena dolžnost v nemškem Parlamentu. Dne 29. nov je razpravi,ala zbornica v Berlinu o vojaški služben, dolžnosti Vsi govorniki so poudarili potrebo nove postave, ki razteza vojaško obvez- nost v istem zmislu in obsegu, kakor avstrijska. Homatije na Grškem. Kraljeva vlada je odgovorila admiralu Fournetu, dane izroči orožja. Kralj je naročil poveljniku I. armadnega zbora, naj skrbi za red in naj izvaja odpor proti temu, da bi en-tenta zasedla grška javna poslopja. — Dne 1. dec. se je razvila v Atenah rabuka. Sporazumovi in grški vojaki so se večkrat sprijeli; pokali so celo topovi, ragljale strojne puške. Streljanje je trajalo do polnoči. Grškim vojakom so se deloma pridružili civilisti. Ententa je izkrcala čete. — Sporazum je zaplenil grške ladje v francoskih in v pristaniščih entente, kar dokazuje, da je Grška blokirana. Dvojna vlada. Na Grškem vlada kralj Konštantin, zraven njega pa tudi Venizel. Ta položaj pač ne more biti trajen, ker oba izvršujeta vladno oblast. Sv. sinod je imel sejo, v kateri se je izrazilo spoštovanje in priznanje škofom onih revolucionarnih krajev, ki se niso pridružili venize-listiškemu rvanju. To je toliko, kakor obsodba Venizela. Pred katastrofo. Iz Carigrada pišejo, da je le vprašanje časa, kdaj se proglasi na Grškem republika. Angleški in ruski poslanik sta se preselila v Solun; le francoska diplomacija je ostala v Atenah. — Venizelos je napovedal vojsko tudi Avstriji, Nemčiji in Turčiji. No za take šale se ne zmenijo niti časopisi, ki to široko-ustnost Venizelovo komaj omenjajo. Topovski ogenj na Krasu. — Prva romunska armada strta. Zvezne "čete prod Uukareštom. Tretjina Romunije že zasedene. Ogromne množine vojnega plena. — Ituska razbremenilna ofenziva v Karpatih. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Topovski boji. Listi pišejo, da nameravajo Italijani novo ofenzivo; to se da tudi sklepali iz velikih priprav Italijanov in iz mnogoštevilnih poletov sovražnih letalcev. Zadnje dni se je res precej povečalo topovsko streljanje na Krasu; zlasti na južnem delu Krasa noč in dan grme topovi. RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Frva romunska armada strta. Po bojih pri Sibinju na Sedmograškem se je bila prva romunska armada umaknila v Karpate; od tu so jo zavezniške čete potiskale vedno proti dolini Valahije, pri Targuiu pa je bila popolnoma pre.nagana in predrta ter se je v velikem neredu umikala proti vzhodu. Njen poveljnik Stratilescu jo je z novimi rezervami kmalu izpopolnil in je sklenil, da se iznova postavi v bran ob reki Argesul, jugovzhodno od mesta Pitesti. Svojim četam je dal povelje, da se morajo braniti do zadnjega moža in da bo vsak takoj ustreljen, ki bi začel bežati. Toda vse to ni moglo dvigniti hrabrosti pobitih čet Naše in nemške čete so napadle so- 5' vražnika z veliko srditostjo, ga premagale in prodrle njegovo bojno črto. Zavezniki so zasedli Pitesti in pode sovražnika proti Targovištu. Tudi severno od tod, v dolini reke Dambovita in južno Kampolunga je bil strt sovražni odpor. Naši so zasedli mesto Kurtea de Arges, osvojili mesto Karnpo-lung in prodirajo od tu proti vzhodu in jugovzhodu, V srednji Valahiji je podila nemška kavalerija sovražnika. Pri mestu Kaesti, ob železnici, ki pelje v Bukarest, se je sovražnik zopet uprl našemu prodiranju. Toda njegov odpor so nemško-avstrijske čete kmalu strle in Romune zapodile. Pred Bukareštom. V južni Valahiji in ob Donavi so bolgarske in nemške čete pod Mackensenom prodrle pred Bukarest. Bolgarske čete so prodirale ob Donavi, nemške pa ob cesti, ki pelje iz Aleksan-tlrije v Bukarest. Prekoračili so reko Nias-Jov in dosegli reko Argesu. Tu so hitro zbrali Romuni od vseh strani rezervne čete in sc vrgli jugozapadno od Bukarešta na zaveznike, toda po srditem boju so bili vrženi v Bukarest. Zavezniki stoje sedaj tu kake dve uri o d g 1 a v n e-g a mesta Romunije. Severozapad-no od tod so pa že prekoračili reko Argesu in groze, da odrežejo Bukarest od čet, ki sc bore severno od glavnega mesta. Krog Bukarešta se sedaj razvija velikanska bitka, v kateri se bo odločila usoda romunskega glavnega mesta. Ako zavezniki prodero severno od Bukarešta, potem sc morajo Romuni odločiti, ali bodo branili svnje glavno mesto, ali pa ga bodo izpraznili. Bukarešt je ena največjih trdnjav na svetu. Ulrdbeni pas okrog mesta je dolg 70 km. Romuni so pa zgradili preveliko trdnjavo z ozirom na svoje moči. V Buka-reštu bi morali pustiti brambo okrog 200 tisoč mož, tc je tretjino vse svoje armade, ki bi bila obkoljena in obsojena k brezdelju. Več kot ena tretjina Romunije zasedene. Ako pogledamo na zemljevid, čisto lahko izračunimo, da so zavezniki zasedli več kot eno tretjino romunske države. Velikanski plen v Romuniji. Uradna poročila javljajo, da so zavezniške čete zaplenile: pri Turnu Severinu 28 častnikov, 1200 mož, 3 topove, 27 naloženih mu-nicijskih voz in 800 naloženih voz živeža in drugega materijala; pri zgornji Aluti je sovražnik izgubil nad 400 ujetnikov in pet strojnih pušk, pri Kampolungu so ujele bavarske čete 1200 Rusov in zaplenile 7 topov, nemška konjenica je zajela 29. novembra zopet nad 1200 mož, 10 topov in 3 strojne puške, Mackensenove čete so zaplenile do 30, novembra 2500 Romunov, 45 topov, 7 strojnih pušk in mnogo muni-cije. V bitki pri Pitesti 1. decembra ie izgubil sovražnik na uietnikih okrog 6200 mož in 49 topov, 2. decembra pri Kaesci pa 2800 ujetnikov in 15 topov. Tudi živil so zavezniki mnogo zaplenili. Riževa polja še n'so vsa požeta; vse to bodo pospravili zavezniki. Vsled hitrega bega Romuni niso mogli uničiti dosti živil; ni«i so zabeli cele črede živine, mnogo žita in petroleja. Do 28. nov, so zapleti i nili naši 1970 železniških voz, 10 lokomotiv; na Donavi 6 parnikov, 79 ladij vlacil-nic, 16 jih je bilo naloženih z ječmenom in ovsom. Ruska ofenziva v Karpatih, Da bi rešili Romunijo propada, so začeli Rusi v Karpatih z veliko ofenzivo. Na 300 km dolgi črti, od Jablonškega prelaza pa do jugovzhodnega kota Sedmograške so začele ruske in romunske čete napadati avstrijske čete pod poveljstvom generalov Arza in Kövesa. Najhuje napadajo pri Babi Ludovi, v Gozdnih Karpatih, pri Dorni Vatri in pri Trotusu. Rusi napadajo po svoji navadi v velikanskih množicah, zato imajo pa tudi strašne izgube. Njih napadi so bili povsod odbiti, le tu in tam so osvojili kako našo postojanko, v več krajih so jih pa že vrgli naši protinapadi nazaj. V Dobrudži so se zrušili vsi napadi Rusov na bolgarske in turške čete. BOJI V MACEDONIJI. Sovražniki nadaljujejo svoje srdite napade na postojanke Bolgarov in Nemcev severno od Bitolja. Več njihovih napadov je bilo krvavo odbitih. Samo en dan so pri vasi Grunište odbili šest sovražnih napadov. Najhujši boji se vrše za višino 1248. Sovražnik je večkrat skušal z bobnečim ognjem streti odpor Bolgarov, toda vse zastonj. Pred bolgarskimi postojankami leži na stotine sovražnih nirličev, samo pred enim bataljonom so jih našteli 3000. BOJI NA FRANCOSKEM. Na Francoskem bojišču nobene izpre-membe. Vrše se neprestani topovski in manjši pehotni boji, ki pa ne prineso sovražniku nobenega uspeha, ш§ш_ ЖУУШз/AVAVAVAYAVAyAVA^ШМШШ Divja Barbka. (Božena Nemcova. — Posl. A. Z.) (Dalje.) Ne le v najhujši vročini, marveč tudi v hladni polnoči je bila Barbka večkrat pod milim nebom. Poleti je spala navadno nad hlevom pri odprti lini, in vendar je nikdar nič ni prestrašilo. Nekoč, ko je bila na paši in je slonela pod drevesom kraj gozda, Lišaj pa je dremal tik nje, se je spomnila na. pravljico o popotniku: kako si je zaželel, da bi bil bogat graščak, ki bi vzel za ženo lepo princesinjo; kako se je v ta namen hotel zapisati hudemu duhu, ako bi rnu izpolnil to željo. V tistem trenutku, ko mu je to na misel prišlo, je batje že stal hudobec pred njim .., »Kaj bi si jaz zaželela, ko bi se tako naenkrat prikazal pred menoj?« se je vprašala samo sebe, božajoč Lišaja po glavi. »Hm,« se je nasmehnila, »jaz bi ga naprosila, naj mi podeli takšno čudno ruto, ki bi me napravila nevidno, ako bi jo dela na glavo in ako bi rekla: naj sem tam ali tam, da bi tam tudi takoj bila. Potem bi nemudoma hotela, da sem pri Liziki.« In mislila je, dolgo mislila. Ali vse je bilo tiho, niti drevo ni zašumelo. Končno pa je kakor v nekem polsnu in v neki nepremagljivi radovednosti tihoma zaklicala: »Ti črnil« __ Toda nič ni bilo. — Potem glasneje — in še glasneje, da je daleč odmevalo: »Ti črni, li črnil« — Med čredo je vzdignila glavo doni? ča kravica Črnka. Ko se je glas razlegel še enkrat, se je odločila od črede ter poletela vesela proti dekletu. Ali v tem je skočil Lišaj pokonci in jo hotel po svoji dolžnosti zavrniti; Črnka je ostrmela, Barbka se je pa zasmejala. »Pusti jo no, Lišaj, pusti! Revica je ubogala misleč, da jo kličem.« Poskočila je, pobožala Črnko po vratu in posihmal ni več verovala v pravljice o pohajkujočih hudičih. Pri gozdu, par sto korakov onstrae reke, je bilo pokopališče, V večernih urah ljudje niso nič kaj radi hodili v ono stran, kajti veliko pravljic je krožilo o rajnih, ki baje ondi opolnoči razsajajo, Barbka je pa hodila tja tudi ponoči in nikdar se ji ni pripetilo nič strašnega. Torej ni verovala, da bi rajni vstajali, hodili ljudi strašit in plesat na svoje grobove. Ako so šli vaški otroci v gozd po jagode ali brinje, in če je kdo zagledal kačo, so takoj vsi pobegnili. Ako je kača celo vzdignila glavo in pokazala jezik, takrat so vsi bežali do vode, da so bili tam prej, kakor kača, s tem so preprečili — tako so menili — njeno škodljivo moč. Barbka ni pobegnila nikdar, ni se bala niti hudega bika, kaj šele kače ali škorpijona. Ako ji je ležala kača na poti, jo je odgnala; ako sc ni pustila odgnati in se je branila, jo je ubila; ako ji pa ni bila napoti, jo je pustila pri miru. Kratko in malo: Barbka ni poznala ne strahu, ne bojazni; niti ko se ju bliskalo in treskalo, ali ko se je burja togo-tila nad vso dolino, se Barbka ni zmenila za to. Čisto nasprotno! Ko so vaščani zapirali okna in vrata, ko so prižigali sveče in strahu trepetajoč molili; naj se Bog ne jezi nanje, takrat je Barbka najraje stala med vrati, da bi laglje opazovala nebo nad seboj. Jakec ji je večkrat dejal: »Jaz ne vem, dekle, kako moreš gledati v nebo, ko se Bog jezi.« »Prav tako me veseli, kakor če se Bog smehlja,« je odgovorila. »Poglejte le, oče, oni žar; opazujte, kolika lepota je v teh črnih oblakih!« »Ne kaži!« je za vpil Jakec, »da ti strela ne odbije prsta! Kdor se ne boji nevihte, se tudi Boga ne boji; ali tega ne veš?« »Lizika iz župnišča mi je enkrat brala lepo knjižico; tam je bilo zapisano, da se nam ni bati nevihte kakor neke božje јеге, marveč v nevihti moramo le občudovali božjo moč. Gospod župnik vedno pridi-guje, da je Bog skrajno dober, zgolj ljubezen; — odkod bi pa to bilo, da bi se na nas tako pogosto jezil? Jaz ljubim Bogca, in zato se ne bojim njegovega poslanca.« Jakec ni rad veliko govoril in ic pustil Barbko pri miru. Toda sosedje, ko so opazovali neustrašeno dekle in videli, da se ji nikdar ne zgodi nič hudega, so bili tem bolj utrjeni v veri, da varuje lega otroka neka nadnaravna moč. Razen očeta sta jo ljubila samo še Lizika in Jožek, njena tovariša, Jnžek )e bil cerkovnikov sin, Lizika je bila nečakinja gospoda župnika. Jožek je bil deček drobne rasti, bledoličen, rusolas, prostosrčen, toda zelo plah, Barbka je bila za glavo večja kakor on, in pri tepežu se je Jožek vselej skril za njeno krilo. Barbka pa se je zanj vsakokrat odločno potegnila zoper fantaline, pri katerih bi drugače sam ne bil nič opravil. Zato ji je bil Jožek hvaležen ter ji je nosil suhega sadja, vsako soboto pa belih oblat. Neko nedeljo, ko je bila Barbka še majhna, jo je pripeljal na dom; hotel ji je namreč pokazati svoj oltarček in kako zna posnemati gospoda pri oltarju. Pri vseh kmečkih hišah so bila vrata na zapah; v župnišču so bila hrastova vrata z železjem obita ter večinoma zaklenjena. Kdor je hotel v župnišče, je moral potegniti zvonček. Pri cerkovnikovih so imeli tudi zvonček kakor v župnišču, in poredni vaški fantje so pogosto, ko so tam mimo šli, potegnili za žico do zvončka, da je zaklenkalo; cerkovnikova žena se je pa. hudovala. Ko jih je pošteno opsovalr., so za njo vpili' »Ježibaba, ježibaba!« — Ko sta nekoč Barbka in Jožek vkup stopila med vrata in ie v veži zaklenkalo, je prihitela cerkovnikova žena ven in se je za-drla s hripavim glasom: »Kaj pa to semkaj vlačiš?« — Ježek je ostal kakor oparjen; pobesil je oči in molčal. Barbka je tudi po-besila oči in molčala. Ali za cerkovnico je pritekel tudi maček, in zagledavši Lišaja, je začel grbančiti hrbet, prhati in iz očes so mu sršele iskre, Lišaj je začel renčati, potem je zalajal in se zaletel v mačka. Ta pa je skočil pod omarico; ko je Lišaj silil tudi tja, je skočil na polico med piskre. Tam je bil zavarovan, ali od jeze mu je stala vsaka dlakica pokonci. Naposled je ludi cerkovnik prilornastil domov, in ko je zagledal dva srdita sovražnika ter razdraženo ženo, se je raztogotil tudi on. Za-vpil je na otroka: »Poberila se mi v kraj s to mrcino!« Barbka si ni dala dvakrat ukazati; poklicala je Lišaja, ki ga je cerkovnik še pošteno ošvrknil s palico, in bežala, kakor bi za njo gorelo. Zaklicala je: »In ko bi mi ponujal cerkovnik svojo junico, ne pojdem več tja!« In tudi ni šla, čeravno jo je Jožek dostikrat prosil in ob-ljuboval, da jo bo mati rada gledala, ako pusti psa doma. N! šla, ne! In od takrat je izgubila vse spostovanje do cerkovnikovih, razven do Jožka, Vedno si je mislila, da je cerkovnik malodane enak gospodu župniku in se ga je močno bala, saj je hodil oblečen v cerkvi kakor duhovnik in v cerkvi je imel vse pod svojo oblastjo. Ako je tam dal kakemu razposajenemu paglavcu klpfuto, ni smel niti črhniti, in kadar sc sosedje imeli opraviti kaj pri gospodu župniku, so se vselej ustavili poprej pri botru cerkovniku. »Ta cerkovnik gotovo veliko velja,« je menilo dekle; ali od tistega časa, ko ji je tako grdo pokazal vrata in ošvrknil Lišaja, da je cvileč šepal po treh nogah, od tistega trenutka si je vedno mislila, kadarkoli ga je videla: »Ta-le cerkovnik pa tudi ni kaj Prida.« -, Čisto drugače pa je bilo, kadar je Lizika vzela Barbko s seboj v župnišče, in to je bilo navadno vsak četrtek in vsako nedeljo. Ko je zvonček v veži zaklenkal, je dekla odprla vrata, pustila dekletce noter, kajDada tudi Lišaja, s katerim je domači Pes živel v prav lepi slogi. Dekletci sta sle .«ran 0.-10 tiho v sobo za posle in splezali na peč, kjer je imela Lizika svoje igrače in punčke. Gospod župnik, že star go3pod, je navadno sedel za mizo; pred seboj je imel tobakero m teman žepni robec. Navadno je čitai brevir in bral časopis. Kadar je bil prost, mu je Barbka hitela poljubit roko, on pa jo je poboža! po glavi, rekoč: »No, si že P™?®- Le pojdite se igrat, dekletci!« — tudi kuharica Pepca, sestra gospoda župnika, je bila pridna. Z Barbko se ni razgo-varjala dolgo, čeravno je s sosedami rada pokramljala; a vselej ji je pa dala velik kos kruha z medom. (Dalje.) Slike In črtice z bojišč. Pi smo iz Galicije, (Piše poročnik Jože Barle.) Bojno polje, 25. nov. 1916, Kakor strela iz jasnega neba nas je zadela žalostna vest telefonske žice: »Cesar Franc Jožef I. mrtevl« Zakrvavelo je srce vsakega državljana. In kako ne, saj nam je zastalo očetovsko srce, ki je za nas bilo 68 let. Gledali smo nanj kakor na preroka; njegove besede so nam bile svete, in sedaj — ga ni več! — Šepetaje je šla med moštvom vest od ust do ust; »Naš car je umrö,« nihče se ni drznil izreči glasno, kakor bi se bal, da s tem razžali nekaj skrivnostno velikega. Potrti so hodili mom-ci naokrog, in če si jih vprašal zakaj, so ti odgovarjali: »Našeg otca nema više!« A za nekaj dni je prišel ukaz po žici — ukaz, da ponovimo prisego neomajne zvestobe novemu cesarju — Karlu. Hura — imamo cesarja — imamo cesarja-vojaka! Imamo cesarja, ki je kot vojak sam izkusil težave in napore vojaškega življenja na fronti. Sam poln mladostnega navdušenja je ob vsaki priliki bodril svoje vojake; kolikim je sam pripel na prsi hrabrostno odlikovanje in jim prijateljsko stisnil desnico, — Zato je kakor električna iskra prešinila čete: »Imamo cesarja — Karla!« * » » Prisega! V rano jutro pred solnčnim vzhodom — zaradi sovražnih letalcev — ( so se jela zgrinjati krdela, oddelek za od- \ delkom, k poljski kapelici. Vsi — častniki, kompanije, tren, saniieta, pionirji, saperji! Stali so po redu: Hrvatje, Nemci, Mažari, Čehi, Slovenci, Rusini, Romuni — v velikem četverokotu, sredi kapelica. Ravno je izza hribov posijalo zlato solnce, ko je pristopil vojni kurat k oltarju. — Po sv. maši je imel na zbrano vojaštvo krasen n«~govor v hrvatskem in'nemškem jeziku. Opominjal jih je na svetost in neprelomljivost prisege — opozarjal, naj ne samo z utsni-cami, ampak s srcem in voljo izrečejo svoj: »Prisegam«. — Nato je oolkovni poveljnik zaprisegel častnike. Glasno in za-trdno smo poklonili svoje življenje in svojo kri na oltar cesarju in domovini! — Zatem moštvo! Do neba je oril klic: »Zakhnjam se Bogu svemogučemu — — —«! Vsaka narodnost je prisegala zase. Kot edini slovenski častnik sem zaprisegel Slovence. Ni nas bilo veliko - samo majhno krdelce, a čvrsto in krepko je odmeval nas: »I n- segam!« Glasovi kakor od jekla, vsaka beseda — silen udarec! Taki smo Slovenci! Po prisegi cesarska pesem — prvič novemu vladarju! Vse je nelo, vsak v svojem jeziku; Hrvat, Slovenec, Čeh, Nemec, Ma-žar, Romun — a kljub temu je bila čudovita harmonija. Prepričan sem, da ni bilo nikogar, ki ne bi bil želel s celim srcem: Bog ohrani in blagoslovi našega novega vladarja Karla, da bi nam v miru, blagostanju in sreči vladal dolga., dolga leta. Najboljša in najsigurneiša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (lik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 >/ao/o brez kakega odbitka, ШШ ure od L zjuliaj üo i. pspoline. Glej Inserat! Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Je težko živeti. Na Dunaju in v drugih mestih so poskusile tovarne in razna društva napraviti svojim ljudem skupno kuhinjo, da bi si na ta način zagotovili dobre delavce. Za te kuhinje so dobili zadostne hrane od vlade. Družine teh delavcev so pa še vedno dobivale določene množine moke in drugih živil. To je pa razburilo druge ljudi, zlasti reveže, ki niso zadosti dobili, češ, »zakaj imajo ti predpravice, ko smo mi še večji reveži«, Skoro gotovo se bodo morale te kuhinje opustiti, — Nekatera mesta imajo za največjo silo še moke, drugod jim že prav trda prede. Večinoma dobivajo na teden У4 kg moke in nekaj malega kruha. Pri tej hrani, ko tudi zabele in mleka primanjkuje, je seveda težko živeti. Kdor more, gre na deželo, da izmoleduje pri usmiljenih srcih košček kruha ali kako drugo živilo. Zdaj je čas, da si tisti, ki imajo, kolikor mogoče pritrgajo, da ne bodo reveži po mestih preveč stradali. In zopet prešiči. Dober mesec poprej kakor druga leta so začeli ljudje riniti pre-šiče naprej. Najboljšim gospodarjem krme že zdaj primanjkuje. Po novem letu bo le še malo prešičev ostalo. Mast bo redka, kakor je zdaj laško namizno olje, ki se na Nemškem plačuje kilogram po 34 mark =: 45 kron. Skrbeti bo treba za mlade prešičke. spomladi. Po sedanjih izkušnjah se je letos do sedaj več kakor polovica manj zivah za pleme porabilo, kakor druga leta. .Mladiči bodo spomladi še veliko dražji, kakor so bili leto«. Še je čas. Voditi treba, kol^or mogoče veliko svinj. Domača reja je veano najboljša. _ o2 Kdo je delal »gleite«? Ko so lani Ruse Izgnali iz Bukovine. je bilo v deželi še obilo živine, ki se je prodajala kilogram po 80 do 90 vin. Vlada je dala monopol za nakup živine deželnemu kulturnemu svetu. Toda razni mogotci tujega imena so se znali izogniti vladni naredbi in so živino še naprej sami kupovali. Prekupci so vreli od vseh krajev v ta raj divje špekulacije. V tistem času so iz Romunije na tihem in tudi očito pripeljali na tisoče glav živine v našo državo. Vlada je celo deželno mejo razdelila na tri dele in dala izključno pravico za nakup romunske živine od Iskantja do Kor-nolunu Natanu Kraftu, ki je imel mlin v Seretu, in Natanu Fliegler, bankirju v Čer-novicah, Drugi del od Sučave do Novosie-lice je dobila ogrska banka za parceliranje, tretji zadnji del je dobil Izidor Burgrau, trgovec v Gurahumori. — Ti trije podjetniki so dobili okoli 400 nakupovalcev, ki so preplavili romunske meje. Med vserni temi ni bilo niti enega kmeta ir. niti enega, ki bi imel z živino popred kaj op>-aviti. Najbolj zr.ani so postali: Abraham Diker, Hajm Volf Kamil, Abraham Herš Gutman, leig Gelder, Natan Korn, Izrael Bleiberg, David Sonenklar (Solnčnosvetli), Fajvel Šapira, Herman Atlas, Zaharija Low, Zankel Kraft, torej sami pristni.....Navadno so ti prekupci zaslužili po 15 do 30% pri vsakem nakupu. Nekateri so v par mesecih prihranili čez 100.000 K. Romunske goveje živine so spravili najmanj 50 do 60 tisoč glav v državo. Zraven je bilo še neizmerno število konj, ovc in prešičev. Trije veliki pod'etniki so sami zaslužili čez 10 milijonov kron. Vojaštvo in civilne oblasti so jim vso živino plačale po 3 K vsak kilogram. Oddpjali so le za gotove cene, kolikor je nižie kupil, je bilo njegovo. Lani so naši pred Rusi zopet izpraznili Bukovi-no. Kmetje so morali pred sabo gnati vso svojo živino, okoli 30 do 50 tisoč govedi. Krme ni bilo, živina je hujšala. Ubogi reveži so se bali, da bodo vse izgubili in jim bo živina vsaki čas poginila. Ti prekupci so padli zdaj na kmete in pokupili za slepo ceno govejo živino. Razen 5000 glav, katere je kupil deželni kulturni svet, je šlo vse skoz njih roke. Skupni dobiček te lahke kupčije je znaša! le za velike podjetnike do 30 milijonov kron, za male prekupce pa še prevej več. Ni znano, če je bil kateri obsoien zaradi navijanja cen. Nizozemski sir. Na Nizozemskem so trgovci nakupili velike množine sira. Angleška vlada se je domenila z nizozemsko, da bodo dobivali Angleži sir 100 kg po 60 do 70 nizozemskih goldinarjev. Trgovci so mislili, da ga bodo na Nemško prav lahko oo 100 gld. prodali. Zdaj je nemška centrala za nakup sira določila, da ne plača več, kakor Angleška. Trgovci bodo pri siru precej izgubili, Angleži bi radi pokupili ves nizozemski sir, da bi Nemci nobene hrane ne dobili. Zdaj zahtevajo od Nizozemcev še 7 milijonov kilogramov sira. katerega jim pa ti ne morejo dati. — Nizozemska vlada se je nadalje domenila z Angleško, da bodo Angleži iz Nizozemske dobili: 25 odstotkov vsega masla, ki bo šlo na tuje, 75 odstotkov zgoščenega mleka, 50 odstotkov — to ie polovico vse govedi, ovac in prešičev, 25 odstotkov krompirja in 15 odstotkov sira, 52 Zaradi hrane so Angleži tudi v zadregi. O pšenici smo že poročali. Veliko so jim prejšnja leta zalegle morske ribe. Leta 1913/14 so ujeli 24,852,000 kutsev morskih rib, to je 1248 milj. kg. Lani le 8,675.000 kutsev, torej skoro trikrat manj. Letos bo najbrž še slabše. Ribe so se podražile za 118 odet. Če je stala prej riba 1 K, stane zdaj 2 K 18 vin. 100 kg krompirja je veljalo leta 1914 5.1—6.1 M. to je 5—7 K, Danes stane 1 q 22.5—25.2 M., čez 30 K. Zdaj bo dala Indija 40,000 vagonov pšenice za Angleže, Francoze in Lahe. Nekaj bo že, pa vendar premalo. Na Laškem jih tudi zelo skrbi, kako bo s hrano, Vse turščice so pridelali le 19.5 milj. q, za 10 milj, q manj kakor lani. Kje se bo vzela polenta? Imajo pa na Laškem še veliko neobdelanega sveta. Vlada je obljubila 50 lir nagrade vsakemu, ki obdela ha takega sveta. Na Nemškem se prodajajo debele gosi po 100 K. Bogatini, ki so napravili veliko vojnega dobička, ne vprašajo nič, koliko velja blago. Plačajo vse, kar se zahteva. 1 kg gosjega mesa stane 12 M. — Tako ine-so je bilo nekdaj tam ljudska hrana, zdaj ga dobe le še bogatini. Pri nas je menda ravno tako. Detelmo sesne. Vlada je dala odredbe zaradi prodaje semenske detelje. Kmetu se plača 2 K 75 vin. za 1 kg deteljnega semena, če je v semenu še predenica, in 5 K 50 vin. za popolno čisto blago; proda se onemu, ki bo sejal, v plombiranih vrečah. Pri nas bi mogla to kupčijo prevzeti le Kmetijska družba. Razno. Švicarji imajo 40.000 vagonov za razno blago v laških in francoskih pristaniščih, Toda prevoza blaga jim nočejo dovoliti. Blago se kvari v primorskih mestih. Na dan znašajo stroški le za vzdrževanje tega blaga četrt mil. fr. — Na Francoskem je pomanjkanje premoga vedno večje. Več tovarn je moralo že delo zaradi tega ustaviti. Lahi so morali več sto mil. lir zlata na Angleško poslati, da so jim dali premog, živila in vojne potrebščine. — Iz naše države je šlo več sto milijonov skozi Švico na tuje za ženski lišp. Bogate dame so zlasti diamantov veliko nakupile. Ker zlata zdaj ni, morajo z bankovci plačati. Ti imajo pa zdaj na tujem manjše vrednost. Tako se vedno bolj množi zaradi nepotrebnih stvari dolg naše države v inozemstvu. * * * Pojasnilo glede prometa s prešiči. Ker se razširjajo različne napačne govorice, da se bodo prešičerejcem pobrali vsi prešiči ter se jih bo pustilo samo toliko, da bo vsak prešičerejec imel 6 kg masti za vsakega člana svoje družine, moremo na podlagi informacije od merodajne strani izjaviti, da se kaj takega ne namerava, kakor sploh ne zasilna rekvizicija, dokler se dobi zadosti prešičev potom prostovoljnega nakupa. Vsled tega lahko vsak prešičerejec svoje prešiče za lastno uporabo kolje. Preveč prešičev za lastno uporabo klati, pa bi itak ne bilo umestno, in sicer glede na občno korist, kakor tudi glede na lastno korist prešičerejca, ker se prešiči zelo lahko drago prodajo ter mora prešičerejec vendar tudi imeti nekaj denarja za svoje druge potrebščine. Prešičerejci naj gledajo v svojo in ljudsko korist, da prešiče kolikor mo- goče dobro izrede, potem bo res kaj masti na razpolago. Mešana krma za konje. »Deželno mesto za krmila« naznan)a, da je bil drugi vagon te krme tudi hitro oddan. Sedaj ima dobiti še tretji vagon, ki se je nakazal z Dunaja že meseca septembra. Iz tega se vidi, kako počasi se dobavijo krmila od zunaj. Mešano močno krmo dobiva iz tvor-nice za krmila v Perneggu na Štajerskem, ki na ponovno dreganje še do danes ni mogla izvršiti naročila. V zadnjem času je promet zaprt, tako da tudi iz tega vzroka ne more priti do potrebne krme. Koletarii po kavarnah si bodo tudi morali post napovedati, kajti od 11. dec, dalje po kosilu ne bodo smeli postrezati s kavo ne po kavarnah, ne po gostilnah in ne po hotelih, ampak samo zvečer od 8. do 10. ure in zjutraj do desetih. Štiri milijone. Upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske je sklenil, da podpiše štiri milijone K petega vojnega posojila in sicer v 40letnih odplačljivih zadolžni-cah. Žepne rute iz papirja uvajajo v Ameriki. Ljudem so se zelo priljubile, ker so poceni. Ko se tak robec umaže, ga je treba kajpada zavreči. Veliko srbske živine so spravili sedaj na dunajski trg; meso te živine se prodaja po mesnicah kg po 5 K. Denar — varnemu in plo-donosnemu prometu! Poljedelski minister grof Clam-Mar-tinic je izdal za kmečko prebivalstvo krepak poziv, naj se pridruži podpisovalcem V. vojnega posodila. Med drugim poudarja tudi to-le: Petič kliče država svoje državljane, da ji zaupajo svoj razpoložljivi denar, da more srečno dovesti do konca boj za obstanek monarhije. Varnost in korist tega državuega posojila je bila v javnosti že temeljito pojasnjena. Le eno naj še dodenem, kar je vzvišeno nad vsak dvom: da vsak milijon vojnega posojila zvišuje vrednost vsakega milijona našega denarja. Od gospodarskega vzdrževanja je odvisna zmaga, Da pa moremo gospodarsko prebiti, moramo financielno vzdržati. Domovini, ki jo naši junaki branijo s svojo.krvjo, moramo dati na razpolago svoj razpoložljivi daner, da more vojno dovesti do častnega miru. Ne da se tajili, da je vojno gospodarstvo tudi kmetu prineslo dohodke, ki mu omogočajo, da se v višji meri, nego bi bil drugače mogel, udeleži podpisovanja petega vojnega posojila. Pa je tudi vsakogar patrijotična dolžnost, da da v vojni pridobljena sredstva v čim največji meri državi na razpolago. V Ljubljani se je ustanovilo »Kranjsko društvo za podpisovanje vo'nega posojila«. Namen temu društvu je, omogočiti svojim članom, da se udeleže podpisovanja z malimi doneski in sicer tako, aa podpisujejo skupno. Slov. 49 .Domoljub" 1911. Društveni delež znaša samo 50 K, ki se pa lahko plača v devetih zaporednih mesečnih obrokih, od katerih znaša prvi (obrok) 10 K, vsi ostali pa samo po 5 K. Na ta način je omogočeno, da vsakdo lahko pristopi kot član in se udeleži V. vojnega posojila. Za vse podpisane in plačane deleže bo društvo podpisalo V. vojno posojilo, ki ga bo upravljalo brezplačno, ob koncu svojega delovanja bo pa izročilo svojim članom v višini vplačanih deležev kose V. vojnega posojila v obliki 40letnih, 5U.% amortizacijskih vojnih zadolžnic. Na željo onih posameznih članov, ki podpišejo najmanj 20 deležev, je pripravljeno društvo kupiti 5'/2% zakladne liste V. vojnega posojila po kurzu 96%, dočim znaša uradni kurz teh zadolžnic 96'50%. Vsak vstopivši član pa ima seveda pravico plačati takoj pri pristopu vse podpisane deleže v gotovini, kar je zanj tem boljše, ker se mu ne računajo zamudne obresti od posameznih pozneje vplačanih obrokov. Rok za podpisovanje poteče 16. dec. 1916. Pravila, oklice, priglasnice i. dr. pošilja društvo na željo vsakemu brezplačno. Za sodelovanje so naprošeni župnijski uradi, občinska predstojništva, šolska vodstva, denarni zavodi. Vse dopise je treba nasloviti na »Kranjsko društvo za podpisovanje vojnega posojila,« Ljubljana, Še-lenburgova ulica 7, II. nadstr., soba 27. (Hotel pri Maliču.) Prijave se sprejemajo vsak delavnik od 9.—12. ure. Da je naša vojska še nadalje kos svoji veliki nalogi, mora biti preskrbljena z dobro hrano, obleko, obutvijo, orožjem in municijo. Tudi rodbine v vojno poklicanih ne smejo trpeti pomanjkanja. Da krije vse te potrebščine, se obrača država vnovič do požrtvovalnosti svojih državljanov, ki bodo s podpisovanjem tudi sebi koristili. Kakor je kranjsko prebivalstvo doslej vedno dokazalo svojo zvestobo do cesarja in domovine, tako tudi to pot ne bo zaostalo pri podpisovanju 5. vojnega posojila za drugimi narodi in kronovinami. S tem bomo pripomogli do čimprejšnje slavne zmage in do častnega in trajnega miru. Tedenska pratika. ietrtek, 7. decembra: Sv. Ambrozij, škof. (T 397.) ml j » Petek, 8. decembra: Praznik brezmadežnega spočetja Marije D. Sobota, 9. decembra: Sv. Leokadija, dev. in muč. (+304.) - Sv. Peter Fo-rier, (t 1640.) — Sv. Sirij, šk. — Sv. Valerija. Nedelja (II. adventna), 10, decembra: Ev. o Janezu Krst. v ječi. — Praznuje se god sv. Evlalije, dev. in muč. (t 304.) Ponedeljek 11. decembra: Sv. Damaz, papež, (f 384.) , Torek, 12, decembra: Sv. Epimah, muč. — Sv. Sinezij. Sreda, 13. decembra: Sv. Lucija, dev. in muč. (f 304.) — Sv. Otilija. Četrtek, 14. decembra: Blaž. Andrej Bobola. (f 1657.) — Sv. Spiridion. * * * Solnce vzhaja ob 7. u. 50 m., — zahaja ob štirih. Luna polna 9. dec. ob 1. u. 44 m. popoldne. Sv. Lucija, Znana svetnica, a manj znano njeno življenje. Doma je bila v Sirakuzah na Siciliji. Izmlada Bogu vdana je napravila že v zgodnji dobi obljubo vednega devištva, vendar pa tega ni razodela svoji materi Evtihiji. Ko jo je torej hotela mati dati za ženo nekemu odličnemu poganskemu mladeniču, je bila Lucija v zadregi ter je za-vlačevaia zaroko, kolikor je le mogla, med tem je pa pridno molila ter prosila Boga, naj ji poi rnga. Pomoč ni izostala. Evtihija si je nakopala tako hudo bolezen, da je vsa zdravniška pomoč odrekla. Lucija ji pa prigovarja, naj zaupa na Boga in na priprošnjo blažene device Marije in mučenice sv. Agate, Z vso gorečnostjo pobožnega srca je molila Lucija in prosila zlasti slovečo svet-nico Agato v Kataniji, naj pomore. Ko jo je vso trudno premagal spanec, se ji ie prikazala sv, Agata v družbi angelov, ter ji je govorila: »Lucija, sestra moja! Kaj želiš od mene? Glej tvoja vera in tvoje zaupanje je pomagalo materi. Zdrava je. Bodi ti znano, da si s svojim devištvom napravila Bogu v svojem srcu prijetno stanovališče!« Mati je polna hvaležnosti do Boga dovolila svoji pobožni hčerki, da sme v de-vištvu živeti ter dajati vbogajme, kolikor drago; mladenič pa, ki jo je hotel vzeti za ženo, jo je v slepi jezi naznanil poganskemu sodniku, da je kristjana. Ta jo je hotel izročiti najhujšemu duševnemu mučeni-štvu; toda nobena moč je ni mogla spraviti z mesta, še celo voli ne, ki so jih upregli. Slednjič jo da sodnik vfeči v ogenj in politi z oljem ter smolo, a ni bila nič poškodovana. »Prosila sem,« je rekla, »naj bi mi ogenj ne škodoval, da bi s tem vernim odvzela strah pred trpljenjem, nevernim pa pogum za preklinjevanje.« Končno so ji vrat prebodli z mečem. Vendar je mogla pred smrtjo še govoriti in prejeti sv. popotnico. Ako se prehladimo, nastopajo po udih razni »prehlaj. strupi«, ki nam povzročajo boli. Kadar sc preveč utrudimo, napravijo se v udih »utrujev. snovi«, ki ovirajo delavnost mišic. Prvi kakor drugi se naglo preženo in napravijo brez učinka, ako se roke in noge masirajo s Fellerjevim bol lajšajo-čim, mišice in kite krepilnim rastlinskim esenčnim iluidom z zn. »Elsa-fluid«. Predvojne cene: 12 steklenic pošilja franko za 6 kron lekar E. V. Feiler, Stubica, Elsatrg št. 16 (Hrvatsko). Priporočajo ga številni zdravniki in v nad 100.000 zahvalnicah. _______M_ To in ono. Vabljivo. Ameriški bar.kir Farson, znan milijonar, je bil razglasil po časopisih, da je pjiprav-lien zapustiti v oporoki milijon dolarjev dekletu (ne preveč mlademu), ki bi hotelo v njegov, hiš. služiti ves čas kot sobarica; poleg tega bi dobivalo še bogato plačo. . Kaipada bi morala dotična sobarica biti vzoi mladenke po mislih Farsona. Kot potrebne ,e naštel Farson te-le lastnosti: Deklica mora znat. vzorno servirati, gostom že z oči brati, kaj potrebujejo, se ne sme nikdar pusto držati, izogibati sa mora vseh predomačih izrazov; biti mora modra m prebrisana ter vedeti, da je samo služkinja. tujcem ne sme nikdar govoriti o domačih razmerah m zadevah; snažno in čedno mora biti opravljena, znati mora dobro kuhati ter biti spretna vralarica. Svojo obleko si mora znati sama naredit). 1 o so nekatere zahteve bogatega Kreza. Ponudb ne bo manjkalo; če bo pa katera mogla biti kos vsem tem idealnim zahtevam, je pa veliko vprašanje. Nagrobni napis. Nekje na južnem Bavarskem se nahaja na grobu starega župnika naslednji napis: Pred menoj ste napravili krstno obli'jbo, o ne prelomite, je! Vsadil sem vam vero v srce, o ne izgubite je! Pridigo val sem vam o zapovedih, o ne piela.nljajte jih! Odvezoval sem vas grehov, o ne zapravile milosti! . Kazal sem vam pot proti nebesom, o ne izgrešite je! Blagoslovil sem vaše zakone, o ne žalite se med seboj! Vaše otroke sem rad imel, o ne zanemarite jih! Blagoslavljal sem vaše mrtve, o ne pozabite jih! Sedaj sem sam tu pokopan, o ne pozabite name! Pred sodbo se moram zaradi vas zagovarjati, o nikar se ne pogubite! * * * Tudi izgovor. Oče: »Povej no. Maks, kako je to, da zmeraj tako slabo spričalo domov prineseš?« — .Maks: »Vidite, to je tako: Preveč nas je, in preden pride vrsta name, tj dobra spričala že proč.« Otroška razlaga. »Jaz bi pa rada vedela,« pravi Marijica, »iz česa je luna?« — Tonček ji pojasni rekoč: »Iz nič. Saj lune sploh ni, ampak to je le okence v nebesih, in skozi to okence gleda ljubi Bog, kaj otroci delajo.« Krivde, da bi otrok ali kak bolnik hiral brez vsake pomoči, pač nihče noče prevzeti na svojo vest. Slabotnim, suhim, bolehuvim otrokom da Fellerjevo pristno dorševo olje naglo ojačenja, večje teže in nove odporljivosti proti boleznim. Slabokrvni, škrofulozni otroci in odrasli radi zauživajo to olje, ker je popolnoma brez duha in brez okusa. Doječim materam pomnoži hrano in da nove moči. Predvojne cene: 2 steklenici za 5 K pošilja franko lekar E. V. F e 11 c r, S t u b i c a, Elsatrg št. 16 (Hrvatsko)._ Najnovejše z bojišč. Bitka za Bukarest je najvažnejše de janje sedanjega bojevanja. Zmaga naših zaveznih čet ob reki Argesu v dneh do 3. dec. je odločilne važnosti. Bojev so se udeleževali tudi avstrijski mejni lovci in baterije. — Pod pritiskom težkih izgub so Rusi v nedeljo ustavili napade na severovzhodni črti Sedniograške in Karpatov; najbrže pošljejo del čet na južno mejo Moldavije. — Naše zvezne čete so se v zmagovitih bojih tako držale, da jih ni moč prehvaliti; premagali so silovite pohode. Bogata dežela in zaplenjena živila olajšujejo preskrbo čet. Krvave izgube romunske armade so sila velike. Ujetih je bilo nanovo čez 8000 Romunov. Plen na blagu in vojnih potrebščinah je ogromen in nepregleden. Vprašanja in odgovori. M. B. — Domžale, Razložite te stvari županstvu, ki bo prošnjo priporočilo, ako ste upravičeni do podpore za dotično deklico. Alto podporna komisija prošnjo zavrže, ne vemo nobenega sveta, ker zoper odlok te oblasti večinoma ni priziva. J. Resse. Westfalen. Prošnjo in razmere, zlasti to okoliščino, da živite v obljudenem industrij- 42 » Stran 642 Domoljub 1916. Stev. 49 sltcni kraju, nai potrdi ondotno županstvo ter jo predložite še enkrat domačemu okr. glavarstvu, kamor spadate. Listnica uredništva. Vse, ki jim ne moremo ustreči, da bi sprejeli tožhe čez lahkomišljcnc osebe v naš list, prosimo, naj take domače težave in neprijetnosti razlože gg. župnikom. Uredništvo zasebnih zadev ne more in ne sme obešati na veliki zvon, ker se večina bralcev tudi za to ne za-rimljc, Dobre knjige. Ker so Katoliški bukvami ceniki pošli in med vojsko ne more tiskati novih, bomo, da olajšamo našim odjemalcem na-ročevanje, v vsaki številki »Domoljuba« imenovali nekaj knjig, ki se pogosto rabijo. Cene se razumejo s poštnino vred: Koledar za slovenske vojake 1917, vezan K 1.40; Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre. Cena vezani knjigi K 5.40; Regally, Sodne pristojbine po cesarskem ukazu z dne 15. septembra 1915. K 1.—; Novi hitri računar, iretji natis. Praktična knjižica, ki ima vse, kar je v kupila in prodaji potrebno že zanesljivo izračunjeno. Cena vezani knjigi K i.50; Pengov, Živinorejci in vojna ali kaj in kako naj pokladamo živini ob času vojske, 90 vin.; Govekar, Dobra gospodinja, K 3.20; Derganc, Spolna nevarnost 20 vin.; Poslojinsko okrajno glavarstvo K 1.90; Ko-malar-Šarabon, Zgodovina in geografija Avstro-Ogrske K 3.90. Ljudska knjižnica. Na podbudo mnogih, da bi nadaljevala Katoliška bukvama z izdajanjem Ljudske knjižnice«, ker primanjkuje pripovednega berila, naznanjamo, da je to med vojsko nemogoče, da se pa dobe še vsi dospdaj izdani zvezki s silno zanimivimi povestmi, katerih je velika izbira n. pr.: Sienkiewicz, Skozi pustinje in puščavo, K 2.80; Haggard, Roža sveta, K 2.80; Haggard, Dekle z biseri, K 2.20; Conan Doyle, Znamenje štirih, 60 vin.; Dostal, Darovana, 60 vin.; Sienkiewicz, Jemač Zmagovač; Detela, Malo življenje, K 1.90; Šenna, Zadnja kmečka vojska, K 1.60; Finžgar, Gozdarjev sin, 20 vin.; Detela. Prihajač, 90 vin.; Jirasek, Pasje-glavci, K 2.20; Alešovec, Kako sem se jaz likal, K 3.60; Dolžan, Iz dnevnika malega poredneža, K 1.40; Alešovec, Ne v Ameriko, K 1.50; Coloma, Janez Nevolja, K 1. Loterijske številke. Trst, 29. novembra: 76, 51, 5, 40, 56. Duna!, 2. decembra: 18, 27, 64, 52, 49. SKRIVALNICA. Šnops spet zmešal je Jernača! Ko domov pijan se vrača, mlad mu fant ne da miru; se norčuje brez strahu. Jernej grozno se huduje: Kdo se meni posmehuje? Vse sem plačal, primaruh! Če sem pil ga, sem pa suh!« A ne najde, zabavljača; skrit je kakor zvita kača. Kaj? Kje Kdo mi pa zabavlja? Kdo mi tukaj pot zastavlja?« Fcllerjev blagodejni, oživljajoči fluid iz rastlinskih esenc z zn. odetranja bolečine v udih Predvojne cene: 12 steklenic 6 kron prosto poštnine, lekarnar E. V Keller. Stublca, lilza-trg 10 (Hrvatska. — Oez 1(0000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. Kupim vsako množino ЂвГ Jedilnega korenja tudi cele vagone. Ponudbe na J. AuguStln, Ljubljana Trdinova ul. 2/II1, Ženske lase mešane in rezane kupujem na drobno in debelo ter plačam najvišjo cono. V zalogi Imam lasne kite izgot. od 5—30 K. — Harvo za lase in brado znamka: Kraljica vseh barvil zanes-, ijiva in neškodljiva. Hair Petrol sigurno sredstvo proti izpad, iaa in proti luskinam. Zdravniško priznano. Burgit: za odstranitev kurjih očes in trde kože. Naročila: IVAN SVETEC, vlasuljar. Novomesto. Nasproti rotovža. Avtomatična past za podpan^K5'50, za miši K 4 00, lovi brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne zajiuste ni-kake sledi in se same zopet nastavijo. Past za ščurke „Knpid" vjarnc na tisoče ščurkov v eni noči, po K 370. I'ovsod najboljši usjiehi. .Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 80 v, Izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj III., Neulingg 26-8 уЖргаТГ morajo biti kmalu debeli in tolsti, krave morajo dati več mleka, kokoši več jajcc, ako jih krmite redno s Barthelovfm klainim apnom prituešanim h krmi. Г> 1<к za poskus K 4 50 od Dunaja, 50 kg za K .';f> nI zaloge Maribora proti picdplačilu. Cene neobvezne. Miha Barthel & Co. Dunaj, X'l. Siccardsburg44. (Tvrd ust. 17SI) Klinih ppsov (bruh-bandov) Trebušni pas od K 5. 1, i) do 'Iv, hlln: imovi on K 4, ü, o m H: pasovi u oüe strani podvojene cenc. pjsovizaoirokeodK lil, do 4. — Zaloga blaga i; pmija n babice ш bolnice, pumiicv8 noraviet in Ulatine. Umetne nogi, rohe itd- Za oosp. zdravnike zalo a vsakovrstnih Instrumentov. Zu obilna nnr >< i';» Kfl jinjioroču K. PIOTROWSKI, Ljubljana 33 Sv. Petra cesta (Levfeva hiša) št. 33. Po HonkurenPnlh cenah. Vprašanjem ro poŠti naj se priloži гчиЧ- IROLINMRoche Se dobi v vseh lekarnah нл- Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Hdo naj jemlje Sir o lin ? influenae. V Vsak, ki trpi na frdjnem ka.šlju. lažje je obvarovali se bolezni.nego jof-dravifi. Osebe s kroničnim ka/arom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave 3. Vadušl jivi ,ka okusno, od pre-,,UUI lUaUll , mnogih zdravnikov in bolnikov celega sveta hvaljeno po prof. dr. Coole izdelano redilno sredstvo za pljuča, zdravi temeljito in naglo kašelj. težkoče pri dihanju, hripavost, zaslezenje, razkužuje pljučne tančice, povapni cvent, tuberkulozne bacile, s čimur se odstranja katar v pljučih, razjedajoče znake jetike (mrzlico, nočno potenje, oslabelost, krčeviti kašelj itd.) odstranja težke boli, ki so pojavijo pri pljučnih boleznih kot posledica holjšanja. — Certosan pospeši poleg tega izredno zvišanje teže in oja-čenje živcev, je torej primerno kot sredstvo za odebelitev. Cona voliho izvirno steklenice: OK. Dobi sov lekarnah. Alto so 110 dot>i na mestu, naj se naroči pri glavni zalogi: Lekarna Job. v. TÖ-röh, Budapest VI., Kiraly-utca 12 D. 'liläffi5 №п;мНШ -I IPidt p. a. M. živli. inrcMj.mo. in Ш шгоаМсг sprejema zavarovanja na doživele in sniri. otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovania. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividemlali pri živi enski znvarov. že po prvem ietu. Stanje zavarovanj koncem 1014 K 173.400 838 — Stanje gnr. londov koncem 1914 K 48,732C22-7G V letu 1014 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . .K 432.232-61 Kdor namerava skleniti iivljersio zavarcvanic veljavne hkrati zi volno zavarovan le, na) se v lastno korisl obrne do gori imenovane podružnici-, Prospekti zasloni In poštnine prosto. , - Sposobni zasopnik se sprej-I I mejo po najugodnejšim por,oii I Marije Terezije cesta 12. Naročajte sobotnega .Slovenca' I Razširja te „DOMOLJUBA"! Bližalo se veliki dnevi sreče l V času do 1. iebr 1917 izžrebani bodo glavni dobitk sledečih zbornih srečk: Novih srečk Avstrijskega rdečega križa . 3eo.ee© in Soo.ooo kron Turških srečk......2©©.©e®, 4oo.ee© in 2©o.ooo frank. 3°/0 zemljiških srečk fz 1. 1880 .....So.oocs in 9C.OOO kron 3°/0 zemljiških srečk iz 1.1889 .....®o.oc© in loo.ooo kron 17 žrebanj vsako letos Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,230.00© kron oziroma frankov. —Mesečni obrok samo K 7*— oziroma K 3-75. ---— Te srečke lma|o trajno der.tirno vrottnost in je izguba flenarja ]nk«r pri lotori.,ah v slučaju nelzirebanja 1 zklju čonat — Zahtevajte brezplačno poj o eni! o ln Igralni načrt, hitite z naročilom! 7 80 Sreekown© sastopstao 12, Ljubljana. Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo pnsrstsß umetnosti Razpošilja seNepu°gÄju zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Zlato uro zasloni! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. G a ko sodno vse strankeGisoč 1аШђ pisem 'Vom шђко pokažem* i 9o iet/ђ še m popravna potrebnat Mon znanci so zelo izrienadeni aaonako-vinasta ura, katero sem on Vos kupil K 4 JU, - e m bila oopravliena in цгс vedno aobro. Г-ošliite mi seaai ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4ЧС ooSl/em istočasno po "Oštni nakaznici na Vas Vas najlepše pozdravl/ant Skaričevo ori Krapim. Franc Mlinaric, o os. Lastna znamka „IKO" svelovnoznana. H. SUTT Nobene podružnice. Vse ure so natančno preizkušene! Svetovna razpošjljalnica Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. 9'rnrt C>44 Domoljub 1916. Stev. 49 Doma zanestna ura UUUincllU 1'UgUl. lil ru-dps Nikel ali jeklo K 12 — ts — 2u z ladij, svetiln kazal K ib-10 24 - v «rob o lir. K lh 24 2h. e rud. «vet Как K 30 - 36.— srt-br кар uranaelast. K — 36 40 - u k. elara zapestna ur» na elast. K loO —, 120. —. 140 — 3 letno pismeno jamstvo Pošilja po povzetju Nikak riz.iko! Zamena dovoljena ali donar naza.i Prva tovnina ur JAN KONRAP c. in kr dvorni založnik Hrüx &t. iftftß töe*ko) Na željo ee vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik, Ustanovljeno leta 1693. Ustanovljeno leta 1693. v IUI plačam iSSRiiko Vaših kurjih očes, bradavic in trdo koAe tekom i. dni » korenino brez bolečin ne odpravi RIA ~ BAI.SAAI. l ena loiu-ku г lamel vohun i »sinom K 1*50, 3 on d ki K 4- , C lončkov K 6* 50. Kemeny Kaschau (Kassa;I., postni predal i iü u«rsko. 100 000 znbvninic. j Kuverte s firmo, ß.SITG, mm IW. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Liubljani. 2.13 (G; KUPUJEM rep strovana zadruga z onie.cn.m jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po 31 G Renlnf davek plačuje Iz svojega. Zunanjlm vlagateljem so za pošl- 4 14 10 Ijanje denarja na razpolago brez-plnčno položnice poštne hrauiln.ee. Zadruga dovoljire posojila v odsekih na 7 15 ali 22 >/2 let, pa tudi izven odsekov proli poljubno dogovorienim odplačilom. — Dovoliujtjo se ranži^ska posojila ж roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša koncem J. 1915 K: 519.848-40. Deležnikov je bilo Non-сеш J. 1915-1924 s 15.615 deleži, ki reiueztrtnie.o jamstvene glavnice za 6,089.850 K. 11. podpredsednik: Karo) Foliak ml., tovnrniu v I.jubln Nacelstvo Predsednik Апвгеј lialan, j reJnt in «tolni kanonik \ l.iiiblinni 1 p o d p r e d s e d n i k B.Remec, c. kr. protoser v Liubljani. Člani Ivan Do'enc, . ki piolc»oi v i mt.liani Zalo Albin, c ki nu- oiicijai v l-jubliani Ajiton i£ralj, ta i-nik Zadružno zveze v Liubljani- dr. Kerhar AlCjZi j, Rinili pKlesoi v l.jubi,am dr. Jakob i oi.orit. od\ei-niski kMidi«i;,i v i.iut liain fr.Irnn i oj-ež, «-чх.мик v < m i ■ i u« i Ivan ufcnlfc. -n,ii.. liinuTii, v i iumiimu Anton Sušnik. «• kr ц protesoi v i mM tatu . dr. Viljem Schweitzer, «>u • « чпk \ l.jubliani. dr AJe-^ Učeničnik, prol. bogoBlovia v Ljubljani Fran Verbic, <• I:r j»imn prol. v l.mbliani Jßiiaoij Zaplotnik, katebet \ l.jubliani Nadzorstvo: Pro d sodni k Anton Klžif, <• ki. protesoi in lumonil bljani. K.Gruber, »• kr lin ra i liani — liani Anton C aCei. kaiebet v Lju oileiial v l.iubliani Ivan ВПакаг, prolesor v Liubl;ai-i rae revi' «-ni in • ом-иНик » • • I• Iuini Avftustln Za;c, < )si in plačam najboljše cone za orehove, češnevc, hruševe, || ^ £ javorove, gabrove in bukove plohe, kakor tudi kostanjev les ronudbe raj so pošiljajo na HUGO KBALJ, Ljub jana, WoUova ul ca št. 6. f-f) ATA V fr § ^ Ako še niste, ^ I J pošljite naročnino! } МШСШП1 Detelfoo seme, suhe tolie, luimno, janež, repno, korcnjtvo, razna travna m diuua domača semena, kakor tudi prazne vieic kupuje cver & UrLaiiič. Ljubl ana, Wolfovtt ulica 12. J! -%-i I registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Lub jani sprejema prijave na 5U avstrijsko vojno po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100.—: B. 40 letno 5 VI» amortizacijsko državne posojilo 92 kron. II. 5Vlo dne fl. junija 1922 povračfijivi državno zakladni listi 96 kron. Prednostni papirji auslr. vojnega posojila se sprejmejo n brežptafno shrambo in uprauo. Izdaja konzorcij „Domoljuba". 12 Odgovorni urednik Jožei Uostlucnr, državni poslanec- Tiskala Katoliška tiskarn»