Poštnina plačana ▼ *ofovlnt Leto LXI. ifeo. 253. u LluMJoiti, v ponrtdleli 5 ncvembro 1928. Ceno Din T LOfENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izrzemsi nedeljo in praznike. _ Inserati do 30 petit a Din 2.—f do 100 vrst 2_50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod» velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopis! se ne vračaio. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Nove milijonske oblastne davščine Danes predloženi proračun ljubljanske oblasti uvaja nove ogrome oblastne davke v obliki velikih doklad na skoro vse drž. davke in takse Proračun ljubljanske oblastne samo= uprave za leto 1929.. ki je bil predlo* žen na današnji seji oblastne skupščin ne. izkazuje rednih izdatkov 74.04S.306 Din in prav toliko rednih dohodkov. Pro= račun je skoro za 20 milijonov višji, kakor je bil za leto 1928..'ki je izka* zoval 55.941.575 Din rednih izdatkov in dohodkov. IZDATKI V proračunu za leto 1929. so izkaza* ni naslednji izdatki: Splošna oblastna uprava 3.361.564 Din (za leto 1928. 2.091.000 Din), deželna kultura 13 mi* lijonov 362.804 Din (9.172.-100 Din), jav* na dela in oblastno imetje 14,067.904 Din (10.979.000 Din), obrt in trgovina 2.050.000 Din (925.000 Din), zdravstvo in javno skrbstvo 33.278.336 Din (26 milijonov 674.175 Din), socijalno skrb* stvo 2.174.000 Din (lani je bilo socijal* no skrbstvo združeno z zdravstvom), prosveta 2.120 000 Din (2.500.000 Din), dolgovi 1.433.698 Din (1.5O0.000 Din), preskrbnine 200.000 Din (0), razni stro* ški in proračunska rezerva 2.00 000 Din (1.200.000 Din), skupaj 74.048.306 Din (55.041.575 Din) DOHODKI Proračun izkazuje lastnih dohodkov iz oblastnih zavodov in ustanov 5 mi* lijonov 07.000 Din. raznih dohodkov 266.345 Din. dohodkov iz oblastnih davščin 36,180.000. prispevkov od dru* gih oblastnih korporacij 44.000 Din. Povračilo oskrbnin zdravstvenim zavo* dom od drugih oblasti 2,500.000 Din, prispevki okrajnih cestnih odborov za cestarje 1,200.000 Din, prispevki drža* ve po členu 2. uredbe o prenosu poslov na oblastne samouprave 18,760.115 Din prispevki države v smislu čl. 3 iste uredbe 2,139.092 Din, prispevek drža* ve za vzdrževanje deželnih cest 2 mi* lijona 566.400 Din, državni dolg pri li= kvidacijski komisiji za potrošene predmete prisilne delavnice 263.854 Din, skupaj 74,048.306 Din. 200?o oblastne doklade k državni taksi za gostilniške in kavarniške pravice v višini 80.000 Din. 30% oblastne doklade k državnemu davku na dohodek od zemljišč v višini 1.200.000 Din 30% oblastne doklade k državnemu davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev prve in druge skupine (točka 1 a in 2a) v višini 2,200.000 Din. 30% oblastne doklade k državnemu davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov v višini 2,000.000 Din. 30 % oblastne doklade k državnemu davku na dohodek od nesamostalnega dela in poklica v višini 400.000 Din. Oblastne davščine od zaposlitve inozemskih delavcev v višini 500.000 Din. Oblastne davščine od lovišč in ribolovov v višini 50.000 Din. 6% oblastne takse od vrednosti kinematografskih vstopnic v višini 300.00 Din. Oblastne takse na gledališke karte v višini 150.000 Din. Oblastne takse na javne plese in nočne zabave v višini 500.000 Din. Oblastne takse na motorna vozila v višini 400.000 Din. Oblastne trošarine na potrošnjo premoga v višini 300.000 Din. Oblastne doklade k državni trošarini na vino po 1 Din od litra v višini 15 milijonov 800.000 Din, 100% oblastne doklade k državni na fino vino 50.000 Din. 100% oblastne doklade k državni trošarini na pivo v višin? 2 milijona Din, 100% oblastne doklade k državni trošarini na navadno žganje v višini 2 milijona 800.000 Din, 100% oblastne doklade k državni trošarini na alkohol (špirit, rum, konjak in likerje) 7 milijonov Din. Povsem na novo se uvajajo oblastne doklade k državni taksi na gostilniške in kavarniške pravice, k državnemu dav ku na dohodek od zemljišč, na dohodek od podjetij, obratov in poklicev in k davku na dohodek od nestalnega dela in poklica, dalje oblastna davščina od zaposlitve inozemskih delavcev ter oblastna davščina od lovišč- in ribolovov. Ostale davščine se dekrma izpre":ene in povišajo. Seja ljubljanske oblastne skupščine Otvoritev tretjega zasedanja. — Nerazumljivo situacijsko poročilo velikega župana. — Povsod se kaže neumevanje Beo-gra-Ja za naše razmere. — Predložitev proračuna za 1. 1929. — Nove oblastne uredbe. Ljubljana, 5. novembra. 1/jiije.« dopoMne je bilo olvoijeno tretje redno zasedanje ljubljanske oblastne skupščine. Ob tO. dopoldne se je vršila v stolnici maša. seja skupščine pa se je pričela ob pol 11. dopoldne. Sejo je otvoril predsednik dr. Natlačen, ki je po otvoritvenih formalnostih naprosil velikega župana naj zaključi drugo in otvori tretje redno zasedanje oblastne skupščine. Veliki župan dr. Vodopivec je nato prebral tozadevna kraljeva ukaza, ki ju je zbornica poslušala stoje. Poročilo velikeg župana. V smislu člena 129 zakona o oblastni samoupravi je veliki župan podal daljše poročilo o splošnem stanju v oblasti. Navajal je. kateri j>osli so se v zadnjem leta izločili iz državne uprave ter dodelili oblastui samoupravi. Javna varnost je povoljna. Kar se tiče kmetijstva, priroda že dolgo ni tako neugodno vplivala na kmetijsko produkcijo, kakor letos, izvzemši morda žito in vinograde, ki so dali vsaj ponekod razmer )ma dober pridelek. Tudi toča nam letos ni prizanesla. Najbolj je prizadela okraje Kamnik, Brežice. Krško in Logatec; naredila je za kakili 12 milijonov Din škode. V logaškem in kranjskem srezu je napravil 'etoš-nje i>o!etje tudi požar več milijonske škode. Posledica vse škode, povzročene od vremenskih neprilik, se ceni na 25 milijonov Din in bo kmetsko ljudstvo do bodoče žetve trpelo veliko pomanjkanje na živilih In na ki mi ter ne bo moglo fižola prav nič, krompirja pa zelo malo izvažati. Najbolj je prizadeto od slabe letine prebivalstvo v Beli Krajini, Suhi Krajini, v srezu Kočevje, Lo-toja nevarnost, da bodo že obstoječe regulacijske zgradbe na Savi v doglednom času razpadle, če ne bo kmalu cdpomoči. Za Ljubljanico in (irnberjev kanal je na razpolago le neznaten kredit za mala oskrbovalna dela in za obratovnje za- Pariz, 5. novembra. Za Prago je glede stavbnih katastrof prišel na vrsto Pariz. Zadnje dni se je porušil več zgradb, pri čemur pa slučajno ni bilo človeških žrtev. Večia stavbna katastrofa pa se ie pripetila v minuli nči. Na Champs d Elisees so gradili petnadstropno poslopje za novo gledal;-šče. Poslopje je bilo do strehe že zgrajeno in danes bi imeli namestiti strešno ogrodje Snoči okrog 10. pa se je stavba z velikanskim truščem in ropotom porušila. Najpre' se ie sesula zadnja stena, nakar se ie vsa stavbna najavila in sesedla. Ker ie bila nedelja ie delo na stavbi počivalo, tako da sta bila v času nesreče v poslopju samo dva tvornic Sploh so za hidrotehniona dela v dr- | nočna čuvaja. Ztdovje je sicer oba zasulo, žavnem proračunu za leto 1928-29 le majhni krediti na razpolago. Kredit za vodopreskrbna dela je v proračunu za tekoče leto izvzemši eno -amo malo postavko sploh izločen in prenesen na kredit finančnega ministrstva kot prispevek države oblastnim samoupravam. Oddelk u za urejevanje hudournikov je bilo v tekočem letu dovoljenih 608.000 Din državnega kredita, ako pa bi notel oddelek zadostiti vsem potrebam v doglednem času je nujno potrebno, da se dotacija tega cd-delka zviša na letnih 2 milijona Din in pomnoži osobje. Nadzorovanje gozdov, ki jp važno listi na zatiranje škodljivega mrčesa, je bilo letos otežkoČeno, ker gozdarsko osobje v najugodnejšem letnem času sploh ni prejemalo običajnega potnega pavšala. Posamezni srezi 60 bili zanemarjeni, ker je šte/ilo sposobnega gozdarskega osobja premajhn- . Gozdarski okoliši so preveliki. Razširj^tr" čl. 133 srbskega zakona o šumali na iaše pokrajine, ki je bilo odrejeno z zakonom cd 2f5. novembra 1927. se je izkazalo za neizvedljivo, ker je v nasprotju z drugimi predpisi naših gozdnih zakonov. Ministrstvo za šume in rudnike je izdelalo tudi načrt novega gozdnega zakona, ki ga je veliki župan moral kot popolnoma nesprejemljivega vrniti ministrstvu. Veliki župan je nato navajal razna Javna dela in pri tem opoazrjal na razvoj avtobusnega prometa, v katerem pa seveda prevladuje privatna inicijativa. Končno je po- ročal o razvoju obrti, trgovine in industrije ter strokovnega šolstva, o raznih zdravstvenih, socijalnih in prosvetnih ustanoviti. Glede šolstva je poudarjal, da je nastala kriza za učiteljski naraščaj, ki se je pomnožila tudi s tem, da je proračun za leto 1^28 in 1929 zmanjšal število proračunskih mest. Poročilo predsednika obla-tne skupš'-jjje. Predsednik dr. Natlačen je sporočil, da je prejel od ministra dvora kraljevo zahvalo za pozdravno brzojavko oblastne skupščine s slavnostne seje 29. oktobra. Dalje ie sporočil, da predlaga oblastni proračun za leto 1929. Istočasno so bile predložene skupščine uredbe o pobiranju samostjjmh občinskih naklad na pivo in žgane opojne pijače v ljubljanski oblasti, izvzemši mesto Ljubljana, nadalje o oblastni davščini od lovišč in ribolovov, o obalstni trošarini na potrošnjo premoga, o oblastni taksi na farne plese in nočne zabave, o oblastni doklati k državni trošarini na alkoholne tekečiu.\ o cestnem, gradbenem in vzdrževalnem fondu, o oblastni davščini na zaposlitev inozemskih delavcev v ljubljanski oblasti. Nato je predsednik prečital še razne predloge poslancev. Predložene nove uredbe in predloge je <>d kazal pristojnim odsekom. Glede interpelacije posl. Bukovca in tovarišev zaradi rsu-iive močvirja v občinah Treba;e in Mirna je izjavil, da bo nanje odgovoril na eni izmed prihodnjih sej referent za kmetijs'.vo. S tem je bil dnevni red današnje seje oblastne skupščine izčrpan. Prihodnja plenarna seja skupščine bo v petek 9. t. m. ob 9. dopoldne z dnevnim redom: Poročila rredsedstva, odseka za javna dela in odseka za prošnje in pritožbe. V četrtek ob 9. do-nolne bo imel sejo odsek za javna dela. or.i AsllJE, TA d/t ip Serija stavbnih katastrof v Parizu Za Prago je prišel na vrsto Pariz. — Sinoči se je zopet zrušila nova petnadstropna stavba, zgrajena za gledališče. — Smrtnih žrtev k sreči ni bilo vendar pa so jih po par urah odkopali, tako da sta odnesla le lažje poškodbe. Ulica ob zadnji strani stavbe je poplnoma zatrpana. Precej poškodovane pa so tudi sosednje hiše, na katere se ie sesulo zidov je. Dve hiši so morali zaradi nevarnosti izprazniti. Katastrofa ie izzvala v vsem mestu veliko senzacijo Vso noč so se na licu mesta zbirale ogromne množice. Policija je z največjim trudom vzdrževala red. Danes je posebna stavbna komisija ogledala razvaline in uvedla preiskavo, da ugotovi vzrok nesreče. Splošno se domneva, da se je udal temelj, ker je po mnenju strokovnjakov zi-dovje solidno zgrajeno. Otvoritev rednega skupščinskega zasedanja Po dolgem času zopet enkrat številnejša udeležba vladnih poslancev. — Zemljoradnički napadi na novega predsednika — Beograd, 5. novembra. Danes je bilo otvorjeno redno zasedanje Narodne skupščine. Po dolgem času so se zopet enkrat skoraj polnoštevilno zbrali poslanci vladne većine, navzoča pa je bila tudi opozicija, katero tvorijo zemljoradnik'!. Na vladne poslance je očividno vplivala grožnja vlade, da jim odvzamejo dnevnice. Tem bolj pa je padala v oči praznina v klopeh, kjer So sedeli nekoč poslanci KDK. Seje se je udeležila tudi celokupna vlada z ministrskim predsednikom dr. Korošcem na čelu. Vsi ministri so bili v svečanih oblekah. Sejo je ob 11.15 otvoril predsednik Ilija Mihajlović s kratkim nagovorom. Takoj nato je povzel besedo ministrski predsednik dr. Korošec, ki je prečital kraljev ukaz o otvoritvi rednega zasedanja. Poslanci so stoje poslušali čitanje ukaza in na koncu vzklikali kralju. Nato je ministrski predsednik prečital tudi ukaz o prenosu kraljevske oblasti na ministrski svet za časa kraljeve odsotnosti. Predsednik M:hajlo-vič je nato izjavi, da je s tem dnevni red izčrpan, ker vlada ni stavila nobenih drugih predlogov; predlaga, naj se se;a zaključi in vrši prihodnja jutri dopoldne z dnevnim redom: izvolitev članov finančnega odbora. Zemljoradnik Voja Lazić je proti temu protestiral in zahteval besedo; ki pa mu jo je predsednik odklonil. To e izzvalo viharne proteste pri zemljo-radnikih. Novica Savlič je planil proti predsedniku in ogorčen vzklikal: »Kdai bo ta Narodna skupščina končno začela delati za narod! To večno lenu-harenje je že sramota!« V dvorani ie nastalo iiudo prerekanje med zemljo-radniki in vladno veČino. Voja Lazić je neprestano zahteval besedo, ki pa mu ie •predsedn:k Mihajlović ni hotel dati. Videlo se je, da zelo nespretno vodi sejo in zapletel se ie v prerekanje z zemljoradnik!, ki so mu očitali, da je še hujši eksponent vlade, kakor ie bil dr. Peric. Prerekanje bi se bilo še stopnjevalo, da ni predsednik v navečji zadregi seje kratkomalo zaključil in napovedal prihodnjo za jutri dopoldne. Pc-shnci so se živahno debat:ra;oč razšli. Išče se predsednik finančnega odbora Vladine skrbi ob pričetku novega zasedanja. — Neizvestnost Savčićeve akcije. — Nadaljevanje prepira za agrarni zakon. — — Beograd. 5. novembra. S sestankom Narodne skupščine je politično življenje v Beogradu zopet n-ekoliko oživelo. Grožnja vlade glede odvzetja po* slanskih dnevnic je toliko vplivala na vladne poslance, da so se polnoštevilno zbrali v Beogradu. Zato vlada v vseh poslanskih klubih velika živahnost. Na vse strani se vrše konference in posvetovanja ter komentiranje politične situacije. Ker je kralj odpotoval v inozem; stvo, za prihodnje dni ni pričakovati kakih važnejših dogodkov. Pač pa računajo s tem, da bo med tem akcija Miloša Savčića, ki se je davi vrnil v Beo-grad, toliko napredovala, da bo mogoče sklepati o nadaljnem razvoju. Zatrjuje se. da se bo g. Savčić še tekom današnjega dne zopet sestal z Aco Sta* nojevičem in v prihodnjih dneh še z drugimi režimskimi voditelji, po povratku kralja pa bo takot sprejet v av-dijenco, da poroča o uspehu svoje akcije. Vsi poslanski klubi imajo danes po= poldne svoje seie, da se posvetujejo o položaju in o delu Naodne skupščine. Glavno vprašanje, ki je trenutno na dnevnem redu. je izvolitev finančnega odbora. V vladni večini o tem še ni prišlo do nikakega sporazuma in bodo klu- bi šele na popoldanski seji sklepali o svojem stališču. V poučenih krogih se zatrjuje, da vladajo med radikali in demokrati velika nasprotstva Skupina dr. Šcćerova se zavzema za to. da se demokrati omeje v finančnem odboru .samo na kontrolo, vso odgovornst pa prepuste radikalom. Zato tudi noč; dr. Večerov prevzeti niti predsedniškega, niti podpredsedniškega mesta. Na drugi strani pa so radikali v zadregi zaradi predsednika. Veija Vukičevič se že posvetuje o tem s finančnim ministrom dr Subo'ićem in dr. Milanom Stoiadinovi-ćem. Predlagal je namreč, naj bi Suho-tič zopet prevzel predsedstvo tinanč. odbora, dr. Stoiadinovič pa naj bi vstopil v vlado kot finančni minister. Znova pa stopa v ospredie vprašanje dalmatinskega agrara Demokrati se zavzemajo za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja, ker upajo, da bi jih povoljna rešitev agrarnega problema v Dalmaciji mogla zopet nekoliko rehabilitirati v prečanskih krajih Radikali si prizadevajo ščititi interese veleposestnikov in zato rešitev agrarnega vprašanja s podporo klerikalcev, ki ščitijo cerkvena veleposestva, zopet zavlačujejo. Velike težkoce pri reševanju rumunske krize Sličnost s položajem v Jugoslaviji. — Opozicija zahteva nove volitve. — Možnost homogene vlade kmečke stranke. — Bukarešta, 5. novembra. Razplet krize v Rumuniji. ki jo je izzval re» gentski svet, da omogoči sodelovanje Narodne kmečke stranke v vladi, zelo počasi napreduje. Trenutno še ni mo* goče napovedati, kako bo kriza rešena. Splošno sicer prevladuje tendenca za sporazum z Narodno kmečko stranko, toda že sedaj se pojavljajo skoraj ne* premagljive ovire. Narodna kmečka stranka zahteva, da se takoj razpusti parlament in razpišejo nove volitve, dočim stranke dosedanje vladne večine insistirajo na tem, da sedanji parla* ment najprej reši vprašanje inozems skega posojila in izvede stabilizacijo valute. Včeraj so pričele konzultacije šefov strank. Popoldne so bili v avdijenci pri regentskem svetu opozicijonalni vodi* telji Maniu, Jorga in Lupu, danes pa bo sprejet dosedanji ministrski pred* sedoik Vintila Bratianu. Mandat za se* stavo vlade bo najbrže poverjen enemu izmed vodilnih politikov šele v sredo. Za jutri se pričakuje prihod bivšega Borzna poročila | LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 13 5525—13 5825 (13.5675), Dunaj 8.9959—8.0259 (8 0109). London 275 78 —276.58 (276.18) Newvork 56.85—57 05 (56.95). Praga 168.37—169.17 (168.77). Trst 297.27—299.27 (29827). Curih 1094.1 — 1097 (1095 6). Les: Zaključki: 4 vagoni plohov. Ten* denca neizpremenjena. zunanjega ministra Titulesea, ki je bil brzojavno pozvan iz Londona, kjer je sedaj poslanik. V poučenih krogih se govori, da bo Titulescu igral v razpletu krize najvažnejšo vlogo. Zatrjuje se namreč, da je Maniu pristal na to, da sestavi Titulescu nevtralno vlado, ki bi izvedla nove volitve. Odločno pa od* klanja sodelovanje v koncentracijski vladi, ki jo predlagajo liberalci. Zato naglašajo današnji listi, da obstojata samo dve možnosti za rešitev vladne krize- 1. Sestava nevtralne vlade, ki bi po rešitvi posojila in stabilizaciji va* hite razpustila parlament in izvedla no* ve volitve. 2. Sestava homogene vlade Narodne kmetske stranke pod pred? sedstvom iMania, ki bi takoi razpisala nove volitve. Za prvi predlog sta se iz* javila tudi predsednik parlamenta in predsednik senata. Konzultacije se bodo danes in jutri nadaljevale. V sredo bo bržkone na* pravljen poskus za sestavo koneentra* cijskev lade. Pred koncem tega tedna ni računati z rešitvijo vladne krize. Žito: Erez zaključkov Tendenca neiz« premenjena. Zagrebška borza. Devize: Dunaj 801.09. Berlin I.i5 Od zgoraj omenjenega števila jo kmetovalcev, zidarjev in navadnih deluvcev 3091; 3880 jih je zaposlenih v obrti; 1244 Italijanov je v trgovini, 817 svobonega poklica, 120 privatnih uradnikov, 80 ribiče^ in 30 umetnikov. Sole. Italijanska kolonija v kraljevini SHS ima 11 šol, ki jih obiskuje ?j69 učencev. Društva. V vsej kraljevini SHS je 25 italijanskih društev: 10 za medsebojno pomoč, 12 edukativnih, 2 rekreativni in 1 ekonomsko. Italijanskih listov v kraljevini SHS ni. Na teritoriju beograjskega konzulata živi 200 Italijanov; v ljubljanski konzularni jurisdikciji je 3009 Italijanov (1693 moških in 1316 ženskih); skopljanski konzulat ima 3l Italijanov; na zagrebškem konzularnem teritoriju jih je 2287. Na teritoriju dubrovni-skega konzulata (Južna Dalmacija z otoki) je 1080 Italijanov (608 moških in 472 ženskih), a splitska konzularna oblast (Severna Dalmacija z otoki) ima 5722 Italijanov (3292 moških in 2430 ženskih). V vsej Dalmaciji je tedaj po uradni italijanski statistiki 6802 Italijana, optamtov in kolonistov. V procentih izraženo število Italijanov v naši državi napram ostalemu prebivalstvu znaša 0.11%. Za idealizem - moralne zaušnice Razmere v naši državi so od dne do dne neznosnejše. Ob 10 letnici osvoboienja in ujedinjenja smo že tako daleč, da so začeli tudi njegovi idealisti obupavati in da se boje za usodo diržave, ki Jo vodi klika hegemonistov brez vsakih idealov, smisla za interese skupnosti in ljubezni do skupne države. Na eni strani imamo peščico mcral-no pokvarjenih eelementov, ki so si uzut-pirali vse zasluge za osvobojenje in ustanovitev države in ki hočejo na ta račun brez dela živeti, na drugi strani pa idealiste, ki so do zadnjega mislrli, da se bodo razmere uredile in da bo klika končno uvidela, da vodi ta pot državo v pogubo. Toda zmotili so se, kajti klika nemoteno nadaljuje svoje razdiralno delo in njena krivda je, da so se začele vrste idealistov hitro redčiti. Začel se je neizbežni proces razkrajanja, na eni strani se zbirajo elementi, ki jim je država molzna krava in ki hočejo čimveč iztisniti iz nje ne glede na posedice, na drugi strani pa nezadovoljucži, značajni ljudje, ki so od dne do dne br>lj ogorčeni nad tem nečuvenim početjem. Ta proces je zajel pretežno večino društev, ki "majo svoje centrale v Beogradu. ZaijI je tudi organizacijo rezervnih častnikov, ki bo po vseh znakih sodeč kmalu razpadli. O sporu med središnjo upravo in ljubljanskim pododborom udTuženja rezervnih častnikov smo že opetovano govorili. Omenimo naj samo še, da je Šla upnva ljubljanskega pododbora v svojem idert-i*mu in popustljivosti do skrajnosti in da je celo po nedavnem izrednem občnem zooru na katerem je čranstvo spontano cdob.'Uo njeno stališče, sklenila še enkrat poizkusiti mirno poravnavo, da bi ostala nganizačja enotna. Toda Khka gospode v srUličnji upravi, ki hoče na račun rezervnih čas;ri-kov dobro živeti, ie tako amoralna in pokvarjena, da zsre mirno preko vsah dokaze v lojalnosti m smisla za interese organizacije. Kot odgovor na ponovno prizadevanje ljubljanskega pododbora, da se spor mirno poravna, je poslala vsem članom uprave ljubljanskega poodbora okrožnico, v kateri jim sporoča, da so glasom sklepa središnie uprave izključeni Iz. »druženja rezervnih Častnikov. Ta nečuveni korak klike ie neutemeljen že zato, ker dosmrtnega člana iz organizacije sploh nt mogoče izključiti. Pretežna večina rezevnih častnikov je dobila v organizaciji dosmrtno članstvo s tem, da ie plačala prispevek za uniformo, ki gre vsakemu rezervnemu častniku po zakonu o ustrojstvu vojske brezplačno. Središnja uprava je pa izposiovala dovoljenje, da sme pobirati za uniforme prispevke, ki naj bi se stekali v fond za Ratnički dom. Ket nekak ekvivalent je priznala rezervnim častnikom, ki so ta prispevek plačali, dosmrtno članstvo. Zdaj pa pride naenkrat ta gospoda z fzključHvijo iz organizacije in nima nka ioliko moralnega čuta, Ja bi Izključenim članom denar, s katerim so si pridobili dosmrtno članstvo, vrnila. Poskrbeli bomo, da bo naša javnost točno irfor-nurana o nečuveni krivici, ki se godi članom ljubljanskega pododbora. Zaenkrat pri-bijemo samo to, da so dobili naši rezervni častniki za svoj idealizem ponovno n;ora!no zaušnico, ki je niti najmanj" niso zaslužili in ki je noben pošten človek ne bi mogsl mirno spraviti v žep. Sokol _ Akademija Sokolskega društva na Viču. Snoči ob 20. uri se je vršila v Sokolskem domu na Viču akademija tamkajšnjega Sokolskega društva, ki je uspela jako dobro. Lepa in velika dvorana Sokolskega doma je bila popolnoma zasedena. Prireditev je poselilo tudi dosti Ljubljančanov. Telovadni nastopi poedinih oddelkov so bili skrbno naštudirani in zato izvrstno uspeli. Posebno zanimanje je vzbudila jako posrečeno in lepo sestavljena zgodovina prostih vaj od leta 1904., ko je bil v Ljnibijani II. slovenski vsesokolski zlet, do skopljanskega zleta 1928. Pa tudi vse druge točke akademije so pokazale, a se društvo resno in požrtvovalno trudi v pravem sokolskem delu. Telovadnim nastopom je sledil animiran, toda dostojen sokolski družabni večer. — Koledarček za sokolsko mladino je gotov! Pravkar je izšel v založništvu JSS koledarček 1929 za sokolsko mladino. Prepričani smo, da ga bo sokolska omladina -prejela z največjim veseljem in pridno segla po njem, posebno še, ker je cena tako nizka; stane namreč samo 2 Din. — Koledarček je uredi Savezni starosta JSS brat E. Gangl in že ime urednika jamči, da bo koledarček popolnoma poslužil svojemu namenu. Vsa sokolska društva na£ naroce takoj za svoj naraščaj «Koledarček sokolske omladine> I Prosiieta Ljubljanska drama. Haškov »D>bri vojak Svejkc v prav slabi dramatizaciji Broda in Reimana je žel v soboto in nedeljo zvečer zaradi svojega burkastega značaja pri široki publiki popoln uspeh. Tudi otroška burka >Modri osliček« po romanu Segur-jeve je včeraj popoldne zbrala toliko mladine z roditelji v gledališču, da je bila hiša natlačeno polna. Precej dolgovezna burka je zabavala mladino z osličkom Miškom, ki ga je igral g. Pahor s prav toliko učinkovitostjo, s kolikršno požrtvovalnostjo. Več prihodnjič. — Fr. G. Gostovanje basista g. Huga Zatheja v ljubljanski operi. G. Hugo Zathev, operni pevec iz Krakova, ki je bil polnih s^dpnn sezon eden najodličnejših članov ljubljanskega gledališča. Izvrsten pevec in ravno tak igralec — umetnik je našemu občinstvu še v najboljšem spominu in prepričani smo, da ga bode v torek zvečer ob priliki enkratnega gostovanja na našem odru toplo pozdravilo. Gospod Zathev, ki poje v torek Mefista, odpotuje potem iz Ljubljane na večmesečno gostovanje v Zofijo, glavno mesto Bolgarske. Ostala zasedba tega dela je sledeča: Margareto poje gdč. Majdičeva, študenta Sibla — ga. Poličeva, Marto — gdč. španova, Faust je g. Banovec, Valentin — g. Janko, Wagner — g. Povhe. V Valpurgini noči nastopi baletni zbor. katerega je na-šrudiral g. Golovin, soloplese pa pleše gdč. Macherjeva. Opero dirigira in režira kapelnik g. Balatka. Predstva se vrši za abonma C. Lanske abonente reda B opozarjamo, da imajo zadnjo predstavo za lanski abonma v ljubljanski operi v sredo 7. t. m. Poje se Straussova opera »Salome-% katere koncem lanske sezone še niso slišali. Abonente prosimo, da prineso s seboj lanske izkaznice glede legitimiranja. Veseloigra »Kukuli« v režiji g. prof. Šesta se vprizori v torek, dne 6. t. m. v ljubljanski drami za abonente reda A. V tej komediji nastopijo dame Nablocka, Marija Vera, Debeljakova, Medvedova, Mira Pamlo-va, Balatkova in Rakarjeva ter gg. Levar, Cesar, Drenovec Jerman. Sancin, Smerkolj in Potokar. Mladinski koncert pevskega društva Ljubljanski Zvon. V nedeljo, dne 11. t. m. ob pol 11. uri dopoldne bo v unionski dvorani mladinski koncert, ki ga priredi naše agilno pevsko društvo >Ljubljanski Zvon«. Na koncertu sodeluje poleg društvenega zbora pod vodstvom g. Zorko Prelovca operni pevec Julij Betetto in kapelnika Neffat in Svetel. Besedilo petih skladb razlaga g. Lujo Drenovec. Na sporedu so solosp?vi ter mešani zbori brez spremljevanja in s spremijevanjem klavirja in harmonija. Sporedi, ki veljajo obenem za vstopnico, se dobivajo po vseh ljubljanskih šolah, pa tudi v Matični knjigarni. Spored stane 3 Din. Poleg tega se vrši tudi večerni koncert in sicer v ponedeljek, dme 12. t. m. ob 20. uri zvečer v unionski dvorani z nekoliko spremenjenim sporedom. Vstopnice v Matični knjigarni. Vljolinski koncert. Absolvent praškega, berlinskega in pariškega konservatorija g. Vlastimir Jećić priredi v petek 9. t m. v Filharmonični dvorani vijolinski koncert s sledečim sporedom: Corelli: Sonata, Cui: Orijentalka, Dohmani: Allegro. Bach: Koncert v a-molu. Schubert: Uspavanka. Sara- sate: Ciganske melodije. Kubelik: Salto mortale. Pri klavirju kapelnik Balatka. — Vstopnice bodo v predprodaji od torka skozi podtatransko gorsko teraso. III. V Visokih Tatrah (na potu na Vy-soko. — Odmor. — Na Rysih). — Predvajalo se bo okoli 80 fotokromskih plošč, ki vse kažejo brezprimerno Tatransko lt peto. Z ozirom na to je predavanje velezanimivo tudi za neplaninee. Kakor čuj^m*), j* sprejel gosp. dr. Oblak vabilo tudi v Zagreb da tam predava o istem predmetu. —Ij Razširjenje ljubljanskega tramvaja in hišni posestniki. Proti nameravanemu razširjenju ljubljanskega tramvaja je več hišnih posestnikov in drugih davkoplačevalcev izrazilo tehtne pomisleke v tem smislu, da so nekatere ulice za novo progo preozke, da bi bil tam promet oviran in bi s tem trpelo dotično trgovstvo. Da bi se te ulice v doglednem času razširile, pa je z ozirom na prevelika bremena popolnoma izključeno. Na drugi strani pa je več posestnikov odločnega mnenja, da se mora novi tramvaj izpeljati po drugih cestah in ulicah in s tem ljubljanskemu prebivalstvu dati bližje zveze s cestno železnico. Treba je gledati pri razširitvi, da se kolikor mnogo dela Ljubljane pritegne v novo omrežj2 in se šele potem naravno razširi do Viča. Da pn-zadeti posestniki v tem oziru zainorejo podati svoja mnenja in da se pride končno do sporazuma v tem vprašanju, sklicuje Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vse Ijrliljanske in tudi viške hišne posestnike na sestanek ki se bo vršil v petek, dne 9. t. m. ob 8. zvečer v e Zeleni dvorani > hotela . Obenem se bo takrat razpravljalo tudi o nameravani razširitvi Dunajske p-fete in prelaza ob državni železnici. K obilni udeležbi radi važnosti vabi odbor. Povabljen je tudi občinski svet ljubljanski. —IJ Presiltev uradov Delavske zbornice. Uradi Delavske zbornice na Poljanski cesti so se z današnjim dnem preselili v novozgrajeno zbornično palačo na Miklošičevi cesti. —Ij Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi p. n. abonente, da poravnajo tretji obrok svojega abonmaja najkasneje do 12. tm. —Ij Šentjakobsko vesko društvo. Danes ob 20. vaja pevskega zbora. —I j Radi o teh ni k a. Na Aleksandrovi cesti je g. Tone Poljšak otvoril novo elegantno trgovino, specijalno podjetje za Tadioteh-mko. Njegova specijaliteta je izdelava novih in preureditev starih radioaparatov za priključek rra električni vod. V tem smislu se dajo modernizirati tudi največji apaTati. Tvrdka ima tudi zelo pestro in bogato zalogo radiopotrebščin, razpolaga z lastnim laboratorijem in nudi radioamaterjem ter ljubiteljem radia vse, kar potrebujejo. Tv,rd-ko prirjoročarno vsem interesentom radna. —Ij Naši mladini je treba vcepiti v srce ljubezen in veselje do naše pesmi. Zato je hvalevredna misel pevskega dniStva Ljub-lanski Zvon. da priredi v nedeljo 11. nov. ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani hotela Union koncert za mladino vseh ljubljanskih šol z izbranim zanjo primernim sporedom. Sodeluje g. operni pevec Betetto, gg. kapelnika Neffat in Svetel in društveni ibor. Programi, ki veljajo kot vstopnice, so naprodaj po vseh šolah in v Matični knjigarni po 3 dinarje izvod. —Ij Puškama Kaiser se j« preselila na Kongresni trg Štev. 9 v poslopje kina Matica, desni lokal. 836-n —Ij Zveza kulturnih društev bo otvorila svojja predavanja v Ljubljani s predavanjem ministra n. r. in narodnega poslanca dr. Grisogona o temi »Aktualni problemi parlamentarizma«. Ker je predavatelj znan kot temeljit poznavalec parlmentarizma. obenem pa tudi kot najboljši in najduhovitejši govornik, bo poset predavnja, ki se bo vršilo v sredo 7. t. m. ob 20. v I. nadstropju kazine, gotovo številen. Vstopnina za kritje stroškov minimalna. Dijaki in akademiki so proti izkaznici oproščeni vstopnine. —Ij »Elitni družabni plesni večere se vrši izjemoma jutri v torek 6. t. m. ob 20. uri v balkon-kk dvorani Kazine namesto v sredo, kakor je bilo javljeno. Vabljeni se nprošajo za sigurno udeležbo. Plesovoija: Jenko. 837-n _lj Novi >Začetniški plesni tečaj _ šole Jenko se prične nameslo jutri prihodnji torek 13. t. m. Prijave vsak dan od 5. do 7. popoldne v »balkonski« dvorani Kazine. 337-n CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CDUCDMCDU CD ■ C Premog, drva koks in oglje - .JURIJA" /gnanem cesti za Gl. kol.). Kralja Petra trg Mikio »cev* eesta 4 - Telefon •štev. 282T ■ D*CD*CDmCDmCDmCD*CDWCDmCDnCD I _ c. Klub Korošcev s« je začasno ustanovil v Celju, tesni bo svoje družabne sestanke redno vsako zadajo soboto v mesecu Prvi redni sestanek se vrši 24 t. m. ob 8. zvečer v hotelu Evropa. —c Društvo »Se«a< priredi Martinov večer v soboto, dne 10. novembra r dvorani Sokolskega doma. _c Sokolsko društvo piične š telovadbo v prihodnjih dneh tudi ▼ Soko?s*ein domu v Gaberjo- —c Mest«« gledališče. V petek, dne 2. t. m. so gostovali iMariborčam" v celjskem gledališču s Zolajevo dramo sTherese Ua-quin» v režiji gosp. Joška Kovica. V glavnih ulogah sta nastopila z velikim uspehom g dr- Kraljeva in g- Grom, poleg njiju pa še gospa Bukšekova, gdč. Saviuova in gg. Josko Kovic, Zeleznik in Pavel Kovic. Režija in igra sta bili na višku. Vsi igralci, brez. izjeme, so dobro rešili svoje uloge. Gledališče je bilo precej dobro obiskano. Ugotoviti je treba, da je bilo obna-kiuje dijaškega stojišča med predstavo ;opet predmet ogorčenja ostale publike. V tem oziru bo treba prihodnjič napraviti red. I Mobilizacijski načrt za bodočo vojno Koga bi bilo treba najprej mobilizirati in poslati na bojišče. — Vojna bi bila izključena, če bi vse države pristale na predlog generala Holma. General Fridrich Hohn, član kraljevskega Jahtkluba v Kodanju, je poslal Društvu narodov nov načrt, kako preprečiti vojno. Holm pravi, da mu je pomagal sestaviti ta načrt polkovnik House, znani sotrudnik prezidenta Wil-sona. V pismu, ki ga je pisal House liohnu, pravi, da bi bila vojna nevarnost enkrat za vselei odstranjena, če bi vsi narodi sveta odobrili njegov načrt. V načrtu generala Holma je formuliran zakon, ki naj bi ga Društvo narodov priporočilo vsem svojim članom. V zakonu je rečeno, naj vsak narod, ki se odloči za obrambno, napadalno vojno, v 10 urah po vojni napovedi ukrene sledeče : Ker odgovorni činitelji vsake države, ki so zapletli državo v vojno, niso več vredni zavzemati svojih mest, morajo biti najpoznejn v 10 urah po vojni napovedi mobilizirani. To se nanaša na j mnogo razpravljalo. Vsi narodi, ki ču-kralje in prezidente ter na vse afihove I tijo na svoji koži strašne posledice moške sorodnike od 16 leta, dalje na j zadnjega svetovnega klanja, si priza- vojne pravico do povišanja, odlikovanja ali odškodnine, za kakršnekoli junaštvo ali zasluge. Zakon naj bi dalje določal, da mora v vsaki vladi sedeti minister miru, ki naj vodi vojno tako dolgo, dokler ne bodo oni* ki so za vojno odgovorni in ki se bore za svojo domovino na bojiščih nadomeščeni na način, ki ga vsaka država sama določi. Kot jamstvo, da se bo ta zakon strogo izvajal, če pride do vojne, naj bi se v vsaki državi organiziralo in do zob oborožilo 5.000 moških volilcev. ki bi kralja ali prezidenta, če treba z orožjem v rokah prisilili, da bi vse določbe tega zakona striktno izvajal la da bi stopil torei tudi sam v prednje vrste borcev za svojo domovino. O sredstvih in ukrepih, ki bi preprečili v bodoče vako vojno, se je že vse državne uradnike, vse častnike in člane vlade in parlamenta, ki so glasovali za vojno. Vse je treba takoj uvrstiti v pehoto in sicer v napadalne kolone, ali pa jih poslati na podmornice. Vsi morajo takoj prvi dan na bojišče. Z njimi morajo iti tudi vsi duhovniki, ki niso nastopili proti vojni. Ženske vseh dostojanstvenikov, ki jim bo dana čast boriti se v prvih vrstah za svoj narod, je treba takoj po-lati kot navadne usmiljenke v bolnice in sicer po možnosti na bojišče. Kakor žene. tako izgube tudi možje za časa Nedolžen na električni stol? Te dni so v državni jetnišnici v Seatlu v Ameriki justificirali nekega Wallaca Kainesa. Mož je do zadnjega zatrjeval, da je nedolžen in tudi, ko je sedel na električnem stolu, ni preklical svoje izjave. Zaman je bilo sodnikovo svarilo, da se bo moral za svoje dejanje zagovarjati pred večnim sodnikom. Kaines je vztrajal pri svoji trditvi do zadnjega trenotka. Mučni prizori justi= fikacije na električnem stolu so se zdeli še strašnejši, ko je jetnik, ki je bil do zadnjega skoraj popolnoma miren, ne* nadoma vzkipel in divje zakričal. Po* tem je nekako podzavedno sedel na električni stol, bolj mrtev nego živ. Zdi se, da je ameriška justica zagrešila nad njim dvojno justifikacijo. Prvič je bil justificiran brez pravih dokazov, dru* gič je bil mož vojni invalid s težko po= škodbo. Obsojen je bil radi umora svoje hčerke. Lepo, jedva 191etno Silvio Kai* nes so našli poleti 1926 umorjeno na njenem domu. Neznan morilec ji je za* sadil nož v srce. Umor je povzročil splošno senzacijo in policija je napela vse sile, da izsledi morilca. Že se je zdelo, da bo njeno prizadevanje za* man. Toda, kar ni zmogla policija, so storili dolarji. Na morilčevo glavo je namreč policija razpisala 500 dolarjev nagrade, nekateri meščani pa so tudi prispevali večje zneske, da je vsota na* rasla na 2000 dolarjev. Dolarji so učinkovali. Poprej e ni nihče vedel ničesar o morilcu, nihče ga ni poznal. Sedaj pa je policija nenado* ma prejela več sto pisem, v katerih so bila razna namigavanja in sumničenja. Potem se je javila na policiji neka po* metalka, ki je izjavila, da je usodne noči videla, kako je smuknil iz hiše ne* srečne Silvije mož nizke postave. Ne* znanca je videl ob kritičnem času na cesti tudi neki pasant. Opis obeh prič se je precej ujemal s Silvinim očetom. Ta je bil namreč od svoje rodbine lo* čen že več let. V Seattlu so pa krožile vesti, da se je baš zadnje čase pobotal s hčerko in zlobni jeziki so tudi trdili, da je imel oče s hčerko ljubavno raz* mer je. Seveda o tem ni nihče vedel po« vedati nič točnega, dejstvo pa je, da se je hčerka dva dni pred umorom za* ročila z nekim trgovcem. Kainesa so prijeli. Mož je zatrjeval, da je nedolžen, toda izjava pometalke ga je pokopala. Ta je pri konfrontaciji izjavila, da je Kaines oni, ki je usodne noči v času umora zapuščal hišo svoje hčerke. Druga priča Kainesa ni spo« devajo preprečiti v bodoče vsako vojno nevarnost. Toda doslej še ni-hče ni predlagal tako pametnih ukrepov, kakor jih predlagata general Holm in polkovnik House. Prepričani smo. da bi bila nevarnost novega klanja res enkrat za vselej odstranjena, če bi države pristale na ta predlog. Žal se pa tiče osnutek zakona omenjenih vojaških dostojanstvenikov onih činitelje v, ki v vsaki državi vedre in oblače in ki ostanejo v primeru vojne lepo doma. Zato je malo upanja, da bi se ta sijajna ideja uresničila. znala. Toda sodišče je upoštevalo sa* mo izjavo pometalke in je Kainesa ob« sodilo na smrt, čeprav ni bilo nobenih dokazov o njegovi krivdi. Moža so skušali rešiti tudi psihiatri, češ da ni normalen. V vojni je bil namreč v gla* vo težko ranjen. Toda zaman. Obsod* bo je potrdila tudi višja instanca in gu* verner je pomiloščenje odklonil. Urad za zapeljevanje zakonskih mož Newyorška policija je napravila te dni dober lov. Aretiral je Miss Larse-novo in dve »jeni tajnici, ki so vodile pisarno, v kateri so dobivali klijenti tehtne razloge za ločitev zakona. Podjetne dame so imele sijajne dohodke in so živele zelo razkošno. Larsenova je bila v stalnih stikih z zakotnimi advokati. Če je prišla kaka dama v odvetniško pisarno s prošnjo, da bi ji izpo-slovali ločitev zakona, pa ni mogla navesti tehtnih razlogov, jo je poslal advokat k Larsenovi, ki je imela celo skladišče razlogov za ločitev zakona. Pri tem so ji pomagale asistentke. Asistentke so bile lepe, elegantne devojke v starosti 20 do 25 let. Njihov namen je bil zapeljevati zakonske može. Dama, ki se je hotela ločiti, je povedala, koliko njen mož meri, kakšne ima lase, usta in navade. Asistentke so si na podlagi teh podatkov izbrale svoj tip. Sledila so navodila, kaiko bi se dalo moža najlažje zapeljati. Žena je morala povedati, kam zahaja, kaj ga najbolj veseli, v kaki družbi rad občuje itd. In dotični mož je dobil nefcega dne pismo neznane dame, ki mu je pošiljala dve gledališki vstopnici in ga prosila, naj jo spremi v gledališče. V pismu je bilo rečeno, da ga je nedavno videla in da se ji je zdel tako simpatičen, da bi se rada z njim seznanila. Seveda je bilo malo zakonskih mož, ki se niso ujeli v nastavljeno past. Tako se je vršilo nekaj sestankov z lepimi dekleti brez hujših posledic, končno je bil pa domerpjen sestanek, na katerega je prišla pravočasno soproga dotionega moža z detektivom. Pisarna je predložila potem račun, ločena žena ga je poravnala in vse je bilo v redu. Honorarji so bili večinoma visoki, večkrat so znašali več tisoč dolarjev. Famozna pisarna je uspešno posredovala v 300 primerih. Slednjič je nekdo Larsenovo ovadil in policija je njeno pisarno zaprla. Škandal v gledališču V nekem newyorškem gitdališču se je vršila nedavno premijera, ki je zaključila z velikim škandalom Po premijeri je namreč policija aretirala ne le pisateljico dotične gledališke igre, marveč tudi vse igralce, ki so v igri nastopili. Aretiranih je bilo 30 igralcev in igra?k m sicer zaradi nemorale. GFedaHško igro je napisala May \Ve-stova in jo je nazvala »Mož radosti in razkošja«. Miss VVestova je že vajena škandalov. Že pri igri »SpoU je morala nastopiti poficija. Pri novem gledališkem komadu pa mora baje zardeti še tako zakrknjen grešnik. Kar se ;e dogajalo na gledališkem odru, ie res presegalo vse meje dostojnost!. Boticfja je poslala v gledališče 30 redarjev in 3 komisarje, ki jim je naročila, naj vse igralce aretirajo, če je v igri kaj nedostojnega. Junak igre je va-rijetetni igralec, ki si vtepe v glavo, da mora zapeljati vsakega dekleta. Prave orgije se odigravajo v njegovem stanovanju in na odru nastopijo v ženske preoblečeni moški, ki pokažejo na odru občinstvu vse finese ljubavnih pustolovščin. Občinstvo je bilo seveda navdušeno. Ko je pa po tretjem dejanju padel zastor, je policija obkolila gledališče in izpustila občinstvo, pač pa je aretirala pisateljico, gledališkega ravnatelja m 30 igralcev. Šele na pritisk udruženja gledaliških igralcev in proti kavciji v znesku 500 dolarjev za vsakega aretiranca so bili igralci izpuščeni. Miss VVestova je sedela dva dni v zaporu ta čas je pa izposlova'a, da so oblasti njeno komedijo začasno dovolile. Poledica je bila. da je bilo gledališče nabito polno in da je napravil ravnatelj z nemoralno igro sijajno kupčijo. Avtomobilska dirka sredi Sahare Odlični angleški avtomobilist kapitan Malcolm Campbell hoče doseči svetovni rekord z avtomobilom v Sahari V soboto je startal v Angliji s pilotom na Harillandovem letalu »Moth« in hoče pristati nekje v Sahari. Ce se mu polet posreči se odpelje koncem decembra z avtomobilom v Saharo, da doseže nov svetovni rekord. Upa namreč, da bo vozil s hitrostjo 300 km na uro. Kraj starta in pot skozi Saharo je našel za Campbella irski raziskovalec L. Scott Campbell upa najti v puščavi raven, peščen teren, po katerem bi mogel voziti s polno paro. Celo na obali v Daytonu ni mogel najti za dirko primernega terena. Najmanjši veter napravi peščene hribčke, ki lahko pomenijo za drveči avtomobil katastrofo. . Sredi Sahare pa upa Campbell najti gladko in trdo pot. Raziskovalec Scott pozna take kraje v Sahari, kjer je treba na razdalji 10 milj odstraniti samo kaj kamenčlcov, pa dobimo za avtomobilsko dirko zelo pripraven teren. Ce doseže Campbell z letalom Saharo, ostane tam nekaj dni, da pregleda teren, potem pa takoj pripravi »Modro ptico«, kakor je nazval svoj avtomobil in jo pošlje z mehaniki v Afriko. Športna komisija bo sestavljena iz članov francoskih avtomobilskih klubov. Komisija se odpelje s tovornimi avtomobili v Saharo. Njena naloga bo v prvi vrsti skrbeti za vodo in bencin. Tudi Scott je prepričan, da bo avtomo-birska cesta v Sahari idealna. Oficijelni Campbellov rekord znaša 206.95 milj na uro. Letos je ta rekord pobil Američan Keech in zato se ie Campbell odločil postaviti nov rekord. Gospodarstvo Maš uvoz v septembru Generalna direkcija cariu objavlja statistične podatke-, ki pričajo, da je bil naš uvoa letos v septembru večji nego v septembru lanskega leta. Letos v septembru smo uvorili 127.916 ton blaga v vrednosti 713,892 tisoč 464 papirnatih ali 65,159.954 zlatih dinarjev. V primeri z lanskim letom se je naš uvoz letos v septembru povečal po teži za 5298 ton (4.82%, po vrednosti pa za 18 milijonov 742.178 papirnatih Din (2.70%). S tem je naraslo celokupno povečanje vrednosti našega uvoza v prvih devetih mesecih tekočega leta v primeri z lanskim letom na 563,168.676 papirnatih ali 53.392.S82 zlatih Din, kar znaša v odstotkih 10.75. Celokupna vrednost našega uvoza je znašala do konca septembra t. I. 8.,SOt,t48 tisoč 847 Din. Vrednost našega izvoza je znašala v istem času 4.,566,944.584 Din. To pomeni, da smo zaključili trgovinsko bilanco koncem tretjega četrtletja tekočega leta i deficitom v znesku 1.,234,204.263 Din. Samo v septembru je znašal deficit 21.599 tisoč 8l5 Din. V primeri s prejšnjimi meseci pa ta deficit ni velik. To priča, da ie nafi izvoz že začel naraščati, kar ueodno vpliva na trgovinsko Mlanro, vendar pa porast še ni tako obfeuieu, da bi mogel kriti izredno velik izvoz. —g Trošarine in takse. V prvih ?esUh mesecih tekočega proračunskega leta (april do september) so znašale državne tro^a.-ine 400,089.421.83 Din. V proračunu je bilo predvideno 406,600.000 Din tako. dn /našn primanjkljaj 5.410.578.17 Din. V primeri z lanskim letom so letos dohodki od državne trošarine narasli za 43,412.422.32 Din. Dohodki od državnih taks so znr.5ali v prvih šestih mesecih 528-637.097.99 Din ali 1,047 tisoč 096.08 več, nego je bilo določeno v pro računu. V primeri z lanskim letom so narasli dohodki od državnih taks za 16.64G tisoč 121.21 Din. Stran 1 rSroVFN^KT NAROD* dne 5. novembra 1928. wtev 53 Roger de Beauvolr: Sužnja Roman. — Igrajte na svoje skrivne misli, Ziana, — je nadaljeval maskirani pustolovec. — Igrajte, dražestno dete, na srečo njega, ki ga ljubite. Igrajte in vzemite te-le dukate. Videč, da je središče splošne pozornosti, je začutila Ziana v globini svoje duše plemenit in nedolžen ponos. Vsi ti gospodje so žrtvovali svoje zlato za svoje ljubice in svoj ponos. Ona ;e igrala, kot naivno dete je vrgla na zeleno platno nekai nezna.nčevih duka-tov. Toda igrala je za odsotnega, da bi spoznala njegovo usodo in zvedela, da-li se še kdaj vrne. Igrala je za Taddea. In bil ie res diven pogled na rožo iz Ghetta, polno svežosti in mikavnosti, z vrečico v roki sredi teh razuzdanih mask. Ziana ie bila razburjena in zato se lepša. Človek bi dejal, da so jo razuzdani plemiči napojili ali da je Gr-kinia. ki so io ugrabili morski roparji. Markiz de Saluces se je v grobni tišini pripravljal na odločilno potezo. V dvorani se je čulo samo šuštenie svilenih oblek in domin. Dož ie izginil, govoriti ie hotel z Ottalom in zato je odšel v njegovo ložo. Grofica je molče opazovala igro. — Igram. — ie dejal markiz in potegnil zadnjo karto. Zlato se :^ trkljalo po zelenem suknu, vsi so napeto zrli na mizo in se tiščali drug drugega. Nastal jetrenutek nervoznega pričakovanja, roke. polne prstanov, odkriti in maskirani obrazi, vse se ie strnilo v eno samo nervozno bitje. Kar se ie razlegel glas markiza de Saluces: — Gospoda, bank je razbit! Nastala je nepopisna zmešnjava. Oni, ki so izgubili, so divje kričali, drugi so pa naglo pobral-i zlato. Kar je grofica, videč, da se dož vrača, na ves glas zaklicala — Stojte, gospoda! Nocoj je bila beneška republika nesramno osleparje-na. Zlato na teh mizah je ponarejeno! — Ponarejen denar! — so vzkliknili vsi presenečeno. — Vsi na svoja mesta! — je zakli-cal Grimani. — Maske doli, tako zapoveduje inkvizicija! Stražarji naj zasedejo vse izhode. Nihče ne sme v dvorano, ne iz nje. Pokličite Ottala, da pregleda denar. Če ie denar res ponarejen, moramo najti ponareialca, čigar glava pripada sodišču. Evo. tu je Ot-tale. Njegova Visokost ga bo vprašala, kaj je z denarjem. Nastala je grobna tišina. Reditelj je privedel Ottala. Vzel je v roke nekaj dukatov in jih vrgel na mizo. — No? — so vprašali vsi v en glas. — No, gospoda moja, vsi ti dukati so ponarejeni. — Ponarejeni! — se je začulo od vseh strani. — Židovka! — je šepetala grofica, — dekle, ki mi je bilo tako pri srcu! Kako jo je gledal vpričo mene, ko se je zaročila! Vsega je konec, markiz, vse nade so pokopane. Moral bi biti tu, pa ga ni. A kje je? Nedvomno pri nji. — Grofica, — je nadaljeval markiz, — pokazal sem vam edino pot rešitve, ki vam preostaja. Niti za hip me ne boste dolžili, da sem vas hotel pripraviti ob doževo ljubezen. Komaj je stopil na beneška tla, že ste se bali tega groznega človeka. Cagliostro vas moreni učiti. Kdo ve da-li dož, opozorjen in v strahu za svojo glavo . . . — Markiz, — je odgovorila grofica, — Cagliostra ni več v Benetkah. Najbrže se mu je posrečilo odnesti pete. Dož ga ni mogel videti, dož sploh ni govoril z njim. Hvala bogu. da mož ne ogroža mojega in njegovega življenja. — Pismo za gospo grofico, — je dejal Azael, ki se je pojavil tisti hip na pragu. Izročil je grofici pisemce, ki ga je prinesel neki Slavonec. Grofica je odpečatila pismo in namr-šila obrvi. Menda je mislila, da piše Allesandro. Kar ji je oblil čelo in roke hladen pot. Zdelo se je. da je videla, kako pada z njenega neba zadnja zvezda. Sklenila je roke in ponudila markizu pismo, glaseče se: — Dož je izgubljen, lepa Safia. Pridite. Slišal sem o škandalu v igralnici, o izdajstvu vašega liubčka in o vaši sramoti. Alessandro je vas varal. O tem vam povem zanimive podrobnosti. Moja gondola vas čaka pri mostu vzdihljajev. Nisem hotel, da bi se ustavila pri vaši palači. V Fusini sedeva na voz in se odpeljeva v Milan. V čolnu vas čaka ne več vaš gospodar, marveč vaš sluga. Pismo ni bilo podpisano, toda grofica je poznala pisavo. Tudi markiz ie takoj uganil, kdo piše. Safia je takoj spoznala, da pomeni to pismo konec njene slave. Groza jo je obhajala pri misli na Cagliostro vo mrežo, na njegovo predrznost in navi-hanost. Šele zdaj je prav spoznala vso podlost in premetenost svojega bivšega gospodarja. Bala se je. da ji ni več pomoči. — Ta podlež pove, da v Parizu nisem bila toliko vredna, kakor ta zidova hčerka, pogubi me, izroči me vsemu mestu v zasmeh. O. ta postopač, ta lopov! A zadostovala bi samo beseda, pa bi ga mogla dati aretirati in vtakniti v ječo. — Res je, — je odgovoril Saluces. — zlasti pri tako dobro organizirani policiji, kakor je vaša. Jaz ji ne zaupam po vsem tem. kar se mi je pripetilo. Nasprotno. Cagliostru je treba odgovoriti, da pride. Pišite mu, nai vas čaka. vse drugo pa prepustite meni. — Kaj nameravate storiti? — To je moja tajna. — A vendar? — Zanesite se name in napišite na ta-Ie listek samo eno besedo: Čakajte. — Pa naj bo. — je dejala grofica. —-A kaj potem? — Potem. — je nadaljeval markiz, — pošljite h Cagliostru Azaela s tem odgovorom. Moži ima bistre oči in v četrt ure si bo ogledal grofovo gondolo. Poglejte to-le orožje, — je dejal markiz ter pokazal grofici bodalo in dve pištoli. — S tem se ženi v gondoli ni treba bati. Azael se je kmalu vrnil. Dobro si je ogledal grofovo gondolo. Poznal je oba veslača. Potnik je bil v svečani obleki pod črnim dominom, imel ie ogromno lasuljo in trioglat klobuk. Noč je bila jasna in gladina lagun se je lesketala kakor zrcalo. Čez četrt ure je stopila iz palače d'Azola. dama v širokem rjavem plašču, z masko na obrazu. Spremljal jo je Azael, ki ji je podal roko. da je stopila v gondolo. IX. Od Benetk do Fusine. Še nikoli ni razprostirala lepša noč svojega z zvezdami posutega baldahina nad begom mladih zaljubljencev. Benetke so kmalu izginile grofu izpred oči kakor da se je ogromna kamenita ladja pogreznila v morje. Gondola je mirno plula po morju veslača sta prepevala, vetrič je pihljal od Lida, a razsvetljene trgovine na trgu sv. Marka so lomile odseve svojih luči na valovih. Bil je diven. pravljičen pogled na mesto v morju lučic. To je bil šopek ametistov, diamantov in smaragdov. Sam Cagliostro je zrl ves zadivljen vanj in podoben je bil človeku, ki se poslavlja od svojega mesta. Nepopisna lepota tega prizora ga je očarala. — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P Zajec, optik Liubliurta Stari trg 9 53-T Ušivec, ki je posi al cez noc slaven Clarence Terhun, ameriška sirota brez rediteljev, je postal slaven, ker je neopaženo splezal v nemški zrakoplov in brezplačno poletel iz Amerike v Evropo. V poročilih o poletu »Grofa Zeppe-lina «smo mimogrede omenili ameriškega capina Clarenca Terhuna. ki se je neopaženo splazil v zrakoplov in napravil brezplačno potovanje iz Amerike v Evropo. Terhun, ki je znan v Ameriki kot »ušivec iz St. Louisa«, je zdaj predmet splošne pozornosti in navdušenja. Slepi pasažir »Grofa Zeppeli-na« je zdai po celi Ameriki junak dneva, povsod se o njem piše. od vseh strani dobiva laskave ponudbe, mnoga podjetja so pripravljena sprejeti ga v službo in mu dati visoko plačo, kajti Američani drago plačajo ljudi, ki kažejo tako očitne ztiake iznajdljivosti, kakor jih je pokazal Terhun. Deček je s tem opozoril javnost tudi na svojo bridko usodo. Pred dvema letoma sta namreč njegova roditelja izvršila samomor in tako je postal kot loletni deček sirota brez svojcev, brez sredstev za življenje. In baš to je najbrž vplivalo na njegov značaj in na njegovo nehaje v zadnjih letih. Prvotno Terhun baje ni bil navdušen za pustolovščine. Tragična smrt roditeljev ga je pa tako potrla, da ni imel nikjer več obstanka. Podrobnosti njegove zadnje pustolovščine so več ali manj znane. Še pred polnočjo v nedeljo. preden je »Grof Zeppelin« startal je splezal skrivaj v kabine in legel v glavni gondoli pod klop, ki jo je zakrivala velika vreča poštnih pošiljk Tu je prečepel več ur, ne da bi se ganil. Zrakoplov se je ta čas dvignil in plul je nad Ne\vyor-kom in Bostonom. Terhun je mirno čepel v svojem skrivališču, ker se je bal, da bi se zrakoplov ne spustil in da bi ga posadka ne izkrcala. Šele ko je bil prepričan, da mu ne preti nevarnost, je prilezel iz svojega skrivališča. Tako so ga našli lačnega in prestrašenega nemški letalci, ki so seveda strmeli, videč, da se je število posadke brez njihove vednosti pomnožilo. Nemci niso vedeli, ali bi se jezili ali smejali, potniki so se pa pri pogledu na podjetnega ameriškega capina od srca smejali. — Kaj počenjaš tu? — ga je vprašal poročnik Lehmann. — Sedim in čakam, da me vržete v morje, — je odgovoril plaho. — Kako si pa prišel v zrakoplov? — Splezal sem po lestvi. — A kdo ti je svetoval? — Nihče. Šinila mi je v glavo srečno misel, da poletim z vami v Kvropo. Često sem slišal, da je v Nemčiji iepo in da so ljudje tam dobri. In tako so se sprijaznili z misli,o, da imajo potnika, ki zračnega potovanja iz Amerike v Evropo ne more plačati. Dr. Eckener se je nasmehnil, češ, bo potovanje vsaj zabavnejše. !n morda je ameriška sirota drznim letalcem res prinesla srečo. Poslali so ga med moštvo in mu naročili, naj pomaga pri delu. Umival je posodo, pometal po hodnikih in pospravljal po kabinah potnikov. Po končanem delu se je najedel in legel, kamor se ie pač dalo. Včasi je spal pod stopnicami pri krmilu, včasi pa v salonu. Dejal je, da se je počutil med poletom iz Amerike v Evropo zelo dobro. Mladi Clarence je bil že večkrat v sličnem položaju. Prepotoval ie pes vso Ameriko od oceana do oceana. Bil je že na Aljaski, kamor se je odpeljal kot slepi pasažir z vojaško križarko. Ko je njegov stric zvedel za njegovo zadnjo pustolovščino, je samo zmajal z glavo. češ. to mu je docela podobno. Zdaj je »ušivec iz Bostona« slaven in obeta se mu sijajna bodočnost. Kdo ve, morda postane še milijonar. Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! Radio 3cevti)i, prodanu. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2117 Musili! se [atola! + V neizmerni žalosti naznanjamo pre-tužno vest, da ie naša srčnoljubjena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična Fini Klemenčič dne 4. novembra 1.1. po dolgem, mučnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek, dne 6. novembra 1928, ob pol 3. uri popoldne iz mrtvaške veže pri Sv. Krištofu, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5. novembra 1928. Globoko žalujoči ostali. Občina Ljubljana Mestni DOgrebni zavo-J 118 Žaganje drv z motorno žazo. Uran Franc. Vil-ha-rieva cesta. Telefon 28-20. 16-T Stanovanje 1 do 2 sob s kuhinjo in pritiklinami išče mirna stranka (3 osebe) v novi ali stari hiSl Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje 1832« Obleka temna, za srednjo postavo, skoraj nova, ki nošen PLASC počena na prodaj. Poizve se v upravi tega •ista. 1836 Uradnik s prakso, zmožen slovenskega, nemškega, Italijanskega ter nekoliko francoskega jezika, išče službo v prsarni. Izurjen le tudi v lesni stroki. Ponudbe na upravo tega lista pod »Vesten 2034«. L Miku! LJubljana. Mestni trs 1£ pnponts sTBjs tt icfi diZuikif hi soteZnkuf ter sure ^opravila n izvriojiio totno h seltoio Slike za legitimacije izdeluje aajbkre)« fotograf Hugon rlibser. Ljubljana. Sv Petra cesta št. 25 89/T Odlični šlezijski premog in koks. promptno iz skladišča ter trboveljski premog dobavlja Cebin, WoIfova t. tel 2756. 92/T Stanovanje obstoječe iz dveh ali več sob, kuhinje in pritaklin iščem za takoj. Cenjene ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «November»/2084. Gostilna na prometnem m večjem industr. kraju na deželi se išče v najem. Ponudbe na upravo lista pod «Go-stima»/2093. Gospodična išče službo vzgojiteljice. Zmožna sk>v. in nemškega jezika. Nastop 15. novembra. Ponudbe na upravo lista pod «Vzgojiteriica»/2095. Kovaški pomočnik vojaščine prost, išče službe. Nastop 1. novembra. Ponudbe na upravo lista pod «SoIiden»/19S5. Uradniška družina mirna, išče za takojšnjo vselitev stanovanje 3—4 sob in kuhinje Ponudbe na upravo lista pod šifro »Takoj/XI/2083«. Naznanilo. Puškar na Kaiser se je preselila na Kongresni trg štev. 9 v poslopje Kin Matice (desni lokal) 3HHHHHHBBHSSSSSSBHHr3G Specijalna tovarna trojev z obvelavo lesa KLEIN & STIEFEL v Fultt Zastopnik: Peter Angelo, Ljubi ana Gledališka ulica, 4/1. Specijaliteta; mizarski in bo* larshi stroji posamezni in v vstki kombinacij i vdelanimi elektromotori! (pogon brez jermena) kakor -udi vsi stroji za jermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage zahtevajte posod o h i brezplačni obisk zasiopnika. i Vsesplošno znana stara iurdka Marija L?i?l>£i«s nasl, nudi pristne kranjske klobase na drobno in veliko. Vsako soboto špec jaliteta pečenice (Braiwursie). Pomenskega ul. 16 Naznanilo otvoritve. Jutri v ponedeljek, 5. novembra, začne s poslovanjem specijalno podjetje za radiotehniko Tone Poljšak, RADIOTEHNIKA Ljubljana, Aleksandrova cesta 5 ter se priporoča radioamaterjem in prijateljem radia. Dobre sortiran? zaloga. — Laboratorij. Specijaliteta: Izdelava novih in preuredba starih radio-aparatov za o-riklopitev na električni vod. Kdor ima upeljano električno razsvetljavo, ne rabi pri svojem aparatu nikakršnih baterij več ter prihrani stroške za periodično polnienje akumulatorjev in nabavo anodnih baterij. Tudi naj-večH aparati se dado v tem smislu modernizirati. CLIŠEJE vSEH VRST, ČRTNE IN AVTO* riPIJE. IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH. PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA F1NEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILI) IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana TISKOVNA IN 7.AIOZNA DRUŽBA tO K SV PFTHA NA* *• fejuje: Josip £upao£i& - C* »NtroUnc ttsnanjo*; rr»o Jczc^cC — L% opcav* ia in»cr«iuj dci u>r«. (Jti/D Chrutlol — Vftt f LjuOljaOJ-