Splošni Ijudski odpor
V statutih TOZD jasno in odločno o obrambi
Komisija za SLO pri občinski konfetenci ZKS Ljubljana Moste-Polje je izdelala in izvedla anketo glede odborov za SLO. Poslala jo je 60 delovnim organizacijam v občini. Nanjo je odgovorilo 36 ddovnDi organizacij, da imajo odbore za SLO, 14 da teh odborov nimajo, 10 delovnim organizacijam pa se ni zdelo potrebno, da bi na anketo sploh odgovorile.
posebnih ojačanj zaiadi povečanja njihove odpomosti zaiadi povečanja njihove odponiosti, glede rušilnega '—  toplotnega učinka, okopavanja
Delovne programe za SLO imajo v glavnem izdelane vse delovne oiga-nizacije, jje pa še nekaj delovruh organiza&j, ki teh progtamov ni-majo. Zato jiih morajo napraviti. V posameznih delovnih oreanizacijah odbori za SLO dobro delujeio in iraajo tudi redne vaje, medtem ko so v nekaterih oiganizacijah odbori ustanovljeni le formalno. V delovnih organizacijah, ki se zavedajo resnosti obrambnih priprav, so tudi podpisali sporazum o fiiianciranju enot m te-ntorialnih enot, kjer pa tega ni, se tudi temu pioblemu izogibajo. Skrajni časje, da vse ddovne oigani-zacge vzajnejo obrambne priprave resno in izdefajo svoje vojne načrte. Ce tega ne bodo izvedle, je dolznost delovnega kolektiva, da odgovoine osebe pokliče na zagovoi, kei se moramo zavedati, da so obtambne priprave držav dolžnost vsakega po-sameznika in skupnosti kot celote.
Večjo pozornost kot doslej je tre-, ba posvetiti tudi kadrovskemu vpia-šanju in v odbore za SLO postaviti tiste Ijudi, ki bodo z vso voljo, za-vestjo in resnostjo delali pri obramb-nihpripiavah.
Zakon o splošnem ljudskem od-poru v SRS določa, da so vsi oigani delovne in diuge organizacije odgo-vorni po zakonu in statutu za ucm-kovito pripravo organizacije za sploSni ljudski odpoi.
Tudi zvezni zakon o narodni obnunbi posebej predpisuje dolž-nost delovnih oiganizacij, da v svo-
jih statutih določijo delovno po-dročje v zvezi s pripravami za obiambo v morebitni vojni
Skupni interes vseh delovnih ljudi in temeljnih oiganizacij združenega dela je, da priprave za obrambo do-sežejo najvišjo stopnjo. Posamezne probleme in razmerja, ki.so skup-nega pomena za temeljne oiganiza-cije zdiuženega dela v zvezi s pripra-vami za obrambo, bodo niejali sa-moupravni sporazumi. To pa je zelo širok lciog zadev in nalog, kot npr.:
-  oborožitev, oprema, pouk in uijenje  enot in  služb  tentorialne obrambe in civflne zalčite;
-  načrtovanje in zagotovitev re-produkcgskega materiala ter drugih nujnih sredstev za proizvodnjo in opravljanje   storitvenih   dejavnosti med vojno;
-  načrtovanje  skupne  uporabe pioizvodnih    oziroma    stontvenih zmogljivosti in diugjh možnosti med vojno;
i — načrtovanje in izvajanje pn-piav za skupno izkoriščanje defici-tamih strokovnjakov med vojno;
-  zagotovitev predpisanih sred-stev kolektivne zasčite za člane svo-jih   delovnfli   skupnosti   (graditev ustreznih zakionišc in pnlagoditev ustreznih namenskih prostorov);
-  načitovanje in zagotovitev iz-vajanja    ukrepov   za   prilagajanje objektov in naprav vojnim razme-ram proizvodnje, zlasti glede njihove lokacije,   tehnologije,  zmogljivosti,
in    _^------„_.            ,    _
tpd., tj. glede ukrepov za zašcito;
-  oiganiziiajije     in     izvajanje poulca za obiambo in zažčitd za čli-ne delovnih skupnosti ter strokovno usposabljanje delavcev za delo v voi-nih razmerah tei za delo pri zadevah splošnega Ijudskega odpora;
-  načrtovanje in usklajevanje po-treb skupnih rezeiv suiovin, pied-metov dela, osnovnih in drugih sred-stev ter končnih izdelkov.
S samoupravnim sporazumom ^e tteba uiediti tudi, kateie od teh ui drugih zadev bo upravljal samo-upiavni organ in njegovi organi de-lovne skupnosti, v kateio so se zdm-žile temeljne otganizacije združe-nega dela. Svet delovne organizacije, v kateio so se združae temeljne oiganizacije združenega dela, opravlja naslednje zadeve na po-dročju obtambe:
-  ugotavlja     potiebe     ljudske obrambe v svojem nafirtu razvoja delovne organizacije;
-  izdeluje vojm načrt;
-  ustanovi enote in službe terito-rialne obrambe;
-  ustanovi specialne enote civil-ne zajčite;
-  lahko zdiužuje sredstva za po-trebe ljudske obrambe z diugimi de-lovnimi otganizacijami ter diužbe-no-političnimi skupnostmi;
—  lahko ustanovi komisijo ljud-ske obrambe kot svoje izvržno telo;
—  ustanovi strokovno službo za opravljanje strokovnih zadev na po-diočju ljudske obrambe.
V samoupiavnem ^otazumu je treba navesti, kateie spložne akte ljudske obrambe je tieba izddati za vse terrieljne organizacije zdiuženega dela, ki so se zdiužSe v delovno organizacijo (ureditev posebnih dolžnosti in odgovomosti čknov de-lovne skupnosti v zvezi s pripravami za obrambo v morebitni vojni, dalje pregled podatkov, pomembnjh za ljudsko obrambo z njihovega delov-nega podiočja, ki se stejejo za tajne tei ukiepe in postopek za njihovo varovanje).
' temeljna organizacija zdiuženega dela je tista cdica, v kateri naj bi delovni ljudje neposredno izvajali priprave za obiambo, ustanavljali, oboroževali in opremljali enote teri-torialne obiambe, ustanavljali in opremljali enote civilne zaičite, organiziiali in priprav^ali proizvod-njo in druge dejavnosti med vojno, obravnavali načrte za obrambo, uresničevali sodelovanje in usklaje-vali vojne načrte za obrambo glede pioizvodnje, oskibe z reprodukcg-skim materialom in končnimi iz-delki tei jih v tehničnem, tehno-loškem in dntgem pogledu suklaje-vali z načrti za obiambo drugfli organizacij združenega dela, zago-tavljali sredstva za financiianje ph-piav za obrambo in zaščito delovnih Ijudi ter v skladu z načrti in sklepi dnižbeno-poUtičnih skupnosti oiga-nizirali in izvajali tudi diuge naloge, pomembne za obrambo dežele.
P. S.