NOVI TEDNIK
Št. 36 - leto XLVI - Celje, 10. IX. '92
Cena 90 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Fašisti in idioti
prepovedani?
Slovenske volitve prvič z zakonom o volilni kam-
panji. Tema tedna na strani 6.
IZ VSEBINE:
Gledališče
Ko postane klasično spet moderno. Stran 8.
Bralci na Izletu
Na kmetiji Kozmusovih v Panečah. Stran 20.
Plavanje
Dejan Tešovič in Neptun - Skupaj, a vsak zase. Stran
12.
Okolje
Odstranjevanje kužnih odpadkov. Stran 2.
Velenje
Pripoved o luknji v strehi. Stran 5.
Feljton
Obsojeni in likvidiram. Stran 9,
Po maratonu
so zmagovalci
vsi
Pet stotnij na
maratonu v Lo-
garsko dolino
kljub      dežju.
Stran 15.
Ogenj,
mrzel
kot led
Sto ljudi je šlo
čez žerjavico,
vročo osemsto
stopinj.
Reportaža na
-Stranic.______^
mos 9ž - izpn za ceije
Bo največja sejemska prireditev v Sloveniji - medna- zamudilo zadnjo priložnost, dodatnega popravnega
rodni obrtni sejem - postal »Celjski velesejem«? Če se izpita ne bo. Vse, kar morate vedeti o sejmu, na straneh
bo Celje končno znalo prav obrniti, zakai ne. Če pa bo   2, 7, 17 in 22 do 29.
Foto: Edo Einspieler ^ ' J Jr' '    '
Št. 36 - 10. september 1992
2
7 UREDNIKOVE MIZE
Celje na izpitu
Jutri se na Golovcu pričenja letošnja največja celjska
prireditev in hkrati največji sejem v Sloveniji, jubilejni,
25. Mednarodni sejem obrti.
O gospodarskem pomenu te prireditve s 1274 domačimi
in 336 tujimi razstavljalci ter bogatim sporedom sprem-
nih, za položaj obrtništva pa ključnih pogovorov, na tem
mestu ne gre na široko razglabljati. Zapisati pa velja kaj
o pomenu te prireditve za Celje, o odnosu Celja do sejma
in o izpitu, pred katerim se je kot organizator največjega
slovenskega sejma znašlo Celje.
Leta in leta sta občina in mesto prisegala na ta sejem
kot svoj, avtohton, iz Celja zrastlo in vanj vraščeno prire-
ditev. In leta in leta smo vsi ugotavljali, da je ostajalo pri
besedah, da Celje ni živelo s sejmom, da ga ima »poln
kufer«, ker vnaša v tradicionalni mir prometni nered,
gneče, neprijetnosti z obiskovalci...
Letos, smo rekli, bo vse drugače. Pa bo res? Bojim se, da
ne bi vse spet ostalo pri besedah m pri formalnem pripo-
ročilu občinskih upravnih organov gostincem, naj za
božjo voljo vsaj za kakšno urico nategnejo svoj običajni
odpiralni čas. Že res, da bo na Tomšičevem trgu vsak dan
veselo. Toda, ali bo Celje kot mesto res zaživelo s pričako-
vanimi 250 tisoč obiskovalci. In ali bo fešta na trgu vse,
kar bomo ponudili. Bo znalo Celje začasnim, za čas sejma
pa stalnim novim prebivalcem - kakšnim 3500 ljudem, ki
zastopajo razstavljalce - še kaj ponuditi in slednjič - tudi
kaj iztržiti od njih?
Če neko mesto v desetih dneh dobi v goste petkrat več
ljudi kot jih premore samo, mora biti res pripravljeno na
to in mora biti gostoljubno, prijazno, polno ponudbe. Je
bo dovolj, ali pa bomo po sejmu vnovič ugotavljali - MOS
je tujek v mestu, a ga imamo radi, ker je donosen.
Hočemo ali nočemo, v naslednjih dneh bomo vsi na
izpitu. Meščani in njihova ljubeznivost ter potrpežljivost,
prometni redarji in policija, turistični delavci in gostinci.
Da se le ne bi končalo tako, kot smo vajeni, s stavkom
namreč - fajront, zapiram, se mi mudi na avtobus. Bojim
se, da priložnosti za popravne izpite ne bo prav veliko.
BRANKO STAMEJČIČ
Sterilizacija iiuzniii odpadiiov
Nakup mobilne sietUlzacUske naprave ZDA-M3 le bil pnrl korak v reševanju
problemalike ravnanja In odstranjevanla kužnib oilpailkov slovenskih zdravstvenih
ustanov
Predstavniki celjske občine,
Komunale in slovenskega
predstavništva avstrijske fir-
me Saubermacher so prejšnjo
sredo v Celju predstavili delo-
vanje mobilne sterilizacijske
naprave ZDA-M3 za odstra-
njevanje kužnih odpadkov
zdravstvenih ustanov. Zani-
manje za predstavitev je bilo
med slovenskimi zdravstveni-
mi delavci precejšnje.
Po pogovoru, ki so se ga ob
predstavnikih slovenskih
zdravstvenih ustanov udeležili
tudi minister za družino,
zdravstvo in socialno skrbstvo
dr. Božidar Voljč, republiška
glavna sanitarna inšpektorica
dr. Metka Hiti-Macarol in na-
mestnik ministra za urejanje
prostora in varstvo okolja
mag. Mitja Bricelj, so na dvo-
rišču celjske bolnišnice tudi
nazorno prikazali delovanje
mobilne sterilizacijske napra-
ve ZDA-M3.
Naprava, ki deluje z zmog-
ljivostjo dezinfekcije in sterili-
zacije do 400 kilogramov kuž-
nih odpadkov na uro, je po
mnenju ministra Voljča prvi
korak do modernega odstra-
njevanja odpadkov. Zdravstvo
si mora na tem področju še ka-
ko prizadevati, saj mu javnost
- kot dejavnosti, ki skrbi za
zdravje ljudi - nikoli ne bi opo-
rostila, da onesnažuje okolje.
Nakup mobilne sterilizacij-
ske naprave, ki bi po prvih
analizah zadoščala za potrebe
vseh slovenskih zdravstvenih
ustanov, je podprla tudi sani-
tarna inšpektorica Hitijeva.
Opozorila je, da lahko s tem
v Sloveniji zaobidemo nevar-
nost prevažanja kužnih od-
padkov, saj bi jih iz nevarnih
v navadne spreminjali na sa-
mem izvoru. Pri tem bo treba
za ravnanje z odpadki kar naj-
bolj usposobiti zdravstvene
delavce, zgled pa bi lahko
iskali kar v Celju, ki že zdaj
prednjači v skrbnem in raci-
onalnem ravnanju z odpadki.
Namestnik ministra za ure-
janje prostora in varstvo oko-
lja Bricelj je ocenil, da smo
v Sloveniji končno pred si-
stemskim urejanjem teh vpra-
šanj. Pred skupščino je pred-
log zakona o javnih gospodar-
skih službah, pred vladno pro-
ceduro pa zakon o varstvu
okolja, ki bosta tudi sistemsko
dorekla ta vprašanja. Nakup
mobilne sterilizacijske napra-
ve ZDA-M3 pa bi bil po njego-
vem mnenju vmesna stopnja,
saj bi morali v Sloveniji že
kmalu priti tudi do epiloga
z izgradJijo sodobne sežigalni-
ce, kjer bi uničevali tudi druge
odpadke. I.STAME4ČIC
Foto: EDI MAS^EC
Višje najemnine
Celjani, ki živijo v neprofit-
nih stanovanjih v občinski la-
sti, bodo od 1. septembra dalje
plačevali za 14 odstotkov višje
najentmine.
Sklep o povišanju najemnin,
ki ga je na zadnji seji sprejel
občinski IS, je skladen z julija
dogovorjenim postopnim me-
sečnim višanjem najemnin za
neprofitna stanovanja. Ob do-
govorjenem mesečnem porastu
za 7,7 odstotka pa so pri sep-
tembrskem povišanju upošte-
vali še rast vrednosti točke za
izračun vrednosti stanovanj.
IS
Mobilna sterilizacijska naprava ZDAS-M3, katere delovanje so tri dni demonstrirali v Celju, je
okolju prijazen sterilizator kužnib odpadkov. Deluje na principu termične obdelave v pretočnih
komorah, kjer se odpadki pri temperaturah do 150 stopinj Celzija dezinficirajo in sterilizirajo.
Ves postopek temelji na obdelavi s paro, brez dodatkov kemičnih snovi, pri tem pa ni onesnaževa-
nja zraka (dvostopenjski filter z aktivnim ogljikom) in onesnaženih izcednih voda. Med obdelavo
se volumen odpadkov zjmanjša do 80 odstotkov, naprava, ki ima vse potrebne mednarodne
ateste, pa lahko deluje 24 ur dnevno. V sosednji Avstriji je firma Saubermacher s to napravo
vodilna na področju odstranjevanja bolnišničnih odpadkov.
O šifodi in priznanjiii
žalski izvršni svet je
prejšnji teden razpravljal
o posledicah suše. Največ ča-
sa so namenili oceni škode in
problematiki vodooskrbe
v občini. Skupna škoda zna-
ša milijardo osemsto milijo-
nov tolarjev, kar predstavlja
približno petino družbenega
proizvoda gospodarstva,
predvidenega za letošnje
leto.
Dogovorili so se, da je po-
trebno takoj pristopiti k in-
dividualnemu ocenjevanju
škode in v to ocenjevanje po-
leg komisij po krajevnih
skupnostih vključiti še stro-
kovTie delavce zadrug in sve-
tovalne službe.
Po njihovem mnenju bi bil
obseg škode v hmeljarstvu
bistveno večji, če del površin
ne bi namakali. Zato v Žalcu
zahtevajo od vlade Republi-
ke Slovenije, da takoj naka-
že sredstva za namakalni si-
stem Trnava»-Brije in da na-
daljuje izgradnjo drugih na-
makalnih sistemov ter aku-
mulacij. Zahtevajo tudi re-
gresiranje obresti za nakup
nujnega repromateriala in
krme ter upoštevanje izraču-
nanih višin škode in sklepov
komisij pri dodeljevanju
sredstev občinam.
Zaradi pomanjkanja vode
je bilo v žalski občini nepo-
sredno ogroženih 13871 pre-
bivalcev, zato bodo pripravi-
li projekte vodooskrbe,'
ustrezne sanacije in solidar-
nostni sklad.
Na seji so sprejeli tudi predlog
podelitve značke Občine Žalec.
Značke, ki jih bodo podelili ob
občinskem prazniku 13. septem-
bra, bodo letos prejeli: Oto Rovš-
nik iz Dobrovelj, Zlatko Frelih iz
Pongraca, Anica Janžovnik iz
Dobrovelj, Franc Pesjak iz slo-
venskega kultumo-športnega
društva Oton Župančič iz Salz-
burga ter Mihael Goličnik iz
Hmezad banke Žalec.
KSENIJA TURNŠEK
Celjsica regija se predstavlja v iVIainzu
Na območni gospodarski
zbornici Celje so v petek pred-
stavili Poslovni katalog celj-
ske regije v nemškem in itali-
janskem jeziku ter mednarod-
ne povezave zbornice.
To je že drugi letošnji kata-
log, saj so prvega izdali v an-
gleškem jeziku. Z njim želijo
predstaviti celotno turistično-
gospodarsko ponudbo celjske
regije, ki sega od avstrijske do
hrvaške meje, saj so vanjo
vključili tudi velenjsko in mo-
zirsko občino. Za sodelovanje
v katalogu so pridobili dvesto
podjetij in več turističnih kra-
jev, izšel pa je v nakladi 2 tisoč
izvodov. Direktor celjske ob-
močne zbornice mag. Franc
Knafelc je povedal, da bodo
katalog distribuirali na pred-
stavitvah celjske regije, v vseh
prijateljskih zbornicah v tujini
in v slovenskih predstavni-
štvih po svetu.
Predstavili so tudi medna-
rodne povezave celjske zbor-
nice. Prva predstavitev celjske
regije je bila že v ponedeljek,
7. septembra, v Mainzu
v Nemčiji. Idejo za to predsta-
vitev je dala Ljubljanska ban-
ka Celje, ki uspešno sodeluje
s Sparkasse v Mainzu. Uvodni
govor na prireditvi'je imel di-
rektor Sparkasse Book, o Slo-
veniji je spregovoril naš amba-
sador v Bonnu dr. Boris Frlec,
o celjski regiji mag. Franc
Knafelc, v glasbenem delu pa
je nastopil pianist Hinko Ha-
as. Od podjetij so sodelovale
Zlatarne Celje, Keramika Li-
boje in Steklarna Rogaška
Slatina, od umetnikov pa sli-
kar Goran Horvat.
Celjska zbornica načrtuje še
več povezav. Tako bodo imeli
9. septembra skupaj z novome-
ško zbornico in združenjem
podjetnikov razgovor v Trevi-
su, 24. septembra bodo v Gro-
wenbroichu na predstavitvi
celjskih umetnikov poskusili
navezati stike z zbornico
v Diisseldorfu in se sredi okto-
bra predstavili v Singenu. Že
zdaj uspešno sodelujejo z Že-
lezno župani jo. Za večjo pove-
zanost med dejavnostmi v re-
giji pa načrtujejo ustanovitev
pododborov za turizem in za
malo gospodarstvo v okviru
območne zbornice.
KSENIJA TURNŠEK
Piicnlk celjske
SDP
Celjski občinski odbor
SDP pripravlja v petek,
11. septembra ob 15. uri pi-
knik na Gričku.
Za družabno srečanje
Celjanov in Celjank, ki se
ga bosta udeležila tudi
predsednik stranke dr. Ci-
ril Ribičič in član predsed-
stva Republike Slovenije
dr. Matjaž Kmecl, priprav-
ljajo v SDP zabavni pro-
gram z ansamblom Oliver
Twist, »vrtec v naravi« za
najmlajše, bogat srečolov
in nekaj športnih tekmo-
vanj. IS
Na Dobrotinškovi domačiji
Več kot sto borcev, udele-
žencev NOB, in njihovih
svojcev, se je minulo soboto
zbralo v Tomažu pri Vojni-
ku, na Dobrotinškovi doma-
čiji. Ob tej priložnosti so se
poklonili spominu na šest žr-
tev, ki jih je tej družini iztr-
gal okupator med drugo sve-
tovno vojno.
Že oktobra leta 1941 je
v hiši Dobrotinškovih našel
varno nočno zatočišče šta-
jerski bataljon, ki ga je vodil
narodni heroj Stane Roz-
man. To je bila dolgo časa
skrbno varovana skrivnost,
julija leta 1942 pa je okupa-
tor izvedel za to dejanje Do-
brotinškovih in se nad njimi
strahotno maščeval. Tega, in
še mnogih drugih dogodkov,
so se na srečanju spomnjali
borci iz Vojnika in Škofje
vasi, skupaj s številnimi go-
sti, med katerimi je bil tudi
predsednik celjske občinske
skupščine, gospod Anton
Roječ. Iz Ljubljane pa sta na
srečanje v Tomažu prispela
Ivanka Žagar-Milovanovič,
predsednica komisije za in-
ternirance, in Bojan Škrk,
podpredsednik Zveze zdru-
ženj borcev NOB Slovenije.
Skupaj so obsodili poskuse
domobranskih in drugih
okupatorjevih hlapcev, da si
pripišejo lažne »zasluge« za
protikomunistično vojno in
si s tem operejo svojo uma-
zano vest. Ob tem so borci
poudarili, da jim spomin še
ni zbledel in da bodo ob na-
slednjih (upajmo da še letoš-
njih) volitvah znali ločiti zr-
nje od plev in poštenost od
laži.
Udeleženci srečanja so se
zavzeli za predlog, da se
pred celjsko občinsko skupš-
čino postavi zahteva, po ka-
teri naj se vojniški šoli vrne
ime Osnovna šola bratov Do-
brotinškov. To ime je bilo šo-
li odvzeto brez soglasja šol-
skega kolektiva in proti volji
občanov Vojnika.
JOŽE GLUK
komen'tiramo
Križem rok naokrog
Celjske stranke so imele na
voljo skoraj dva meseca, da bi
vendarle našle primernega
kandidata za novega manda-
tarja. Predsednika IS celjska
občina nima - to funkcijo še
vedno opravlja Mirko Krajnc,
ki pa je na majskem skupščin-
skem zasedanju odstopil.
Optimisti, tudi med poslanci
je bilo nekaj takšnih, so priča-
kovali, da bo mesto ob Savinji
že z začetkom poletja imelo
novo vlado. Nekateri - v pre-
cejšnji meri prav tisti, ki so IS
pod Krajnčevim vodstvom
najbolj napadali - so odstop
vzeli vse premalo resno in od-
govorno. »Tolažili« so se z dej-
stvom, da brez izvršnika obči-
na pač ne more ostati, kaj več
pa je že presegalo ozke stran-
karske interese. Celjski refren
iz začetka poletja je zvenel ne-
kako takole: »Ce oblasti ne bo
prevzel naš človek, je tudi vaš
ne bo...« Pa je ni nihče - če-
prav je sprva še kar dobro ka-
zalo morda najbolj »resni« Li-
beralno-demokratski stranki,
ki pa vendarle ni zbrala dovolj
podpore za svojega kandidata.
Slaba dva meseca, kolikor
so imeli v celjskih strankah
časa, da pripravijo kandidatu-
re za novega mandatarja se
danes (v četrtek) iztekata. Dvi
dni pred rokom v občinskeir
sekretariatu niso imeli še no-
bene uradne kandidature. Za-
to so tudi ulične govorice vs(
bolj na mestu in razumljive.
Ljudje - ki jim politika
sploh pa v primerih, ko gre zi
njihovo lastno usodo in pri
hodnost mesta, v katerem živi
jo, ni deveta skrb - imajo prav
Prav, ko se sprašujejo, ali s(
celjski strankarski možje res
nično tako samovšečm, da bo
do morda svojega kandidati
predlagali na zadnji dan. š*
bolj prav pa, ko ugotavljajo
da so si stranke privoščile pra
ve počitnice. O tako pomemb
ni zadevi, kot je kandidatur^
za novega mandatarja, pa re
ne gre razmišljati križeH
rok...
IVANA STAMEJči
Št. 36 - 10. september 1992
3
Živ spomin
uliradenili otrolc
»Ukradeni otroci so sedaj že starejši ljudje. Ustvarili so
si družine. Spomin na preteklost pa je čedalje bolj živ in
boleč«, je v bilten, ki je izšel ob 50. obletnici žalostnega
dogodka, ko so Nemci z dvorišča I. osnovne šole v Celju
odpeljali kakšnih 600 otrok, kasneje imenovanih ukrade-
nih, in prazniku krajevne skupnosti Dolgo polje, zapisal
eden teh otrok Janez Štiglic.
Še ne 4-letnega so odpeljali v pregnanstvo, njegova
takratna usoda pa je podobna ostalim ukradenim otro-
kom, o katerih je član predsedstva Republike Slovenije
dr.Matjaž Kmecl zapisal: »Ko so leta 1942 nacifašisti
istrgali 600 slovenskim materam rasno »primerne« otroke,
jih potem 200 »izgubili«, 400 pa naj bi jih po starih
receptih vzgojili v janičarje, sežgali 114 od njihovih
nesrečnih mater v krematorijih, jih postrelili še 120 in ob
njih 256 očetov, da le ne bi bilo nikogar več, ki bi za te
otroke skrbel in jih iskal, se je zgodilo nekaj, kar bi moralo
ostati zapisano v našem skupnem spominu z najglobljo
spoštljivostjo.«
Delček te spoštljivosti bo ukradenim otrokom namenjen
na slovesnosti ob 50-letnici, ko bo prihodnjo soboto,
19. septembra, na dvorišču I. osnovne šole srečanje inter-
niranih otrok in mater iz vse Slovenije. Že v petek, 11. sep-
tembra, pa v šolskih prostorih odpirajo razstavo zgodo-
vinskega dokumentarnega gradiva o ukradenih otrocih, ki
bo na ogled do 25. septembra. V tednu od 12. do 19. sep-
tembra pa se bodo v KS Dolgo polje vrstile tudi prireditve
ob krajevnem prazniku.
IS
Partizansica srečanja
Konec minulega tedna sta
bili na Kozjanskem dve parti-
zanski srečanji.
Na Planini pri Sevnici so se
v soboto zbrali borci in aktivi-
sti Kozjanskega odreda ter in-
ternirane!, na Selah pod Lisco,
na kmetiji Bezgovšek, pa so
v nedeljo pripravili 11. sreča-
nje preživelih borcev-ranjen-
cev, zdravstvenega in tehnič-
nega osebja partizanskih bol-
nic na Kozjanskem.
Srečanje na Planini pri Sev-
nici je v sodelovanju s krajev-
no skupnostjo in Turističnim
društvom Planina pri Sevnici
pripravila šentjurska borčev-
ska organizacija, v goste pa so
povabili tudi Ivana Delničar-
ja, predsednika ZZB in udele-
žencev NOE Slovenije.
Na srečanju borcev-ranjen-
cev, zdravstvenega in tehnič-
nega osebja partizanskih bol-
nic Kozjanskega na Selah je
zbranim spregovoril prim. dr-
.Herbert Zaveršnik. Srečanja
se je udeležilo veliko ljudi,
med njimi tudi prvoborec in
borec I. Štajerskega bataljona
Ludvik Zupanc-Ivo, predstav-
nik Skupnosti borcev Kozjan-
skega odreda Ljubo Zelič in
predsednik laške borčevske
organizacije Tone Zupančič.
V sodelovanju z osnovnošolci
in moškim pevskim zborom iz
Jurkloštra so pripravili kul-
turni program, mladinci pa so
položili venec k osrednjemu
spomeniku v Jurkloštru. Od-
bor za srečanja je sklenil, da
bodo tudi vsa prihodnja sreča-
nja na Selah, čez dve leti, ob
praznovanju 50-letnice parti-
zanske sanitete na Kozjan-
skem pa bodo izdali primemo
publikacijo.
LJUBO ZELIČ
Vse težje ilo služhe
Brezposelnost se je večala tudi Julija - Precej zanimanja za
javna dela
v preteklem obdobju se je
v občinah celjskega območja
močno povečalo zanimanje za
javna dela, eno od oblik aktiv-
le politike zaposlovanja, ki so
o predlagali - kasneje pa tudi
uspeli, da se je vključila v slo-
censko delovno zakonodajo
- prav strokovnjaki iz Celja.
Konec julija je bilo 8 tisoč
g2 brezposelnih, od tega sko-
Kj 3 tisoč v Celju, sledijo pa
Klska, šmarska in konjiška
■čina. Brezposelnost se je
TOjrimerjavi s preteklim mese-
cem povečala za 741 ljudi, kar
gre pripisati prilivu iz šol in
večjemu številu tehnoloških
presežkov. V primerjavi z lan-
Bkim julijem pa je bila letos
brezposlenost večja skoraj za
ko odstotkov, saj je bilo brez
aposlitve 2 tisoč 381 ljudi več.
Poleti, natančneje konec ju-
ija, je bilo v šestih občinah
;eljskega območja v programe
avnih del vključenih 175
bkalcev zaposlitve. V tem me-
Secu je po podatkih celjske ob-
tnočne enote Zavoda za zapo-
slovanje kapitalizacijo denar-
lega nadomestila izkoristilo
' ljudi, za 792 mladih, ki so
aključili šolanje, pa so sofi-
lancirali pripravništvo. Mla-
iim je bila konec julija in av-
[usta namenjena tudi teden-
ka poletna šola podjetništva,
ki jo je v Zgornji Savinjski do-
lini pripravilo celjsko podjetje
Racio, udeležilo pa se je je tudi
11 brezposelnih.
V celjski občini je v progra-
me javnih del vključenih več
kot 70 iskalcev zaposlitve.
Največ, 15, je zajetih v pro-
gram pomoči starejšim obča-
nom na domu, ostali pa so so-
delovali pri projektiranju no-
vih delovnih mest, odpravlja-
nju arhitekturnih ovir, ureja-
nju blaga v skladiščih Rdečega
križa, vzgoji otrok na Debelem
rtiču, pomoči beguncem, ure-
janju okolice starega gradu in
pomožnih delih pri arheolo-
ških izkopavanjih. V pomoč
beguncem so vključeni tudi
iskalci zaposlitve iz laške,
šmarske in žalske občine,
v program pomoči starejšim
občanom na domu pa šentjur-
ski, laški, konjiški in šmarski
iskalci zaposlitve. Ob tem pa
so v Laškem iskalci zaposlitve
sodelovali še v programih
vzdrževanja objektov javnih
zavodov ter sanaciji in odpravi
posledic neurja, v Slovenskih
Konjicah pri čiščenju Žičke
kartuzije, v Šentjurju pri ar-
heoloških izkopavanjih na
Rifniku, v Šmarju pri sanaciji
črnih odlagališč in urejanju
cest, kar so delali tudi v Žalcu.
I.STAMEJČIČ
Po zadnjih podatkih se je
v mesecu juliju zaposlenost
v primerja\'i s preteklim mese-
cem zmanjšala za slabe pol od-
stotka oziroma 343 oseb. Naj-
več delavcev je ostalo brez za-
poslitve v gospodarstvu, po-
datki o zmanjšanju zaposleno-
sti pa prihajajo iz vseh šestih
občin. Konec julija je bilo na
celjskem območju zaposlenih
skoraj 2 tisoč delavcev manj
kot lanskega decembra.
Upokojenci za
svoje pravice
člani celjskega območnega od-
bora Demokratične stranke upo-
kojencev Slovenije (DeSUS) so
že v povabilu na 2. shod svojih
članov in simpatizerjev zapisali,
da počasi izgubljajo spoštovanje
in zaupanje do obljub, izrečenih
pred prvimi demokratičnimi vo-
litvami leta 90. O pripravah na
volitve pa so spregovorili tudi na
shodu, ki je bil minulo soboto na
avtopoligonu na Ljubečni.
Predsednik stranke Drago Li-
pič je udeležencem shoda pred-
stavil volilni program DeSUS in
napovedal, da se bo stranka
v predvolilnem obdobju povezo-
vala z vsemi tistimi strankami,
ki se bodo zavzemale za uresni-
čevanje interesov upokojencev
v državi Sloveniji. DeSUS z voli-
tvami ne želi prevzeti oblasti,
hoče pa enakopravno sodelovati
v oblastnih organih. Zato si
v stranki tudi želijo zagotoviti
nekaj poslanskih mest v novem
parlamentu.
V volilnem programu DeSUS
pa je kot ena osrednjih točk za-
pisano vztrajanje pri uveljavitvi
polnega zdravstvenega zavaro-
vanja za upokojence. Stranka se
bo zavzemala še za samostojno
delo pokojninskega sklada, us-
klajevanje pokojnin in nenazad-
nje za odpravo razlik v višini po-
kojnin, ki so nastajale zaradi za-
konskih predpisov. Na shodu so
opozorili še na neenakopraven
položaj slovenskih upokojencev,
ki so si pokojnino »prislužili«
v sosednji Hrvaški, zdaj pa živo-
tarijo na socialnem robu, nuj-
nost uveljavitve pravice zakon-
ca, da po umrlem partnerju dobi
ob svoji pokojnini še polovico
pokojnikove ter pravice do tri-
najste pokojnine upokojencev.
IS
20 tisoč ljudi
na Vinu 92
v lanskem letu je bil se-
jem na veliki prelonmici,
saj se je bilo potrebno zara-
di izpada razstavi j alcev iz
Srbije, Črne gore, Makedo-
nije in Hrvaške preusmeriti
na pridobivanje razstav-
Ijalcev iz tujine. Organiza-
torji prireditve so izkoristi-
li prazen prostor in se raz-
širili na zahod.
Na letošnjem sejmu so
uspeli pridobiti več raz-
stavlj alcev iz Furlanije,
Gradiščanske, Štajerske in
Lombardije, v naslednjih
letih pa bi radi k sodelova-
nju povabili tudi vinograd-
nike iz Madžarske in Slo-
vaške. Iz leta v leto so na
sejmu opaznejši privatni
vinogradniki in vinarji,
pričakovati pa je, da se bo
trend uveljavljanja privat-
nega sektorja še stopnjeval.
Sejem Vino 92 si je ogleda-
lo 20 tisoč obiskovalcev.
O Celjsiciii ielcarnaii v Lašicem
v Laškem so v ponedeljek
na seji izvršnega sveta med
drugim govorili o reševanju
posledic suše, o osnutku odlo-
ka o ustanovitvi javnega zavo-
da Celjske lekarne, o dodelje-
vanju posojil za pospeševanje
podjetništva, o razvojnih
usmeritvah Zdravilišča Laško
in investicijah s področja
družbenih dejavnosti.
V Laškem ocenjujejo škodo,
nastalo zaradi suše, na 210 mi-
lijonov tolarjev, kar znaša 4,1
odstotka družbenega produk-
ta občine Laško predvidenega
za letošnje leto. Ker je za ukre-
pe v kmetijstvu pristojno re-
publiško ministrstvo za kme-
tijstvo, bodo v Laškem sprem-
ljali njihove ukrepe, iz občin-
ske proračunske rezerve pa
bodo pomagali na socialnem
področju.
Glede ustanovitve javnega
zavoda Celjske lekarne so
sklenili, da dajo v občinsko
skupščino na glasovanje do-
polnjen osnutek, po katerem
bi bile vse zainteresirane obči-
ne soustanoviteljice Celjskih
lekarn, v smislu pravic, obvez-
nosti in upravljanja. Sedanji
osnutek namreč predlaga kot
ustanovitelja le Skupščino
Občine Celje.
Laški izvršni svet je dodelil
posojila za pospeševanje po-
djetništva več kmetom, obrt-
nikom in Zdravilišču Laško za
rekonstrukcijo oddelka za ne-
pokretne. Sprejeli so tudi
predlog poslovodnega organa
o razvojnih usmeritvah Zdra-
vilišča Laško, s pripombami,
da je potrebno bolj razdelati
tržne usmeritve tega zavoda,
vključevanje v turizem in
v javne razprave glede pose-
gov v okolje. Dogovorili so se,
da je potrebno nadaljevati
z aktivnostmi za dokončanje
zdravstvenega doma v Rade-
čah in projekt dati strokovno
pregledati medicinski komisi-
ji. Skupščini pa bodo dali
v obravnavo tudi gradivo o po-
družnični šoli Sedraž, ki je
nujno potrebna popravila. Me-
nijo, da obstajajo tri možnosti
njenega nadaljnega delovanja.
To pa so adaptacija stare šole,
izgradnja nove ali ukinitev se-
draške šole.
KSENIJA TURNŠEK
Dr. Ocviric v Šentjurju
šentjurski socialdemokrati bodo jutri zvečer v skupščinski
dvorani pripravi javno tribuno z naslovom Kakšen kruh nam bo
rezala industrija. Udeležbo so med potrdili direktor slovenskih
železarn dr. Andrej Ocvirk in nekateri ugledni gospodarstve-
niki.
S tribuno želijo Šentjurčani opozoriti na njihov zapleten
položaj, saj je večina občanov zaposlena prav v industrijskih
vejah gospodarstva.
|svetmedtedn®m
Kiovn, k\
misli resno
Piše: Robert Gorjanc
Še vedno ni mogoče ugo-
toviti, ali »prime« minister
Zvezne republike Jugosla-
vije Milan Panič resnično
dela za mir in ali je res pre-
pričan, da je on glavni v fe-
deralni državi, Miloševič
pa samo guverner ene od
provinc. Ne po tej njegovi
znameniti izjavi, ne po lon-
donskem incidentu, ko je
vzel besedo Miloševiču, te-
ga ni mogoče z zaneslji-
vostjo trditi. Sicer pa je to
in razkrivanje notranjih
spopadov v Srbiji trenutno
najbolj »in« novinarska po-
litična tema.
»Jesti aH biti pojeden«:
takšen zakon naj bi, po
mnenju komentatorja Bor-
be, vladal v prostoru, ki se
imenuje Srbija. Komenta-
tor Borbe se strinja z mne-
nji tujih opazovalcev, da je
Panič zmagal proti Miloše-
viču po neuspelem udaru
v zvezni skupščini, vendar
je prepričan, da je pravi
zmagovalec Cosič, ki je Pa-
niča pritegnil k sodelova-
nju in ga javno pohvalil za
londonske zasluge, Miloše-
viču pa je dal jasno vedeti,
da ni prvi v ekipi. Čosič
Miloševiču, ki je obljubil,
da se bo umaknil oktobra,
povsem ne verjame. Zato
je, za vsak primer, pohitel
v generalštab z namenom,
da generalom, ki jih je
v zadnji čistki pred lon-
donsko konferenco izbral
Miloševič osebno, pojasni
bistvo londonskih sporočil.
Kačam in martinčkom je
treba za vsak primer izpu-
liti vse strupene zobe, Čo-
sič pa je edini, ki lahko
z zvitostjo, potrpljenjem in
modrostjo reši Srbe propa-
da, piše Borbin komen-
tator.
Za srbske interese se ni
več mogoče zavzemati s si-
lo. Kar so s silo osvojili, so
osvojili, to je jasno tudi
Karadžiču. Geslo »jesti ali
biti pojeden« ne velja samo
za strategijo srbskega no-
tranjega boja, marveč ne-
kateri vplivni »memuran-
dovci«, menijo, da to geslo
velja tudi kot geslo preži-
vetja Srbije.^ Znani srbski
pisatelj Brsna Cmčevič, ki
je bil eden od 68 pobudni-
kov za odstavitev Paniča,
meni, da je njegov edini
uspeh ta, da ga branijo celo
tisti, ki napadajo Srbijo in
Jugoslavijo. Zanj ni bistve-
no vprašanje, kaj bi bilo, če
bi Paniča odslovili, ampak
kaj bo, če Panič ostane pre-
mier. V tem primeru bo, po
mnenju Crnčeviča, Panič
razprodal vse, kar je mogo-
če razprodati, skrčil Srbijo
na beograjski pašaluk in
odpravil embargo s tega
pašaluka.
Svet brani Srbijo: seve-
da stvar ni tako preprosta,
čeprav se nekaj podobnih
tez pojavlja v glavah manj
nacionalortodoksnih »inte-
lektualcev« in bolj resnih
analitikov. To morebitno
erozijo »srbskega« ozemlja
povezujejo s širjenjem kon-
flikta na Kosovo ali celotni
balkanski region ter odce-
pitvijo Črne gore, Vojvodi-
ne in Sandžaka od Srbije.
To bi seveda zgodilo, če bi
Srbija izgubila takšno bal-
kansko vojno in bi jo »svet«
dal na zatožno klop ter ji
krojil nadaljno usodo.
Vendar pa bo ta isti svet
storil vse, da se to ne bo
zgodilo, to pa pomeni, da
ne brani samo Bosne in
Hercegovine in Hrvaške,
marveč bo moral braniti
tudi Srbijo, če bi se spre-
menila »zunanja in notra-
nja razmerja moči (propad
nacionalnega konsenza
o srbskih interesih« ali
»zaščita« vseh Srbov, če že
ne več »vsi Srbi v eni drža-
vi«) in če bi nekaterim
skrajnežem padlo na pa-
met, da bi postavljali zgo-
dovinske meje na Drini ali
pa osvajali do Zemuna.
Panič je za svet sprejem-
ljiv, ker se zaenkrat zavze-
ma točno za to, kar svet
hoče, čeprav še ni nič storil,
da bi se kaj od tega tudi
uresničilo: ustavitev vojne
v Bosni in Hercegovini, kar
pomeni prenehanje podpi-
ranja bosanskih Srbov
s strani Beograda, prizna-
nje Hrvaške in BIH v av-
nojskih mejah, zagotovitev
spoštovanja človekovih
pravic in »avtonomije« na
Kosovu, v Vojvodini in
Sandžaku po svetovnih
standardih.
Seveda bo Srbija to en-
krat oziroma čimprej mo-
rala storiti, če bo hotela
odpravo sankcij,vendar
z »zvijačnostjo, modrostjo
in potrpežljivostjo« bo lah-
ko veliko več iztržila, kot
bi, če bi nadaljevala vojno.
Nekateri, kot na primer
Letica, tega preobrata
v srbski strategiji še zdaleč
ne podcenjujejo, saj bi sve-
tovna diplomacija veliko
raje čimprej normalizirala
odnose z Beogradom, kot
pa da mu mora še naprej
groziti z grožnjo vojaške
intervencije. Prav zaradi
vojaške intervencije, ki se
ji mednarodna skupnost
želi na vsak način izogniti,
se svetovna diplomacija
»veseli« pogajalskega duha
v Beogradu.
Sistem samoohranitve:
Borba piše, da ofenziva Čo-
sič-Panič osvaja vedno šir-
ši domači politični prostor,
v katerega se vključuje vse
več mladih, gospodarstve-
nikov, izobražencev in
opozicijskih strank, ki so se
gotovo naveličali dolgo-
trajnega čakanja v vrstah
za bencin, kupovanja na
bone, dejstva, da z letalom
ne morejo drugam kot
v Črno goro in Grčijo. Trdi-
tve o kontraučinkih sank-
cij, ki so še povečale naci-
onalno homogenizacijo se
bodo pod pritiskom ele-
mentarnega življenja prej
ali slej zrušile, če bodo
sankcije trajale predolgo.
Vendar pa odprava
sankcij nujno še ne bi po-
menila tudi padca režima.
Zaskrbljujoča se zdijo sta-
lišča zelo vplivnega opozi-
cijskega prvaka, voditelja
Narodne kmečke stranke
Dragana Veselinova, ki je
izjavil, da se je Miloševič
prevaral, ko je gledal v Pa-
niču dvornega norčka, ven-
dar da je hkrati politik, ki
se dobro zaveda, kakšen je
obseg njegove politične
moči. »Ne vlada Miloševič
osebno, marveč na sistemu
samoohranitve, ki je na j
izredno nizki ravni, na 2
strahu ljudi, da bi to nevz- i
drzno stanje spremenili in i
se uprli«, meni Veselinov.   i
Št. 36 - 10. september 1992

Peči z Vranskega za Nemce
Doma pa še nI pravega zaupanja v peč za sežiganje ostankov
v KTV na Vranskem so v re-
kordnem času razvili projekt, ki
je vreden približno milijon
mark. Gre za peč za sežiganje
ostankov proizvodnje, ki je že
nekaj časa montirana v Emteksu
na Ložnici, kjer izdelujejo avto-
mobilske obloge za nemške avto-
mobilske proizvajalce.
Vsekakor gre za pogumen ko-
rak, ki pa se bo KIV, kot vse
kaže, že kmalu obrestoval. Meri-
tve mariborskega zavoda za
zdravstveno varstvo so pokazale
odlične rezultate, prejšnji teden
pa so se v Emteksu mudili tudi
strokovnjaki z inštituta v Num-
bergu. Prvi njihovi rezultati me-
ritev potrjujejo mariborske, ker
peč nenehno izboljšujejo, pa so
v nekaterih delih celo še igod-
nejši. Dokončni rezultati meri-
tev bodo znani čez nekaj tednov.
To pomeni, da bo mogoče peči
z Vranskega izvažati tudi na ta-
ko zahtevna tržišča, kot je deni-
mo nemško, saj meritve potekajo
po nemških normah DIN. Za na-
kup pa se že zanimajo tudi v IMV
v Novem mestu, ljubljanskem
Leku, poskusno pa so v tej peči
sežigali tudi odpadke za celjsko
bolnišnico.
Peč deluje pravzaprav na
dveh področjih: odpadke sežiga
na ekološko neškodljiv način, pri
tem dobljeno energijo pa upora-
bijo v tehnološkem procesu Em-
teksa. Tako prihranijo tudi do 90
odstotkov osnovne energije. Za-
pisati je treba še to, da so v KIV
poleg sežigalne peči prvi pri nas
naredili tudi toplotni izmenjeva-
lec za termo olje.
Ob vsem tem pa ostaja žalpst-
no dejstvo, da KIV za svoj pro-
jekt ni dobil pravzaprav nika-
kršne podpore: ne v občini in ne
v državi. Na ministrstvu za var-
stvo okolja in urejanje prostora
strokovnjakov z Vranskega
sploh niso resno jemali. Na razu-
mevanje so naleteli le na mini-
strstvu za energetiko. K sreči so
projekt ponudili mešani firmi
Emteks, odgovorni za ekologijo
v matični firmi Empe Werke pa
so se na osnovi projekta odločili
poskusiti. Danes jim za to ni žal.
Gre pa spet za en dokaz več, da
nihče ni prerok v svojem kraju.
JANEZ VEDENIK
.....„   ............Eotoi TONE TAVCAR
Sodobno peč za sežiganje odpadkov, ki je montirana v Emteksu na Ložnici, so prejšnji teden
pokazali tudi novinarjem. Emteks bo naročil še eno takšno peč.
Premalo dovolilnic
za prevoz prek
Avstrije
Združenje prevoznikov pri
Gospodarski zbornici Slovenije
ugotavlja, da je 29-tisoč dovolil-
nic za prevoz cestnega tovornega
prometa prek Avstrije v letoš-
njem letu očitno premalo. Naši
prevozniki morajo po dovolilni-
ce na Dunaj, v letošnjem letu pa
bi jih potrebovali še 6.000. S svo-
jimi potrebami bodo prevozniki
seznanili slovensko vlado, so
sklenili.
infohanifing in Activa;
Novosti Ljubljanske banke Splošne
banke Celje_;
Ljubljanska banka Splošna banka Celje je pred dnevi novi- '
narjem in nekaterim poslovnim partnerjem, predvsem zaseb- j
nim podjetnikom, predstavila novosti v poslovanju. Razen i
nekaterih novih pogojev v kreditnem poslovanju so predsta- ;
vili tudi plačilno kartico Activa in sistem Infobanking.
Pri Ljubljanski banki se zavedajo, da banka na domu po- ,
staja vse večja realnost. Zato so se odločili kar najhitreje 1
vpeljati tako imenovani infobanking ali avtomatski informa- ;
cijski servis. Z njim bodo lastniki tekočih in žiro računov j
s pomočjo telefona ali telefaxa in posebne naprave — piskač, i
izvedeli ažurno stanje vsak dan od 9. ure dalje. Kasneje pa naj '
bi ta sistem omogočal tudi informacije z borze vrednostnih '
papirjev, tečaje tujih valut in še marsikaj drugega. '
Ljubljanska banka uvaja tudi plačilno kartico Activa, s ka- i
tero bodo lahko imetniki brezgotovinsko kupovali na prodaj- '
nih mestih doma in v tujini, ki bodo označena z nalepko '
Activa. Stroške, ki jih bodo lastniki s tem naredili, pa bodo i
plačevali le trikrat na mesec, kar pomeni, da jih bo banka na ;
nekakšen način tudi kreditirala. \
Na omenjenem sestanku so predstavili tudi poslovanje ;
z lombardnimi in hipotekarnimi krediti, ki so namenjei^i '
predvsem zasebnim podjetnikom. Z njimi želijo razširiti svojo )
ponudbo in zagotoviti finančna sredstva v obsegu in rokih, ki
so za podjetnike sprejemljivi, banki pa zagotavljajo vamb ]
naložbo.
F. P. '
Računalniško podprt CE-PIC
Sredi pomladi je v Celju za-
živel podjetniško-informacij-
ski center, ki so ga v sekretari-
atu za družbeno-ekonomski
razvoj občine kot pobudniku
za njegovo ustanovitev na
kratko poimenovali CE-PIC.
Zanimanje za CE-PIC je bi-
lo precejšnje, prejšnji teden pa
so v Celju predstavili tudi pro-
jekt računalniško podprte
mreže za razvoj podjetništva
in malega gospodarstva v ob-
čini. V pripravi projekta sta
sodelovala podjetje IRRI celj-
skega Razvojnega centra in
podjetje Bass, ki se ukvarja
z načrtovanjem in izvedbo ra-
čunalniških projektov in pro-
gramske opreme.
Projekt je bil 34 članicam
CE-PIC - a predstavljen kot po-
nudba, v primeru, da se zanj
odločijo, pa sta obe podjetji
pripravljeni poskrbeti tudi za
njegovo konkretno izvedbo.
Članice CE-PIC-a naj bi se od-
ločile do konca tedna. Iz po-
nudbe pa je razvidno, da bi bil
CE-PIC z računalniško podpr-
to mrežo še korak bliže k svo-
jemu osnovnemu namenu - po-
vezovanju vrste organizacij in
institucij, zainteresiranih za
nudenje strokovne in materi-
alne pomoči podjetnikom in
obrtnikom. *
. IS
Obrt Celeia uspešno že 15 let
Lastniki zaiJruge so postali njeni člani
Obrtna zadruga Obrt Celeia
iz Celja že 15 let uspešno kr-
mari v razburkanih časih ne-
prestanih sprememb. Tudi le-
tošnjo prvo polovico leta zak-
ljučujejo z dobičkom. Po-
membno je tudi, da so ob upo-
števanju nove zakonodaje
lastništvo zadruge prevzeli
njeni člani. V popolnoma dru-
gačnih časih pa je le lastni-
štvo, kot pravi direktor zadru-
ge Ignac Trobiš, garancija za
dolgoročno dobičkonosno po-
slovanje zadruge.
Ker jugoslovanskega trga,
na katerem so prodali okoli 40
odstotkov letne realizacije, ni
več, so morali razširiti svojo
dejavnost z novimi programi
na področju izvoza, uvoza, ve-
leprodaje in maloprodaje
v Sloveniji in tudi na Zahodu.
Za svoje člane, ki jih je zdaj
preko 50 - to so obrtniki različ-
nih dejavnosti (lesarstvo, pre-
vozništvo, gradbeništvo, širo-
ka potrošnja itd.), opravljajo
po željah in potrebah nabavo
materiala, izvoz, uvoz, prodajo
atoritev in izdelkov, posredu-
jejo delo in kooperacijo, finan-
cirajo zanimive programe, vo-
dijo poslovne knjige za obrtni-
ke in - kar je v teh časih pose-
bej pomembno - izterjujejo ne-
plačane račune in urejujejo
kompenzacije. Ravno ta paleta
najrazličnejših dejavnosti in
zaupanje obrtnikov - lastnikov
omogočata, ob ustrezni izko-
riščenosti prostorskih, raču-
nalniških in človeških zmog-
ljivosti, OZ Obrt Celeia ustre-
zen razvoj tudi v prihodnje.
Dobra priložnost za promo-
cijo zadruge je tudi letošnji
Mednarodni obrtni sejem. Pri-
čakujejo, da se bo s predstavi-
tvijo na sejmu število njihovih
članov še povečalo, saj zagoto-
vo drži načelo, ki ga ponavlja-
jo mnogi obrtniki, ki že vrsto
let sodelujejo z OZ Obrt Cele-
ia: »Skupaj smo močnejši.«
VOJKO ZUPANC
gospodarski
barometer
Pomoč kmetom
v Konjicah
Po dosedaj zbranih podatkih
je v občini Slov. Konjice škoda
zaradi suše ocenjena na 350 mi-
lijonov tolarjev. Kmetom so že
pomagali z regresiranjem semen
krmnih dosevkov in z dovaža-
njem vode na ogrožena področja.
Ker pa je te pomoči še premalo,
so na seji konjiške vlade sklenili,
da morajo kmetje nastalo škodo
prijaviti. Posebna komisija bo
škodo preverila in izdelala pred-
log za znižanje katasterskega
dohodka. Ob spremembah ob-
činskega proračuna pa bodo
v Konjicah za odpravo škode na-
menili dodatnih deset milijonov
tolarjev pomoči.
Polzelani investirajo
v izvoz
v Tovarni nogavic iz Polzele
so letošnji kolektivni dopust iz-
koristili za montažo novih pletil-
nih strojev za proizvodnjo mo-
ških športnih nogavic. Sočasno
pa je stekla proizvodnja na novi
avtomatski šivalni liniji za šiva-
nje ženskih hlačnih nogavic. No-
va oprema jim bo omogočila iz-
polniti izvozne pogodbe za part-
nerje iz Švice, Nizozemske in
Nemčije. Letos bodo v Polzeli iz-
vozili kar 85 odstotkov proiz-
vodnje.
Vina bo manj kot
smo pričakovali
Slovenski vinogradniki in vi-
narji so letos pričakovali za 4(1
odstotkov večji pridelek od lan-
skega. Že sedaj pa je jasno, da b«
pridelek v najboljšem primen)
samo enak lanskemu. Poleg tegs
prodaja vin očitno upada. Padd
prodaje doma pripisujejo vinarj
padcu življenjskega standardi
in cenovni nekonkurenčnosi
slovenskih vin. Trenutno imami
v Sloveniji na zalogi 20 milijo|
nov litrov vina.
Kmalu ugodnejši
Izvoz v ZDA
Sklep ameriškega predsednik«
Busha o ponovni dodelitvi prcfe-
rencialnega statusa slovenskiiT
proizvodom, bo začel veljati U
septembra. S tem bo glavnim
slovenskih proizvodov ponovne
omogočen brezcarinski statoi
pri izvozu v ZDA.
JANKO KOSTOMAJ
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
- Podjetje Atech d.o.o. iz Kozine
nudi izdelavo - asemblažo elek-
tronskih sklopov (tehnologija
skoznih lukenj in SMD, Flow
solder) ter ostale storitve s po-
dročja elektronike. Informacije:
tel. 066/82-776 (Davor Jakulin).
- Podjetje OZ Velenje nudi za-
radi prenehanja delovanja kom-
pletno opremo za trgovino z op-
tiko (vitrine, ogledala, pulti, pre-
iskovalni stol z merilno opremo
Zeiss). Informacije: tel. 856-920
(Božo Lednik).
- Gorenje Point d.o.o. Velenje
Nudi IBM računalnike, dele ter
druge proizvode za komunikaci-
je Hardware in Softvvare. Nudijo
tudi magnetne kartice ter raču-
nalniško opremo, vključno s CO2
laserji. Informacije: tel. 854-741
(Drago Sulek).
- Podjetje Tegrad iz Ljubljane
nudi inžiniring in izgradnjo tele-
komunikacijskih kabelskih
omrežij. Informacije: tel. 061/
- Podjetje Agis - Tahografi
d.o.o. iz Ptuja nudi tahografe
TCO 15-6, rezervne dele za taho-
grafe in diagramske ploščice. In-
formacije: tel. 062/772-331 (Zo-
ran Danilovič).
- Podjetje Novoles Lingus d.o.o.
iz Straže pri Novem mestu nudi
žagan in decimiliran les ter uslu-
ge na tem področju. Informacije:
tel. 068/86-169 (Dušan Pešut).
- Italijansko podjetje Formenti
C Gioventana Verduggio nudi
tehnologijo vlivanja cinka, pla-
stike, jeklenih stiskalnic in gal-
vaniziranja niklja. Informacije:
tel. 362-911-391 in telefaks 362-
910-121 (Renato Formenti).
Povpraševanje:
- Podjetje Viplam Kovinopla-
stika iz Mengša povprašuje po
aluminijastem poltrdem traku
dimenzije 100 x 0,8 mm. Informa-
cije: tel. 061/721-819 (Ivan Vir-
jent).
- Madžarsko podjetje Boni Tra-
de LTD iz Budimpešte išče part-
nerje za skupna vlaganja. Infor-
macije: tel. in telefaks 361-115-
94-26 (Gyorgy Bajkath).
- Podjetje Thermotron d.o.o. iz
Polzele - proizvajalec strojev za
točkasto varjenje, specialist za
mikro in makro točkasto varje-
nje, izdelovalec-varilne stroje,
prilagojene zahtevam in željam
naročnikov, specialist za kolut-
no varjenje - išče zastopnika. In-
formacije: tel. 701-221 (Zdenka
Pečnik).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
po čem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 9. 9. 1992
Št. 36-10. september 1992
51
pripoved o luknji v strehi
IznaJHUIvl so zaposNU pametne In krenili Iz Velenja v Evropo__
Zgodb s srečnim koncem, kakršna je
pripoved o nezaposlenih velenjskih
strokovnjakih iz pokojne Elektrokovi-
„arske opreme, je vse premalo. Lani so
ustanovili podjetji Instor in Stell, letos
pa imajo že sklenjene izvozne pogod-
be. Ob tem je v obeh podjetjih našlo
delo še kup delavcev iz velenjskega
biroja za nezaposlene.
Sicer pa začnimo na začetku. Ko je
predlani velenjski izvršni svet imeno-
val prisilno upravo Elektrokovinarske
opreme, je vanjo določil večinoma šefe
iz Gorenja. Novinarji so že takrat ne-
jeverno zmajevali z glavami, saj je bila
Elektrokovinarska oprema s svojim
programom strešnih oken neposreden
tekmec Gorenjevega podjetja Glin iz
I^azarja. V tistem času je bilo veliko
obljub, da bosta Gorenje in občina de-
lavcem Elektrokovinarske opreme, ki
i se ne bodo mogli zaposliti v Gorenju,
Icamor so jo priključili, pomagala
ustanoviti majhna podjetja, v katerih
bi nadaljevali proizvodnjo perspektiv-
nih programov. Pa iz vsega tega ni bilo
nič. Ko je Gorenje dobilo ves vpliv na
I poslovanje Elektrokovinarske opreme,
je, kot vedo povedati v Velenju, poskr-
belo, da so program strešnih oken, ki
je bil tik pred tem, da ga uvedejo
v proizvodnjo in za katerega je EKO že
I dobil laskava priznanja na testiranjih
v tujini, takoj vtaknili v dobro zakle-
njen predal. Pamet in izkušnje EKO-
vih strokovnjakov pa so zabrisali na
cesto.
Priložnost za dober posel je zagrabil
Silvester Koprivnikar. Skupaj z neka-
terimi strokovnjaki iz Elektrokovinar-
ske opreme je ustanovil podjetje In-
stor. Priskrbeli so poldrugi milijon
mark in pričeli razvijati povsem novo
strešno okno. Želeli so izdelati strešno
okno, ki bi bilo drugačno od vseh do-
sedanjih in bi se dobro prodajalo pred-
vsem v tujini. Ko so bile priprave do-
volj daleč in potem, ko so prijavili tudi
nekaj patentov, so ustanovili še proiz-
vodno podjetje Stell. V njem so zapo-
slili 35 nezaposlenih delavcev, takoj
pa so našli tudi kupce v tujini.
Ko so Silvester Koprivnikar, Tomo
Panič in Ferdinand Juvan s še nekate-
rimi sodelavci prejšnji teden slovesno
odprli proizvodnjo strešnega okna
z imenom Stell v Šoštanju, so pod do-
sedanje stroške potegnili črto. V orga-
nizacijo in pripravo proizvodnje so do
sedaj vložili 600 tisoč mark, v znanje
300 tisoč mark in ob tem zagotovili še
600 tisoč mark obratnega kapitala.
Toda, so razložili, stroške se bo dalo
razmeroma hitro povrniti. Za okno, ki
so ga razvili in vpeljali proizvodnjo, so
takoj našli kupce v zahodni Evropi.
Letno lahko izdelajo 18 tisoč oken
Stell, že sedaj pa je zanimanje preseglo
vsa pričakovanja. S poslovnim part-
nerjem iz Nemčije so že sklenili po-
godbo, da mu letno dostavijo 70 od-
stotkov vseh izdelanih oken.
Na slovesnosti ob odprtju proizvod-
nih obratov Stella v Šoštanju ni bilo
velenjskega izvršnika Franje Bartolca.
Je že imel kakšno pomembnejše delo
od tega, da bi hodil izrekat priznanje
pametnim in podjetnim, ki so mu
zmanjšali število število brezposelnih
v Velenju.
BRANE PIANO
V podjetju Stell je delo našlo 35 nezaposlenih delavcev
Renominacija
proračuna
v Šentjurju je komisija
za ocenjevanje škode ugo-
tovila, da je zaradi suše na-
stalo okvirno za 550 milijo-
nov tolarjev škode. V ob-
činskem proračunu denar-
ja za nadomeščanje te ško-
de nimajo, kljub temu pa
bodo sodelovali pri regresi-
ranju nabave krme in
semen.
Šentjurski izvršni svet je
sprejel tudi sklep o renomi-
naciji občinskega proraču-
na. Določili so, da se skup-
ni prihodki in odhodki pro-
računa za letošnje leto po-
večajo za 56,6 odstotkov.
Od tega bodo 53 odstotkov
prerazporedili z renomina-
cijo, za ostala sredstva pa
bodo predlagali občinski
skupščini, naj jih nameni
za urejanje telefonije v ob-
čini.
K. T.
V Šeščali praznujejo
s sobotnim srečanjem s Pa-
ulom Parinom v rodnem No-
vem Kloštru ter odprtjem raz-
stave del likovne umetnice
Malčke Hribarjeve v gasil-
skem domu v Matkah so se
pričele prireditve ob letošnjem
praznovanju praznika občine
Žalec, ki poteka v Šeščah.
Danes zvečer bo v Žalcu
koncert šansonov z Meri Avse-
nak in Bojanom Adamičem,
v Matkah pa bosta zvečer do-
mačina, vsvetovna popotnika
Marjan Cencelj in Jani Jazbin-
šekea, predavala o svoji ne-
davni poti po Afriki. Jutri bo-
do v Savinovem razstavnem
salonu v Žalcu odprli razstavo
umretniških fotografij Joca
Žnidaršiča, v Matkah pa bo
zvečer šaljivi kviz. V soboto
popoldne se bodo v Matkah
srečali borci, domačini pa bo-
do pripravili prikaz starih obi-
čajev: predenje, žganje apna,
žganjekuho, žganje oglja in še
kaj. Prireditve bodo zaključe-
ne v nedeljo s slavnostno sejo
zborov občinske skupščine, ki
bo v dvorani v Matkah.
V krajevni skupnosti Šešče
so v teh dneh postali bogatejši
za nekaj pridobitev, kljub te-
mu, da v občini ni več sistem-
skega denarja za financiranje
občinskih praznikov. Tako so
v Matkah zgradili novo večna-
mensko dvorano, ki je veljala
2,3 milijona SIT. Nekaj denar-
jev je sicer primaknila občina,
večino pa so ga zbrali krajani
sami. Čpravili so tudi veliko
udarniškega dela; uredili so
škarpo pri gasilskem domu in
podaljšali igrišče, mladi pa so
si uredili tudi prostore ob
igrišču. Tudi v Šeščah so ure-
dili škarpo pri gasilskem do-
mu ter asfaltirali prostor med
zadružnim in gasilskim do-
mom. Računali so, da bo do
praznovanja dokončno obnov-
ljena tudi dva kilometra dolga
cesta Šešče - Šempeter ter mo-
dernizirano križišče v središču
Šešč, vendar nekatera dela
kasnijo zaradi manjših last-
ninskih zapletov. Po vsej ver-
jetnosti bodo dela dokončali
v dobrem mesecu. Ob vsem
tem pa je treba poudariti, da
marsičesa ne bi mogli postori-
ti, če ljudje v tej krajevni
skupnosti ne bi bili pripravlje-
ni prostovoljno delati. To velja
za večino krajanov, gasilce in
mladince.
JANEZ VEDENIK
Živeti med
cvetjem
Jutri bodo v Savinjskem ga-
ju v Mozirju odprli mednarod-
no razstavo cvetja z naslovom
Živeti med cvetjem.
Razstava bo odprta do nede-
lje, šolske skupine pa si jo bo-
do lahko ogledale še v ponede-
ljek. V tem času se bo v Mozir-
ju zvrstilo tudi več prireditev.
Na jutrišnji prireditvi bodo
nastopili Mito Trefalt z gosti
Vero Perovo, Toni jem Soto-
škom, Janijem Jošovcem in
Damjano Golavšek ter nekate-
re domače skupine. V soboto
dopoldne bo promenadni kon-
cert godbe na pihala, popoldne
pa nastop pevskih zborov.
V nedeljo bo dopoldne pri ribi-
škem domu modna revija, po-
poldne pa bo zabava z ansam-
blom Vesna in pevko Ireno
Vrčkovnik.
Cvetje, ki ga bodo razstav-
ljali slovenski vrtnarji, bo
v Mozirje prav gotovo privabi-
lo mnogo obiskovalcev, ki bo-
do lahko kupovali tudi vrtnar-
ske pripomočke, v gaju pa se
bodo predstavili tudi ljubitelji
malih živali in ptic.
JANEZ VEDENIK
^ slovesne parade ob Dnevu gasilca v Šeščah.
Foto: TONE TAVČAR
SENCE
na sončni strani alp
KOSOP NI DEMOS - Volil-
cem, lii naj bi šli na volišča še
letos, ne bo lahko. Programi
strank so v glavnem neraz-
vidni oziroma med njimi ni
bistvenih razlik, demokratov
je toliko, da zmanjka prstov,
če bi jih hoteli prešteti, ob
Demosu in Novem demosu
pa imamo zdaj še KOSOP
(Koordinacija Strank Opozi-
cije). To sicer ni opozicijska
koalicija, za kar gre zasluga
predvsem Peterletovim krš-
čanskim demokratom.
Sedanja opozicija je ned-
vomno bolje organizirana
kot stranke, ki so na vladi ali
sodelujejo z njo. To se vsako-
krat pokaže tudi v skupščini,
saj se na vse stranke na obla-
sti ni mogoče zanesti, da bo-
do soglasno podprle vladine
predloge, še huje pa je z ude-
ležbo pozicijskih poslancev,
ki je že nekajkrat prekrižala
račune oblastnikom. Tudi to-
krat je jasno, da volilna za-
konodaja ne bo sprejeta, če
vladna koalicija ne bo zago-
tovila navzočnosti zadostne-
ga števila poslancev, saj bo
sicer zmanjkalo glasov, ko bo
potrebna dvetretjinska ve-
čina.
KOSOP vključuje tudi zu-
najparlamentarne stranke,
saj se je na zadnji seji v Kra-
nju pojavil tudi za mnoge
sporni Zmago Jelinčič, pred-
sednik Slovenske nacionalne
stranke, znan kot ljubitelj
orožja in ustrahovalec Ne-
slovencev.
V nasprotju z Demosom, ki
je razpadel tudi zaradi stroge
strankarske koalicijske dis-
cipline in enoumja, ki ni do-
voljevalo veljakom in dele-
gatom posameznih strank,
da bi mislili s svojo glavo in
odločali po svoji vesti, je KO-
SOP veliko gibkejši. To se je
pokazalo v skupščini ob gla-
sovanju o volilni zakonodaji,
saj so krščanski demokrati
napovedali, da bodo glasova-
li zanjo, medtem ko sta
»palčka« v KOSP, narodnja-
ki in liberalci, odločno proti,
pa še bojevito razpoložena.
To seveda strpnim krščan-
skim demokratom ne ustre-
za, toda po »božji volji« in
volji predstavnikov ljudstva
(delegatov v slovenski skupš-
čini) so v glavnem prisiljeni
vsaj delno trobiti v isti rog
z bojevniki zoper vse in vsa-
kogar.
GOSPE IN GOSPODJE,
PROTESTIRAM! - Slovenci
se radi hvalimo, da smo z eno
nogo že v Evropi, z drugo pa
smo ji blizu. Za nekatera po-
dročja dela in življenja to res
velja, za enO od prvin evro-
peizacije, točnost, pa prav
gotovo ne. Prav neverjetno
je, kako se je po Sloveniji
razpasla balkanska navada,
da je zamujanje odlika, ne pa
nesramnost in dokaz slabega
obnašanja. Skoraj ni več se-
je, sestanka, novinarske kon-
ference, simpozija, pogovora,
ki bi se začel točno. Nekateri
se pri tem sklicujejo na »aka-
demsko četrt«, nepisano svo-
bodo, ki vlada na univerzi.
Najbolj glasni pri tem so po
navadi polpismeni ljudje, ki
se jim zdi imenitno, če se pu-
stijo čakati.
Zamujanje, ki ga Evropa
ne pozna, je kraja časa dru-
gemu. Če se sestanek s 100
udeleženci začne s (samo) če-
trtumo zamudo, je to izgub-
ljenih 25 ur, in to po pravilu
odlično plačanih ljudi. Za
Balkan, kjer čas ni denar, je
to res nekaj običajnega,
v Evropi pa ste takoj ob po-
sel, če zamujate, saj se part-
ner ne more zanesti na vas.
Zatorej protestiram, gospe in
gospodje, poslanci, ministri,
direktorji, poslovneži, stran-
karski veljaki, žal tudi novi-
narji, ker uporabljate
v praksi balkansko navado,
polna usta pa imate Evrope!
»SLEČENA ODSOT-
NOST« - Nekateri republiški
delegati so pravi mojstri pri
iznajdbah novih izrazov.
Zadnji je od ponedeljka, ko
je Danijel Starman (neodvis-
ni, Demos-Novi demos),
znan kot nekdanji član zveze
komunistov, zdaj pa zago-
vornik Vinka Levstika,
osumljenega vojnih zločinov,
očital kolegu Zdravku Zabu-
kovcu (pravi Neodvisni, brez
Demosa) »slečeno odsot-
nost«.
Na komisiji za ustavna
vprašanja, ki jo vodi dr.
France Bučar, so namreč
ugotovili, da je predsednik
zakonodajno-pravne komisi-
je Anton Tomažič (narodni
demokrat) »hote zavajal
predsednika skupščine in
predsednika vseh treh zbo-
rov«, s tem ko jim je sporočil
»sklep« svoje komisije, ki pa
je ničen, ker ni bila sklepčna.
Narodni demokrati hočejo
uveljaviti zakonodajni refe-
rendum, na katerem naj bi
volilci odločali, ali so za nji-
hov model ali so proti njemu
(44 poslancev za državni
zbor naj bi volili neposredno,
44 pa po strankarskih listah,
čemur v glavnem večina
strank nasprotuje; delno za-
radi tega, ker še celo nekateri
poslanci ne vedo natanko, za
kaj gre, delno pa zaradi ča-
sovne stiske, saj bi morebitni
referendum preprečil voli-
tve, ki morajo biti najkasneje
6. in 20. decembra). Na proti
postavno Tomažičevo ravna-
nje je opozoril Zdravko Za-
bukovec, ki je sprva bil na tej
seji Tomažičeve komisije,
potem je odhitel na drugo
komisijo, kije bila hkrati, ko
se je vrnil, je bilo že vse
»sklenjeno«, čeprav je bila
komisija nesklepčna.
V jezi je Starman očital
Zabukovcu, da je »nemoral-
no, ker je pustil suknjič v sej-
ni sobi. sam pa odšel na dru-
go sejo, zdaj pa napada pro-
tipostavno dejanje Antona
Tomažiča«.
Nauk iz te zgodbe se kar
vsiljuje: edina rešitev pred
sedanjimi delegati so nove
volitve, da bomo dobili res
prave poslance!
PRESODITE, KDO IMA
PRAV- Po trimesečni vlada-
vini dr. Janez Drnovšek na-
vaja dosežke, da seje ustavi-
la inflacija (zdaj je le še 1,4
odstotka), da iam tolar že
stvarnejši tečaj, ki spodbuja
izvoznike, da je vlada znižala
obresti za gospodarstvo, da
ima Slovenija že več kot mi-
lijardo dolarjev deviznih re-
zerv, da so se cene ustavile,
plače v javnem sektorju pa
več ne povzročajo inflacije.
»Zgodba uspeha«, kot ime-
nujejo te slovenske dosežke
v svetu, pa ima tudi senčno
stran: nevzdržno stanje
v skupščini zavira sanacijo
bank, sprejem (nujnega) za-
kona o lastninjenju in dolgo-
ročne razvojne načrte. Ker se
ve, kakšna je sedanja opozi-
cija, ki ne prizna nobene do-
brepoteze vlade in jo neneh-
no napada, in kakšna je moč
strank, ki podpirajo vlado, je
zdaj predvsem od slednjih
odvisno, ali bo Slovenija do-
sežke stopnjevala ali pa spet
nazadovala. Samo dobro or-
ganizirana vladna koalicija
- podobno, kot je bil, recimo,
na začetku strankarsko dis-
ciplinirani Demos, samo
z manj enoumja - bo zagoto-
vilo, da se ne bomo vrnili
v brezup prejšnje vlade.
Št. 36 - 10. september 1992
6
Fašisti in idioti prepovedani;
da aii ne?
Slovenske volitve prvič z zakonom o volilni kampanji
Volilna kampanja je zelo
pomemben del volitev, če ne
celo najpomembnejši, saj so si
programi strank v nekaterih
najpomembnejših vprašanjih
bolj ali manj enaki, za stranke
pa je pomembno, kako jih vo-
lilci z različnimi metodami
prepričevanja razumejo kot
drugačne. Javni shodi in zbo-
rovanja ter plakati že dolgo
nimajo več tolikšne moči kot
radio, televizija in časopisi.
Predlog zakona o volilni kam-
panji pa ureja vse oblike pred-
volilne agitacije.
Kot piše vlada v predlogu za
izdajo zakona, je cilj izdaje za-
kona omogočiti čimbolj svo-
bodno in demokratično odlo-
čanje volilcev o kandidatih za
poslance v državni zbor ter
kandidatih za predsednika re-
publike. Zakon naj bi določal
enakopravne možnosti vsem
udeležencem v volilni kampa-
nji oziroma v vseh oblikah jav-
ne volilne propagande v času
volilne kampanje.
Vprašanje volilne kampanje
v Sloveniji doslej ni bilo ureje-
no z zakonom, pač pa so RTV
Slovenija in osrednji časopisi
pred prejšnjimi volitvami
s svojimi akti določili pravila
obnašanja in zagotovili takrat
registriranim političnim orga-
nizacijam enakopravne mož-
nosti predstavitve njihovih
programov oziroma kandida-
tov javnosti. Takšna pravila
TV in Radio Slovenija pri-
pravljata tudi za letošnje voli-
tve, pri čemer izhajata iz .^ače-
la popolne enakopravnosti
strank.
Zakon poleg določb, ki ve-
ljajo za vsa sredstva javnega
obveščanja v Sloveniji, vsebu-
je nekatere rešitve, ki veljajo
zgolj za določena javna glasi-
la, v katerih je še posebej izra-
žen javni interes — gre za dnev-
nike ter druga informativno-
politična glasila, katerih usta-
novitelji so država, občine in
druge pravne osebe, ki so v ce-
loti ali delno v družbeni oziro-
ma javni lasti. Ta glasila so
dolžna omogočiti organizator-
jem volilne kampanje enako-
pravno predstavitev njihovih
kandidatov, programov in sta-
lišč, pri čemer sama določijo
obseg programskega časa ali
časopisnega prostora, ki ga
brezplačno dajejo udeležen-
cem v uporabo, upoštevaje pri
tem svoje časovne in prostor-
ske zmogljivosti. V okviru tega
časa in prostora pa mora biti
vsem organizatorjem volilne
kampanje zagotovljen enak ali
enakovreden čas oziroma ča-
sopisni prostor za njihovo av-
tononmo volilno propagando
s katero se predstavljajo jav-
nosti.
iiuzije o enalcosti
Seveda pa gre tu lahko za
zelo sporno področje zakona:
enakopravnost programskega
časa je lahko hudo relativna
stvar. Ena od možnosti je, da
se tudi Slovenija odloči za »hr-
vaški model« in da vsaki
stranki v določenem terminu,
na primer na pr\'em televizij-
skem in radijskem programu,
določen čas za predstavitev
svojega programa in kandida-
tov. Vendar ta model ni ide-
alen, saj lahko nastanejo spori
zaradi zaporedja predstavitve
strank. Eno je, če si na vrsti
nekaj dni ali tik pred volitva-
mi in lahko svoja stališča, tudi
na osnovi javno mnenjskih ra-
ziskav korigiraš glede na sta-
lišča drugih strank, nekaj dru-
gega pa, če se predstavljaš na
začetku in potem morebitni
volivci že »pozabijo« kaj si go-
voril ali pa izgubijo občutek za
posebnosti, ki na koncu odlo-
čajo. Kljub vsemu pa je ta mo-
del blizu idealnemu , saj se to
zaporedje lahko določi tudi
z žrebom.
Še manjša možnost enako-
pravnosti ali enakovrednosti
pa je mogoča v določilu, da so
televizija, radio in časopisi
dolžni zagotoviti enakopravno
zastopanost strank v dnevno-
informbtivnih oddajah. Ured-
niki imajo možnost, da sami
izberejo kateri dogodek, ki
predstavlja stranko, je po-
memben, v katere informativ-
no oddajo naj ga uvrsti in
v kakšnem zaporedju naj bo
predstavljen v določeni infor-
mativni oddaji. Končno so
uredniki tudi predstavniki
strank (najbrž pa ne vsi) in tu-
di programski sveti so glede
strankarske pripadnosti v ra-
zličnih razmerjih moči, zato se
seveda ne bo mogoče izogniti
»dajanju prednosti« in subjek-
ti vizmu. V tem okviru gre zato
pričakovati precej hude krvi
in reklamacij s strani strank.
»Protizal(onito« že
na začetl(u
v volilni kampanji je zelo
pomembno, kdaj se predstav-
ljaš in kdaj se odločiš za »ofen-
zivo« svojega nastopa. Zakon
ureja začetek in konec volilne
kampanje. Predlog zakona
predvideva, da se volilna kam-
panja lahko začne 24 dni pred
dnevom glasovanja in se mora
končati najkasneje 24 ur pred
dnevom glasovanja.
Ni potrebno posebej po-
udarjati, da je trenutno pred-
volilno dogajanje že »protiza-
konito«, saj se nekatere stran-
ke že gredo odkrito volilno
kampanjo (Demos), nekatere
med njimi so jo že celo oznani-
le, čeprav zakon o volilni kam-
panji še sploh ni sprejet. Seve-
da tega v trenutnem položaju,
ko že vsi čakamo na volitve in
ko volitve zaradi ustavnega
zakona preprosto letos morajo
biti, ni mogoče učinkovito
sankcionirati, saj bodo tudi
oblastne stranke morale, kljub
morebitnim nadaljnim zaple-
tom s sprejemanjem volilne
zakonodaje, začeti z uradno
kampanjo.
Cas je zelo pomemben tudi
z vidika objavljanja javno
mnenjskih raziskav o trenut-
nem rejtingu posameznih kan-
didatov, ki igrajo zelo po-
membno vlogo, še posebej pri
neopredeljenih volilcih. Tipi-
čen primer za to so na primer
ZDA. Predvidena je prepoved
objave raziskav javnega mne-
nja zadnjih sedem dni pred
dnevom glasovanja. Takšne
omejitve poznajo v nekaterih
evropskih državah, na primer
v Franciji, Madžarski, Poljski
in Španiji.
Kar zadeva javno mnenjske
raziskave naj bilo dovoljeno
objavljati le tiste raziskave
javnega mnenja o kandidatih,
pri katerih bi bila navedena
tudi metodologija. S tem naj bi
preprečili objavo rezultatov
raziskav javnega mnenja »po
naročilu« oziroma zagotovili
določeno verodostojnost dob-
ljenih podatkov.
Disicreditiranje ie
prepovedano
Tretji člen predloga zakona
je predvideval, da je treba
v volilni kampanji spoštovati
pravico vsakogar do osebnega
dostojanstva, nedotakljivost
človekove osebne integritete,
njegove zasebnosti ter oseb-
nostnih pravic. V volilni kam-
panji tudi ne bi smela biti do-
voljena negativna primerjalna
politična propaganda.
Prav slednje določilo je lah-
ko zelo sporno, če že ni priča-
kovati od Slovencev, da bi
med nizke udarce šteli odkrit-
ja ljubezenskih afer pomemb-
nih kandidatov, potem ko bi
jih »raziskovalni novinarji«
zasačili iz kakšnega grmovja.
V Sloveniji konservativno.st
vendarle še ni tako globoka,
da bi kdo iz takih afer lahko
delal velike račvme.
Pač pa se velja zamisliti nad
pojmom negativne primerjal-
ne politične propagande. Prve
volitve so bile povsem v tem
znamenju, saj je takratna opo-
zicija svoje politične delnice
kupovala na osnovi protiko-
munističnega nastopanja in
drugačnosti od »komunizma«,
manj pa s poudarjanjem idej iz
svoje zgodovinske strankarske
zakladnice. Najbolj grobi so
bili pri tem socialdemokrati,
ki so si domislili plakat, na
katerih so Ribičiča in druge
prvake SDP in socialistov pri-
merjali s Causcescujem, Ho-
neckerjem, Stalinom, Kim II
Sungom itn. Ta plakat je ta-
krat naletel na zgražanje tudi
pri volivcih opozicije, bil pa je
tipičen primer negativne pri-
merjalne politične propa-
gande.
Da so nekatere stranke že
začele z nizkimi udarci, ki so
sestavni del predvolilnega bo-
ja, ne gre dvomiti. Grosove go-
nje proti Drnovšku, ko ga ob-
tožuje, da je odgovoren za na-
stanek koncentracijskih tabo-
rišč, ne gre šteti med negativ-
no politično propagando, po-
stavlja pa se vprašanje smisel-
nosti tega določila, saj si je
težko predstavljati s kom ali
s čim bi lahko koga primerjali,
da bi to bilo prepovedano. Na
primer: bi bil kdo kaznovan,
če bi političnega nasprotnika
ozmerjal s fašistom ali idi-
otom?
Na zadnjem zasedanju za-
konodajno-pravne komisije so
to poglavje po polemični raz-
pravi črtali. Pa ne zato, ker bi
se uklonili zahtevi Vitomirja
Grosa, ki je dejal, da je treba
v času volilne kampanje novi-
narjem nekoliko pristriči pe-
ruti, saj naj bi »bili s svojimi
komentarji sposobni dobesed-
no uničiti stranko, ki je ne ma-
rajo«. Poglavje so črtali, ker so
se strinjali, da je določilo
o spoštovanje človekovih pra-
vic in svoboščin ter prepoved
negativne politične propagan-
de brezpredmetno, brez mož-
nosti sankcioniranja.
Brez »mafijsifega«
denarja
Določbe, ki urejajo financi-
ranje volilne kampanje, pred-
videvajo, da lahko organiza-
torji volilne kampanje prido-
bivajo denar od fizičnih in
pravnih oseb, prepovedujejo
pa zbiranje prispevkov od dr-
žavnih organov, lokalnih
skupnosti, javnih podjetij, jav-
nih zavodov, sindikatov, ne-
profitnih humanitarnih in ver-
skih organizacij ter tujih prav-
nih in fizičnih oseb. Izjema so
le slovenski izseljenci.
Fizična oseba naj bi, po
predlogu zakona prispevala
sredstva za volilno kampanjo
v višini največ 50 tisoč tolar-
jev, zneski nad 5 tisoč tolarjev
pa morajo biti nakazani na ži-
ro račun. Pravna oseba lahko
prispeva sredstva za volilno
kampanjo v višini največ 500
tisoč tolarjev, denar pa lahko
nakažejo samo preko žiro ra-
čuna.
Udeležencem volitev naj bi
del stroškov volilne kampanje
povrnila država iz republiške-
ga proračuna, pri čemer bi
udeležencem zagotovili 10 to-
larjev za vsak dobljeni glas
pod pogojem, da predloži dr-
žavnemu zboru poročilo
o zbranih in porabljenih sred-
stvih in zahtevek za povrnitev
dela stroškov volilna kam-
panje.
Cilj zakonske ureditve fi-
nanciranja volilne kampanje
je poleg zagotavljanja vračila
dela stroškev iz državnega
proračuna vsem organizator-
jem volilne kampanje, omogo-
čiti razvidnost financiranja il
nadzor nad njimi. Za povrni-
tev dela stroškov volilne kam-
panje je v proračunu namenje-
nih 45 milijonov tolarjev.
ROBERT GORJANC
Po osnutku zakona se v volilno
kampanjo štejejo vse oblike
javne volilne propagande, ka-
terih namen je vplivati na
opredelitev volilcev pri glaso-
vanju in sicer volilna propa-
ganda v javnih glasilih in dru-
gih sredstvih ja\'nega obvešča-
nja, predvolilni shodi in zbo-
rovanja ter plakatiranje.
Predlog za izdajo zakona ima
tudi določilo o plakatiranju,
po katerem je lepljenje in na-
meščanje plakatov dovoljeno
na plakatnih mestih, ki jih do-
loči organ občine, pristojen za
urejanje prostora. Plakatna
mesta so dostopna pod enaki-
mi pogoji vsem organizator-
jem volilne kampanje. Dovo-
ljenje za plakatiranje izven
plakatnih mest izda organ ob-
čine, pristojen za urejanje pro-j
štora, v soglasju z lastnikom
oziroma upravljalcem zemljiš-
ča ali stavbe. Zanimivo bo vi-
deti, ali bo po tem zakonu Slo-
venija med volilno kampanjo
in po njej bolj urejena kot po
prejšnjih volitvah, ko je plaka-
tiranje počez in črez zasvinjalo
stavbe, drevesa in izložbe in
ko se volilne dekoracije še ne-
kaj mesecev nismo znebili.
Zavozlano
Ustavni zakon izrecno določa sočasnost volitev. Zlaradi
tako dolgotrajnega sprejemanja volilne zakonodaje ne bo
mogoče zagotoviti najširšega časovnega okvira za pri-
pravo volitev (v vseh treh zakonih je predvideno, da lahko
čas od razpisa do izvedbe volitev traja od najmanj 60 do
največ 90 dni. Dejstvo je, da takšno sprejemanje volilne
zakonodaje že v izhodišču meče senco na rezultate volitev
in še bolj zapleta že t^o zavozlani slovenski parlament,
ki deluje z mešanjem nove ustave, starih in novih zakonov,
stanh m novih poslovnikom' in tisočerih interpretacij.
Sicer pa se poslanci lahko tolažijo, da določbe veljavnih
predpisov o volitvah, drugi člen ustavnega zakona, ne
predvidevajo nikakršne Siankcije, niti formule, če volitev
ne bi bilo. Pa kaj potem, če nastopi popolno brezpravje?
Ni nevarnosti, da bi se faaH, da bi to izkoristil kafc^
samozvanec in vzpostavil diktaturo,
Nesmiselno se Je spraševati o odgovornosti, saj tako ali
tako ne bo nihee kriv, trpeli pa boroo vsi, če bomo namesto
razprav o bistvemii vprašanjih razpfoja slovenske družbe
morali poslušati medstrankarske c^tožbe o prvem in naj-
večjem kriveu in zmešnjavo ponudb za nove amandmaje
zakonov in členov poslov«Jicov,
Sicer pa je glavno, da že teče votlina kanap^anja in da so
jo eni začeli prej, eni pomeje in da se vsaj zaradi tega
$tianke ne bodo prepirale in obtoževale, ker je nekdo bil
prvi ali zadnji.
Med prvimi je predvolilno kampanjo začel Ivan Kramberger, ki
pa jo je žal med prvimi tudi tragično končal. Ali bi lahko zakon
o volilni kampanji glede varnosti določal kaj več kot to, da mora
sklicatelj predvolilnega shoda ali zborovanja o njegovem kraju
in času policijsko postajo obvestiti 48 ur pred pričetkom.?i
Foto: EDO EINSPIELER
Storite nekaj za svoje boljše počutje, notranji mir ter
srečo življenja in pridite na
TEČAJ
BIOENERGIJE, RADIESTEZIJE, JOGE IN
AKTIVIRANJA NOTRANJIH DUHOVNIH
MOČI,
ki bo v petek, 25. 9. 1992 ob 16. uri v HMEZADOVI
dvorani v Žalcu in v soboto, 26. 9. 1992.
Predhodno predavanje v obliki priprave na tečaj bo
v petek, 18. 9. 1992 ob 19. uri v Občinski matični
knjižnici v Žalcu.
Vodi in predava SLAVKO MAHNE-SHYAMA.
VABLJENI!
Št. 36 - 10. september 1992
7
Dve mednarodni posvetovanji
Obrtna zbornica Slovenije bo v času MOS-a pripravila
\Tsto strokovnih posvetovanj, med njimi tudi dve medna-
rodni.
Vprašanja zakonskega urejanja obrti v srednji Evropi
bodo udeleženci obdelali v sredo, 16. septembra, v prosto-
rih Obrtne zbornice Celje. Ker v Sloveniji pripravljamo
novo zakonodajo o podjetjih in gospodarskih družbah,
želi zbornica s tem simpozijem predstaviti načine urejanja
obrti in ostalih gospodarskih združb v Evropi, zlasti pa
prikazati germanski in romanski model. Predavala bo
vrsta domačih strokovnjakov ter gostje iz Bavarske,
Avstrije in Italije.
Drugo posvetovanje pripravljajo za prihodnji četrtek,
prav tako v prostorih Obrtne zbornice Celje. Po medna-
rodni udeležbi bo bistveno ožje od prvega, osrednji namen
•pa je prikazati poklicno izobraževanje za potrebe obrti,
predstavljeno na nemškem in bodočem slovenskem mo-
delu.
Zabavo v mesto
Gostinski del sejmišča na Golovcu bodo med letošnjim
MOS-om zapirali ob 20. uri, družabno in zabavno življe-
nje pa naj bi se preselilo v mesto, na Tomšičev trg, kjer bo
osrednji prireditveni prostor.
V Turističnem društvu Celju, ki skrbi za ta del sejemske
ponudbe, upajo, da bodo trgovci in gostinci sprejeU izziv
sejemske živahnosti, poskrbeli pa so tudi za večerne prire-
ditve. Vse se bodo na prireditvenem prostoru odra na
Tomšičevem trgu začenjale ob 20. uri, Celje pa naj bi spet
»zaspalo« nekje okoli 23,30. ure.
V času sejma se bodo zvrstili nastopi:
petek, ll.sept.: ansambel Nočna izmena iz Celje
sobota, 12.sept.: Hmeljarski instrumentalni kvintet iz
Žalca
nedelja, IS.sept.: ansambel Celjskih pet iz Celja
ponedeljek, 14.sept.: večer s celjsko folklorno skupino
torek, IS.sept.: ansambel Journal iz Celja
sreda, 16.sept.: ansambel Vikija Ašiča iz Celja
četrtek, IT.sept.: ansambel Cmok iz Celja
petek, IS.sept.: ansambel Dan in noč iz Velenja
sobota, 19.sept.: ansambel Strmina iz Škofje Loke.
Sejem bodo obisicaii...
Med napovedanimi gosti letošnjega MOS-a je tudi skoraj vsa
slovenska vlada ter vrsta politikov. Slavnostni govornik ob
otvoritvi, v petek, 11. septembra, ob 10. uri, bo ministrski pred-
sednik dr. Janez Drnovšek.
Sejem bosta drugi dan obiskala predsednik republiške skupš-
čine dr. France Bučar in podpredsednik vlade za gospodarsko
področje mag. Herman Rigelnik. V nedeljo, 13. septembra, lahko
[V Celju pričakujemo predsednika DPZ republiške skupščine
I dr. Ludvika Toplaka, ministra za informiranje Jelka Kacina,
dva podpredsednika vlade (in hkrati tudi predstavnika svojih
strank) Viktorja Žaklja (SSS) in Jožeta Pučnika (SDSS) ter
lr(a\a Milana Pintarja (SDSS) in Marjana Podobnika (SLS).
V ponedeljek, 14. septembra, so prihod v Celje napovedali
ministri za malo gospodarstvo dr. Maks Tajnikar, za turizem
mag. Janez Širše, za zakonodajo Lojze Janko, za delo Jožica
Puhar in za znanost in tehnologijo dr. Peter Tancig. Minister za
finance dr. Mitja Gaspari in predstavnik LDS Jožef Školjč bosta
sejem obiskala v torek, 15. septembra, v sredo, 16. septembra,
lahko v Celju pričakujemo zimanjega ministra dr. Dimitrija
Rupla in njegovo namestnico mag. Vojko Ravbar, v četrtek,
17. septembra, pa predsednika ZZD republiške skupščine
Jožeta Zupančiča ter ministra za šolstvo in šport dr. Slavka
Gabra in za industrijo Dušana Šešoka.
V petek, 18.3septembra si bo sejem od napovedanih gostov
ogledal minister za planiranje dr. Davorin Kračun, predzadnji
sejemski dan, v soboto, 19. septembra, pa ministri za trgovino
Jože Jeraj, za notranje zadeve Igor Bavčar vter za promet in zveze
Marjan Krajnc, kot predstavnik Demokratske stranke pa Tone
Peršak. Čisto za konec sejma pa so svoje obiske napovedali
'predsednik zbora občin republiške skupščine Ivo Bizjak ter
predstavniki SDP dr. Ciril Ribičič, SKD Lojze Peterle in SDZ-
NDS dr. Rajko Pirnat.
Razstava tovornih vozii
ZŠAM Celje ter Obrtna zbornica Slovenije bosta zadnje tri
jdni MOS-a (od 18. do 20. septembra) pripravili mednarodno
ifazstavo tovornih vozil in avtobusov.
Na avtopoligonu Ljubečna bo predstavljenih 30 proizvajalcev
in zastopnikov tovornih in turističnih programov, med njimi
tudi znamke kot so: Mercedes, MAN, Iveco, TAM-gospodarska
Vozila, DAF in drugi. Na otvoritev pričakujejo ministra za
promet in zveze Marjana Kranjca ter njegovega namestnika
Janka Firkoviča, svoj obisk pa je najavil tudi minister za notra-
ije zadeve Igor Bavčar. Organizatorji so si razstavo zamislili
kot srečanje vseh prevoznikov in uporabnikov prevozov, od
Zasebnega do državnega sektorja, pripravili pa bodo še d«no-
iStracije posameznih vozil, ki jih bo mogoče tudi testirati. Priča-
l^ujejo približno tisoč obiskovalcev, ki jih bodo z avtobusom
Vozili od sejmišča do Ljubečne vsak dan med 10. in 18. uro (na
Vsako polno uro).
Sejem obrti
v Celju vse pripravljeno za MOS - RekorUno število
razstaviJalcev, veliko tujcev, nova pokrita razstavišča
- Pričakujejo 250 tisoč obiskovalcev
»če želimo zagotoviti pre-
gledne in lepo urejene razstav-
ne prostore, je število 1.610
razstavljalcev, kolikor se jih
bo letos predstavilo na MOS-
u, optimalno. Zanimanje za
sejem pa je še večje, saj imamo
tri dni pred otvoritvijo na listi
čakajočih prijavljenih še 150
razstavljalcev,« je na torkovi
novinarski konferenci pred
začetkom MOS-a dejal direk-
tor enega od organizatorjev,
ŠRC Golovec mag. Franc Pan-
gerl.
Pri tem je pomembno, da le-
tos na sejmu spet sodeluje pre-
cej, kar 336 tujih razstavljal-
cev. Sejmišče na Golovcu zdaj
obsega 51 tisoč m^ razstavnih
površin, od tega nekaj manj
kot 20 tisoč m^ pokritih povr-
šin. Organizatorji so poskrbeli
za vse potrebne sejemske služ-
be, ki bodo tako razstavljal-
cem kot obiskovalcem ponuja-
le svoje storitve. Na voljo bodo
sejemske špedicija, carina,
banka, zavarovalnica, služb,
ki bodo skrbele za varnost (po-
licija, gasilci, redarji), prav ta-
ko pa tudi tehnične službe, po-
sebna turistična agencija, ti-
skovno središče in sejemski
radio ter posebni službi za
razstavljalce in obiskovalce.
Direktor drugega sejemskega
organizatorja, podjetja Step iz
Maribora, Vlado Podhostnik
poudarja, da pričakujejo 250
tisoč obiskovalcev.
Sejem bo med 11. in 20. sep-
tembrom odprt med „ 9. in
19. uro, gostinski del na sej-
mišču do 20. ure, vse družabno
in zabavno sejemsko dogaja-
nje pa se bo po tem času selilo
na Tomšičev trg v središču me-
sta. Sam sejem bo torej bolj
namenjen strokovnim pogovo-
rom in poslovnim srečanjem,
tako pa je zasnovan tudi pro-
gram spremljajočih prireditev.
V njem so v vrsti strokovnih
posvetovanj in pogovorov, sre-
čanj članov posameznih sekcij
OZS in obiskov tujih delegacij
našli mesto tudi dve medna-
rodni posvetovanji ter dnevi
Avstrije, Nemčije in Madžar-
ske, ki so namenjeni predsta-
vitvi obrti teh dežel. Omeniti
pa velja še mednarodni dan in
borzo kooperacij malega go-
spodarstva, ki bo v torek.
O sejmu poročata IVANA
STAMEJČIČ in PRIMOŽ
ŠKERL.  Foto: EDI MASNEC.
Stara siovensica obrt
Odbor za domačo in umetno obrt pri Obrtni
zbornici Slovenije je že vrsto let pripravljal
v okviru MOS-a poseben prostor, kjer so se
predstavljali obrtniki domače in umetne obrti.
Svoje izdelke so lahko prodajali ali zgolj raz-
stavljali, neposrednega prikaza stare obrti pa
doslej še niso pripravili.
V hiši slovenske obrti, ki so jo letos postavili
na sejmu, pa si bodo obiskovalci lahko ogledali
delo redkih mojstrov različnih obrti. Predstav-
ljali se bodo obrtniki s področja pletarstva,
čipškarstva, piparstva, skodlarstva, pečarstva,
lončarstva, ročne izdelave papirja, steklarstva
in kovaštva. Pripravljajo pa tudi 10-dnevni
tečaj lončarstva.
Tuji gospodarstvenilci
potrdili svoje prihode
Obisk na letošnjem MOS-u je uradno potr-
dila vrsta gostov, obrtnikov, podjetnikov in
gospodarstvenikov iz tujine.
V sodelovanju z ministrstvi za znanost in
tehnologijo ter malo gospodarstvo bo Celje
obiskala skupina ameriških poslovnežev, s ka-
terimi se bodo slovenski obrtniki pogovarjali
tudi o dolgoročnem poslovnem sodelovanju.
Svoje prihode pa so že potrdile številne dele-
gacije obrtnikov, gospodarstvenikov, strokov-
nih združenj in zbornic.
Že v petek, kmalu po slovesni otvoritvi sej-
ma, bo pogovor predstavnikov OZS, ministr-
stva za malo gospodarstvo in ministrskega
predsednika dr. Janeza Drnovška s predsedni-
kom Vsenemške obrtne zborjiice, iz Bavarske
prihajajo predstavniki sekcije avtoservisnih in
remontnih dejavnosti, iz Zalaegerszega na
Madžarskem pa združenja obrtnikov. V Celju
se bodo mudili predstavniki trgovinsko-indu-
strijske zbornice iz Koroške in Štajerske, obrt-
ne zbornice Wiesebaden-Hessen ter pokrajine
Baden-Wiirtenberg, ki slovenskim obrtnikom
in podjetnikom ponujajo možnosti poslovnega
sodelovanja.
Turistični viaii
Tudi letos bo v času MOS-a med sejmiščem
in centrom mesta vozil turistični vlak Roga-
čan. Vlak lahko naenkrat pripelje 40 potnikov
s hitrostjo 30 km na uro.
Predvidena trasa voženj, ki pa je ob zaključ-
ku redakcije še niso mogli dokončno potrditi,
je Golovec-Mariborska cesta-Aškerčeva ulica-
Cankarjeva ulica-Gregorčičeva ulica-Kersni-
kova ulica-Dečkova cesta-Golovec. Namen
Rogačana je v prvi vrsti povezati sejmišče in
center mesta, kjer se bodo odvijali družabni
večeri, hkrati pa bo prispeval tudi k razbreme-
nitvi prometa ob sejmišču in zlasti k razbre-
menitvi parkirišč v bližini sejma.
S Icočijo na sejem
Celjsko Turistično društvo pripravlja v času
sejma vožnjo s kočijo po mestnih ulicah, konji
pa bodo na sejmišče vozili tudi obiskovalce
25. MOS.
Krožna vožnja s kočijo se bo začela na po-
stajališču nove avtobusne postaje in nadalje-
vala po Mariborski ulici do sejma, v mesto pa
se bodo obiskovalci s kočijo lahko vračali po
Dečkovi cesti in Kersnikovi ulici. Ob petkih,
sobotah in nedeljah bodo prevozi s kočijo med
9. in 13. uro ter med 16. inl9. uro, med tednom
pa med 16. in 19. uro.
REKLI SO
Ernest Draš, predsednik or-
ganzacijskega odbora
25. MOS:
»25. jubilejni MOS v Celju je
gotovo prireditev, ki upravi-
čuje vsa naša pričakovanja.
Mislim, da smo organizatorji
v sklopu celoletnih priprav
storili vse, da ne bomo razoča-
rali. Letos smo namreč skušali
razstavljalce in njihove izdel-
ke v okviru sejmišča razvrstiti
po dejavnostih in s tem smo
dosegli tudi zaokroženo, pre-
gledno zunanjo podobo
sejma.«
Mag. Franc Pangerl, direk-
tor Celjskih sejmov:
»To, kar smo obljubljali, se
bo tudi zgodilo. Nova dvorana
z novim konceptom montažnih
hal ter ostala infrastruktura se
prilagajajo novi obliki obrtne-
ga sejma. Kot eden od organi-
zatorjev sejma smo v Celjskih
sejmih zadovoljni — tako s šte-
vilom razstavljalcev, ki prese-
ga številko 1600, s samim kon-
ceptom in vsebino sejma, ki
sta letos veliko bolj dodelana
kot prejšnja leta, kot tudi z za-
nimanjem, ki vlada za sejem.«
Vlado Podhostnik, direktor
Step d.o.o. Maribor:
»Največ dela je bilo vloženo
v celostno podobo sejma - v za-
okroženo, a ločeno predstavi-
tev posameznih dejavnosti,
povečanje pokritega razstav-
nega prostora ter prepolovitev
prodaje na sejmu. Bogat pro-
gram spremljajočih prireditev
prinaša dve mednarodni po-
svetovanji, na sejmu bo sode-
lovalo preko 330 tujih razstav-
ljalcev, pripravljamo dneve
sosednjih držav, veliko pa si
obetamo tudi od obiska ameri-
ških poslovnežev.«
Anton Roječ, predsednik
Skupščine občine Celje:
»Pričakovanja pred 25. jubi-
lejnim MOS-om so prav goto-
vo velika. Še posebej, ker raz-
voj sejemske dejavnosti v Ce-
lju kaže, da postaja jesenski
sejem obrti osrednja priredi-
tev v Sloveniji. Menim, da
obrtni sejem vse bolj prerašča
v >Celjski velesejem,« s tem pa
tudi ves savinjski in celjski
prostor pridobivata na svojem
pomenu. Zaradi tega mora biti
cilj nas vseh, da zaživimo s se-
jemsko prireditvijo.«
Mirko Krajnc, predsednik
IS Skupščine občine Celje:
»MOS bo letos po svoji vse-
bini, urejenosti in obsegu pre-
segel tiste iz prejšnjih let. Po-
časi dobiva novo funkcionalno
obliko, takšno, kot je za sejem-
sko prireditev podobnih raz-
sežnosti tudi potrebna in pri-
merna. Vendar pa bomo v Ce-
lju vnaprej lahko govorili
o dobro pripravljenem sejmu
šele, ko bo rešena tudi prostor-
ska utesnjenost sejmišča na
Golovcu, ko bodo Celjski sejmi
dobili možnosti za svojo širi-
tev na območju sosednje vo-
jašnice.«
Miha Grah, predsednik
Obrtne zbornice Slovenije:
»Od največjega gospodar-
skega dogodka v Sloveniji pri-
čakujem zlasti to, da bodo naši
člani od njega imeli tudi dobre
rezultate. Koristi moramo
imeti v zbornici in mestu Ce-
lje, ki je po mojem mnenju do-
slej premalo izkoriščalo svoje
primerjalne prednosti
s spremljajočimi dejavnostmi
vred. Mislim, da je dobro, ker
so vsa večerna dogajanja pre-
stavljena v samo mesto.«
Računalniški inženiring
Alarmno-varnostnI sistemi
Računovodske storitve
Trgovina
ms 92, ms 92, MOS 92, MOS 92, MOS 92, MOS 92, MOS 92
RAČUNALNIŠKA OPREMA: mikroračunalniki, mikroračunalniške mreže, tiskalniki EPSON, programska oprema...
ALARMNO-VARNOSTNI SISTEMI: individualne hiše, stanovanja, osebna vozila, videonadzorni sistemi...
PRODAJA VOZIL: Opel, Ford, Fiat, Honda, Nissan in Toyota in »super športniki«:
NISSAN 300 ZX (283 KM), DODGE STALTH TWIN TURBO (304 KM), HONDE PRELUDE 2.3 I (160 KM)
TRGOVINE: Pohištvo in darilni butik - Slandrov trg, Žalec
Dahini butik (atrij - SDK - Celje)
UGODNE CENE, ODLICNI KREDITNI POGOJI!
MOS 92: Nahajamo se na odprtem razstavnem prostoru: H-110 (pri teniških igriščih)
Št. 36-10. september 1992
8
Ko postane klasično spet moderno
Slovensko ljudsko gledališče pred novo sezono
Do prve premiere v tej sezo-
ni, ki se bo pričela revoluci-
onarno, z Razbojniki, 25. sep-
tembra, bo narcd tudi nova fa-
sada gledališča. V tem času je
že veliko zanimanje za razpi-
sani gledališki abonma. Dose-
danji abonenti se bodo vpiso-
vali od 14. do 19. septembra,
novi pa v tednu zatem. V celj-
skem gledališču so pripravili
številne abonmajske ugodno-
sti s popusti in program posta-
vili na dejstvo, da je klasično
moderno.
Začelo se bo s Schilerjevimi
Razbojniki, v režiji mladega
gosta iz Zagreba, Roberta Ra-
ponje. Razbojniki so ena najz-
namenitejših evropskih trage-
dij. V času njenega nastanka
so gledalci ob posameznih pri-
zorih izgubljali zavest. To je
igra o družini, ljubezni in upo-
ru, polna silnih čustev, preo-
bratov in napetosti, ki jo bo
v Celju uprizorila ekipa mla-
dih igralcev. Razbojnikom bo
sledil Molierov Namišljeni
bolnik, v režiji Katarine Pe-
gan. Namišljeni bolnik je zad-
nja Molierova komedija, v sre-
dišču dogajanja pa je stari hi-
pohonder.
Corneillievo Odrsko u*varo
bo na oder postavil Bojan Ja-
blanovac. Pierre Corneille je
znamenito ime evropske gle-
dališke klasike in v celjskem
gledališču opozarjajo, da to
delo na Slovenskem še ni bilo
uprizorjeno. Odrska utvara je
avtorjevo zgodnje delo z ele-
menti melodrame in komedije,
obenem pa tudi odličen primer
tako imenovanega gledališča
v gledališču.
Kakor me hočeš je Pirandel-
lijeva igra o ženski, ki poskuša
odgovoriti na dve vprašanji:
Kdo  sem? in:  Kaj  počnejo
z mano? Na oder jo bo postavil
režiser Janez Pipan, eden naj-
pomembnejših režiserjev
mlajše generacije in za povrh
bo igra prvič uprizorjena
v slovenščini.
Na zgodovino Celjskih gro-
fov smo Celjani zelo ponosni
in snov Celjskih grofov je v teh
krajih postala že skoraj legen-
darna. Herman Celjski Antona
Novačana, v režiji Francija
Križaja, bo zato prav gotovo
vzbudil pozornost občinstva.
Drama Antona Novačana je
izmed vseh, ki pripovedujejo
o Hermanu, Frideriku, Veroni-
ki in Celju, gledališko najučin-
kovitejša.
Nikakor pa v celjskem gle-
dališču niso pozabili na mlado
občinstvo. Za to sezono so se
odločili za Baumovega Čarov-
nika izOzza. Celjska uprizori-
tev bo polna glasbe, obljublja
režiser Franci Križaj, in seve-
da tudi plesa ne bo manjkalo!
Otroški vrh bodo v gledališ-
ču dosegli s Tednom otroškega
programa. Letošnji TOP, kot
mu pravijo skrajšano, bo že
sedmi po vrsti, pripravili pa ga
bodo v prednovoletnem času
z vrsto otroških predstav iz ra-
zličnih slovenskih gledališč.
Lani začeti in odmevni Dne-
vi komedije bodo tudi letos
polnili dvorano gledališča
v mesecu februarju in bodo
prikaz ponudbe slovenskih
gledališč. Dnevi bodo prerasli
v festival in tega smo lahko
v Celju še posebej veseli. Ob
tako bogati ponudbi v gleda-
lišču pa se gledalcem obetajo
še številne ponovitve uspešnic
minule sezone, ki jim bo z mla-
dimi močmi okrepljeni umet-
niški ansambel prav gotovo
kos.
MATEJA PODJED
Umetnik in Potica v Mozaiku
Pod starodavnim lesenim stropom galerije Mozaik v Ce-
lju se ljubiteljem likovne umetnosti danes, 10. septembra
ob 17.30 uri obeta zanimiv kulturni dogodek. Galerija bo
namreč na široko odprla vrata slikarju Adiju Arzenšku iz
Drešinje vasi za njegov življenski jubilej, 60-letnico. Naša
časopisna in radijska hiša pa bosta likovni in življenski
dogodek pospremili v javnost s posebno izdajo Petice.
Razstava v Mozaiku bo svojevrsten kulturni dogodek, ki
ga bo Petica obeležila še posebej, prejeli pa jo bodo vsi
naročniki Novega tednika brezplačno, ostalim pa bo
avtorjev portret, izbor njegovih kritik in razstav z bogato
likovno opremo na voljo v galeriji. Hkrati bo ta poskus
novost, s katero bomo v naši hiši nadaljevali tudi ob
drugih kulturnih dogodkih v Celju.
MP
Kultura k turizmu
v okviru prireditev, s kate-
rimi dopolnjujejo kulturno do-
gajanje na Dobrni, do v raz-
stavnem ambientu zdravilišča
pripravili razstavo del dveh
umetnikov: kiparja Ivana
Dvorska in slikarja Mirka Ri-
biča.
Njuna umetniška izpoved je
v mnogih bistvenih sestavinah
blizu tradicionalnemu razu-
mevanju likovnega dela. To je
še bolj razvidno iz avarelov
Mirka Ribiča, kjer primesi ro-
mantizma in ljudske umetno-
sti krojijo idealistično vzdušje
prevladujočih prizorov podob
vasi z dominantno cerkveno
arhitekturo, vaških trgov,
obrobja gozdov, jas, potokov.
Trdno se drži sheme krajinar-
skega slikarstva, pri čemer se
izogiba prikazovanju ljudi, za
katerimi razen naslikanih na-
seldbin drugih sledov skorajda
ni. Ribič v akvarelih prikazuje
sozvočje naravnih elementov,
njivo harmonično usklajenost.
v katerih ni mesta za dosežke
sodobne tehnološke civilizaci-
je in njene atribute.
Drugače, z več smisla za
modernistično eksperimenti-
ranje, so izdelane skulpture
Ivana Dvorska. Z vidika izbira
motiva tudi on sledi delu, uve-
ljavljenemu v naši upodablja-
joči umetnosti, ko oblikuje pe-
teline, ribe ali še bolj značilno
kurenta. Njegov slog se v mno-
gih prvinah srečuje z realiz-
mom, vendar ne ostane zgolj
v okviru njegovih značilnosti,
temveč ga razgiba v slikovite
forme, polne intenzivnih, od-
ločujočih detajlov, kot jih do-
pušča oblikovanje kovinskega
materiala.
Temu primemo je tudi upo-
rabljen format, v katerem iz-
deluje kipe. Majhne prenosne
plastike, kakršne so njegove,
so že same po sebi dekorativne
in hitro najdejo stik z gle-
dalcem.
BORIS GORUPIČ
Absurd v Kljubu
v prostorih Kljuba se potr-
juje nova galerija, s svojimi
podobami, ki jih na ogled in
presojo postavljajo, pa avtorji,
katerih dela so vsekakor vred-
na širše pozornosti.
Bralci našega tednika, pa
tudi drugi obiskovalci, med
njimi bo kajpak veliko mladih,
ki v Kljub zahajajo, bodo od
14. septembra imeli priložnost
ocenjevati in si ogledovati čr-
no bele fotografije našega fo-
toreporterja Eda Einspielerja.
Razstavi svojih del je dal na-
slov: Absurdi.
Edo Einspieler bo postavil
na ogled fotografije, nastale
v tem letu, ki so nekakšen pre-
rez njegovega dela in doživet-
ja, kot pravi sam. Doživetij, ki
jih je preko njegovega videnja
ujelo oko fotoaparata, pa je bi-
lo prav v tem letu toliko, da se
jih je nakopičilo za razstavo in
v razmislek in v podoživetje še
drugim. Njegova umetniška
fotografija je bila letos opaže-
na že na svetovni razstavi for-
tografij v Amsterdamu, pre-
tresla ga je vojna v Bosni, pa
na Hrvaškem, kamor si je tudi
upalo oko njegove radovedne
in poklicne umetniške duše.
Tudi zato, da bi videli in doži-
veli dogodke tudi vi!
Marginalno življenje, ki ga
zna zaznati in odslikati Edo
Einspieler, ki se s fotografijo
ukvarja že kakšnih petnajst le',
pri našem listu pa nekaj več
kot pet let, avtorja vznemirja
in ga pritegne, kot bo obisko-
valce v galeriji Kljuba prav
gotovo pritegnila njegova prva
samostojna razstava foto-
grafij.
MP
Divja žlica za konec poletnega Cella
Ob letošnjih poletnih kul-
turnih prireditvah na našem
območju se zdi, da smo dožive-
li lepo, dolgo in \TOČe poletje
in dneve, ko je bilo mogoče
pozabiti na vsakdanje oprav-
ke, na urade, pošte in druge
vsakdanjosti ter se z očmi in
ušesi naključnega obiskovalca
lagodno sprehoditi po hladu
galerij, mestnih ulicah, grado-
vih in kotičkih starih dvorišč,
ki so bila nalašč preurejena
v letna prizorišča.
Poletno Celje je skušalo uje-
ti vse to in mu je to v dobršni
meri kar dobro uspelo, čeprav
so bili organizatorji. Zavod za
kulturne prireditve Celje, ujeti
v gmotni povodec lastne letne
koncertne in galerijske dejav-
nosti. Tam namreč, kjer so za
poletne prireditve našli spon-
zorje, so le-te lahko naredili
bogatejše, oziroma še na višji
kakovostni ravni. Takšni sta
bili, na primer laške grajske
prireditve, ki so slonele na Pi-
vovarni Laško ali pa rogaško
glasbeno poletje, ki se je kar
vrtelo od plesa in iger, podprto
pa je bilo z Rogaško. Obisko-
valci in gostje so lahko tega res
veseli in si želijo, da bi bilo
tako tudi v prihodnje.
No, pa tudi Celje letos ni
izdalo svojih meščanov in obi-
skovalcev. V galerije, muzeje,
na dvorišča, atrije in na ulice
starega mestnega jedra je pri-
vabilo v poletnih večerih toli-
ko Ijiidi kot že dolgo ne. Res je,
da so mnogi letos ostali doma
tudi v počitniških dneh in da
jim je bilo prav zato potrebno
stopiti naproti. Poletno Celje
je ponudilo program, na kate-
rega so se gledalci odzivali
spontano in je ponudilo nove
ambiente, kot sta dvorišče za
Kompasom in Prothazijev
dvorec, ki so se izkazali za od-
lična nova prizorišča, h kate-
rim bo Zavod, kot pravijo, do
naslednjega poletja dodal še
nekaj novih. Med že uveljav-
ljena letna prizorišča sodi vse-
kakor oder pri Vodnem stolpu,
kjer so se letos prvič pred pol-
nim letnim avditorijem pred-
tavili gledališniki Zarje iz Tr-
novelj s komedijo Mister Do-
lar. Nekoč so pri Vodnem stol-
pu že bile gledališke predsta-
ve, prav tako kot na celjskem
gradu in ne bi smelo iti iz spo-
mina dejstvo, da so igre na
prostem ljudem všeč. Prav ta-
ko si velja zapomniti, da je
koncert na obnovljenem dvo-
rišču za Kompasom, kjer je
koncertiral kitarist Xsevdet
Sahathqiu, obiskalo več kot
petdeset ljudi, ali ravno toliko
in malo več, kot jih lahko
sprejme to malo letno prizoriš-
če. Takšnih in podobnih polet-
nih utrinkov na ulici in dvora-
ni pa je bilo na veliko veselje
še več in čeprav se je zgodilo,
da je kakšen napovedan kon-
cert iz tujine, najbrž misleč, da
je pri nas še vedno vojna, od-
padel, ga je v poletnem Celju
nadomestil drug ansambel in
za mesto znotraj rimskega zi-
du ne moremo reči, da je bilo
pusto, prazno in dolgočasno.
Poletno Celje je zaokrožil an-
sambel z imenom Divja žlica iz
Italije, ki goji pesmi in plese iz
Furlanije in je na prvi septem-
brski dan nastopil pri Vodnem
stolpu. Uspešno je naznanil ži-
vahen utrip sejemske jeseni
tudi sredi mesta Celja.
MATEJA PODJED
Obnovljena kapela
Ob prisotnosti številnih Polzelanov so v nedeljo popoldne
v središču Polzele blagoslovili obnovljeno Cimpermanovo
kapelo in kip sv. Marjete, kateri je kapela posvečena in ki je tudi
polzelski patron.
Najprej je zbrane pozdravil dr. Janez Cukjati, o kapeli je
govoril Peter Pungartnik, med verskim obredom pa jo je blago-
slovil domači župnik Jože Kovačec. Kip, ki je kapelo krasil
dolga desetletja, so leta 1965 ukradli in kapela je bila vse do
nedelje prazna.
Nova sv. Marjeta, ki sedaj domuje tukaj, je delo Antona
Veneka z Rečice. Slikarsko je kapelo opremil Peter Bizjak.
Foto:TT
Celjsko pevsko
društvo -
mešani pevski zbor
(dirigent
prof. Edvard Goršič)
VABI
k sodelovanju
nove pevke in pevce
Avdicija: vsak ponedeljek in
petek ob 19. uri v pevski sobi
na Gregorčičevi 6 v Celju.
delo
vedno
v središču
dogajanj
zapisovanja
Tude očemo,
svoje nedamo
Piše Tadej Čater
Najsi še tako besedičimo
o Srednji Evropi (bodisi kot
geografskem bodisi kot du-
hovnem pojmu), si ne moremo
kaj, da ne bi Slovenije tu in
tam vendarle povezovali s poj-
mom Vzhodne Evrope, ki je
precej bolj določujoč in mar-
sikdaj tudi bolj stvaren. Če že
kaj drugega ne, potem nas
s pojmom Vzhodna Evropa po-
vezuje vsaj problematika
v zvezi s kultumo-političnimi
modeli in kulturnim razvojem
ter kulturna tradicija, kateri
Slovenci kot Slovani (kljub
vsemu živi v Vzhodni Evropi
največ Slovanov) nenazadnje
tudi pripadamo. Ali, kakor mi
je v nekem neformalnem
kramljanju o Srednji Evropi
navrgel prijatelj: Ne gre, da bi
kar tako ignorirali Frana Ša-
leškega Finžgarja m njegov
zgodovinski roman Pod svo-
bodnim soncem. In res, sam
Finžgar je delo podnaslovil
kot »povest davnih dedov«.
Pravzaprav Finžgarja ne ome-
njem le zaradi njegove fabula-
tivne distinkcije med svobodo-
ljubnimi Slovani oziroma Slo-
veni, kakor hočete, in med po-
mehkuženim ter zadrtim Bi-
zancem, ki je ta kao prirojeni
slovanski liberalizem zatiral
in preganjal, pač pa predvsem
zaradi njegove zastavitve poj-
ma Vzhodna Evropa in Slova-
ni; Finžgar je že leta 1906, ko
je roman v obliki »zgodovin-
skega podlistka« izhajal v te-
danjem Domu in svetu, čutil
povezanost starodavnih slo-
vanskih plemen, ki se je z ra-
hlimi modifikacijami prenesla
tudi v njegov in naš čas. In
zaslutil moč enkratne slovan-
ske duše, ki s tako imenovano
germansko in romansko ter se-
veda islamsko, če tako razu-
memo pojem njegovega Bizan-
ca, nima ničesar skupnega.
Z drugimi besedami, geografi-
ja, na katero se Slovenci da-
nes, ko tako vehementno raz-
pravljamo o Srednji Evropi,
radi sklicujemo, nima pri
»dušnih zadevah« ničesat
opraviti. Je le privesek, ki si ga
zaradi neposredne bližine npr
avstrijskih planšarjev z neiz-
mernim veseljem obešamo
okrog vratu in se z njim po-
stavljamo. Sicer pa je prosto
po Finžgarju v Odiranju mor-
skega psa zaklical tudi Fran-
ček Rudolf: Poljaki vedo, da so
Poljaki, Nemci se nimajo za
Angleže, ker vedo, da so samo
Nemci, Bolgarom je jasno, da
niso Grki in obratno, le Slo-
venci bi na vsak način želeli
biti vsaj Avstrijci, če že Švi-
carji ne moremo biti.
Hočem seveda povedati, da
nas zakonitosti duše, ki se
imenuje slovanska, določajo
tako zelo in tako močno, da ni
prav nič presenetljivega, če ji
hočemo kdaj pa kdaj pobegni-
ti, se iztrgati iz njenih določil,
ki nas stiskajo in povezujejo
s tistim, s čimer menda nim$
nič skupnega. Če se ozrem<^
v novejšo zgodovino, uvidimo,
da so se po padcu komunizma,
ki je označil sleherno vzhod-
noevropsko državo in slovan-
sko dušo, temu pojmu pripa
dajoče države znašle pred proi
blemi, ki niso samo politični
ekonomske in kaj jaz vem
kakšne vrste še, ampak tudi
pred problemom sesutja siste-
ma. Na Cankarjevi 5 v Ljub-
ljani, kjer domuje ministrstvo
za kulturo, je Vladimir Kavčič
za sabo pustil razmere, ki no-
vokomponiranemu in prisega-
jočemu na evropsko tradicijo
dr. Capudru nikakor niso bih
pogodu. Toda njegov prelom
z ustaljenimi modeli in obraz-
ci, po katerih je več kot štiri-
deset let »šibala« slovenski
kultura, se je izkazal za kata-
strofalnega: posledice čutimc
še danes. Saj ne, da Slovenci
ne bi imeli nič skupnega
z ostalo Evropo, daleč od tega,
toda prelomiti s tistim, čemui
smo zavezani ne le zadnjil
petdeset let, prelomiti s sla
vanstvom, s katerim je hoče
nočeš označeno slovensko kul
turno življenje vsaj od Trubar-
ja dalje, je bilo dejanje, ki jt
vodilo ne le v nazadovanja
v kulturnem pogledu, temve<
tudi v izgubo lastne kulturni
biti.
Ko so Arabci odkrili koka
kolo in cheeseburger, so odkri
li tudi^ameriško kulturno živ
Ijenje in ga tako zelo podoži
veli, da je bilaogrožena njiho
va večtisočletna kulturna i
civilizacijska tradicija. Šeh
z vzpostavitvijo kolikor toli
kor normalnih razmerij me(
domačim "in uvoženim se
njihov kulturno-politični mo
del začel ponovno razvijati. Ii
če s pomočjo prejšnjič omenje
ne zagrebške podatkovne bazi
primerjamo slovensko kultut'
no politiko z ostalimi, kaj jS'
vem, azijskimi, afriškimi, la
tinskoameriškimi kultumiut
politikami, potem smo nekaki
na isti valovni dolžini kot vš'
ostala Vzhodna Evropa if
marsikatera arabska državi
šele pod prisilo kulturne ogrff
ženosti smo spoznali bistvo rt
ka Tude nečemo, svoje neda
mo. Moral bi se pravilno glasi
ti: Tude očemo, svoje nedamO
Št. 36 - 10. september 1992
9
Življenja so odvisna od vode
Hešitev za nemoteno tlelo otitlelka za dlallzo celjske bolnišnice Je priklop na
»vitanjsko votJO"
Letošnja izjemna suša je pu-
stila posledice tudi na delu od-
delka za dializo celjske bolniš-
aice. Zdravstveni delavci, ki
za svoje nemoteno delo dnevno
porabijo velike količine vode,
so že od 2. septembra odvisni
od pomoči gasilcev, ki jim s ci-
sternami dovažajo prepotreb-
DO, neoporečno vitanjsko
vodo.
Po besedah predstojnika od-
delka za dializo prim. dr. Ma-
rijana Močivnika je odpoveda-
la naprava za filtriranje vode
za dializne posege, v omrežju
pa je tudi močno padel pritisk
vode. Tako so na pomoč pokli-
cali gasilce, ki jim zdaj že do-
ber teden zagotavljajo neopo-
rečno vitanjsko vodo. Za ne-
moteno delo vseh štirinajstih
dializnih monitorjev v bolniš-
nici dnevno potrebujejo skoraj
170 tisoč litrov vode, saj je za
delo enega monitorja potreb-
nih 600 litrov prečiščene vode.
V postopkih filtriranja dobijo
1 liter vode iz 20 litrov vodo-
vodne vode.
Na oddelku za dializo so na
svoje težave opozorili tudi od-
govorne v občinski upravi. Za
danes, v četrtek, je napovedan
pogovor s predstavniki izvrš-
nega sveta, v bolnišnici pa
pravijo, da vidijo rešitev za
svoje težave v preklopu na
zdravstveno veliko primernej-
šo »vitanjsko vodo.«
Sprašujejo se tudi, kako je
lahko zdravstvena ustanova
kot je bolnišnica oziroma o*d-
delek za dializo priklopljen na
medloško vodo, če so v Celju
vendarle na voljo tudi zadost-
ne količine veliko primernejše
vitanjske vode. Iz analiz, ki so
jih naredili v bolnišnici, je na-
mreč razvidno, da medloška
voda tudi po filtriranju še ni
povsem primerna za dializo.
Pri nekaterih bolnikih so ugo-
tavljali tudi znake zastrupitev.
Kakovost vode, ki jo uporab-
ljajo za dializne posege, je na-
mreč še kako pomembna, saj je
bolnikovo telo letno obreme-
njeno z velikimi količinami
vode, njegov imunski sistem
pa ne funkcionira tako kot pri
zdravem človeku.
I.STAMEJČIC
Foto: E.EINSPIELER
Srečanje na Mrzlici
Na Smrekovini, v domu tr-
boveljske Termoelektrarne, ^o
se minulo soboto srečali nel^-
danji borci prvega bataljona
ra. brigade VDV. Tokrat se |e
tega tradicionalnega srečanja
udeležilo okoli osemdeset bor-
cev in bork, prišli pa so tudi
nekateri člani štaba brigade in
delegacije ostalih bataljonov
te brigade: Kozjanskega, Po-
horskega in Koroškega.
Dušan Povše, predsednik
odbora, je opozoril na sedanji
težek položaj borcev, ki je jim
zanesljivo godi krivica, saj so
se borili le za svobodo domovi-
ne in za boljše življenje njenih
ljudi. Zato zdaj težko razume-
jo, zakaj se na njihov prispe-
vek v boju proti fašizmu nova
samostojna država Slovenija
ne nasloni, da bi si s tem utrdi-
la zgodovinske temelje in sve-
tovni ugled.
Kljub vsemu pa med borci
ni čutiti omahovanja ali obu-
pavanja. V njih živi vera, da so
se borili za pravično stvar, in
tega jim še tako črna propa-
ganda ne more odvzeti. Borci
so odločeni, da bodo podpirali
vse novo in povsod tam, kjer
bo to novo črpalo moči iz nji-
hovega pravičnega boja za
svobodo. Ne bodo pa podpirali
onih, ki so sodelovali z okupa-
torjem, proti lastnemu narodu.
Pripravljeni so na spravo in
odpuščati pod pogojem, da
vsak prizna svoja dejanja.
Spet sta pod Mrzlico zado-
neli partizanska in slovenska
domoljubna pesem, pesem nji-
hove mladosti, ki je odmevala
do poznega večera.
FRANJO MAROŠEK
Nekateri sodni procesi pred vojaškimi sodišči in likvidacije na Celjskem v letih 1941 do 1945
2. nadaljevanje
Sodišče je Franca Roegerja
obsodilo na smrt z ustrelitvijo,
na izgubo častnih državljan-
skih pravic in na zaplembo
premoženja. Sodbo je
5.10.1944 potrdilo tudi Višje
vojaško sodišče NOV in POJ,
senat pri Glavnem štabu NOV
in POS. Spremenilo jo je le
v toliko, da je določilo, da se
smrtna kazen ne izvrši s stre-
ljanjem, ampak z obešenjem.
Tudi večini ostalih zgoraj
navedenih obsojencev je bila
izrečena smrtna kazen, kot
stranska kazen pa je bila vsem
izrečena zaplemba premože-
nja in odvzem državljanskih
pravic. Iz sodb, ki jih je Voja-
ško sodišče vojne oblasti IV.
operativne cone NOV in POS,
senat pri komandi zgomjesa-
vinjskega vojnega področja,
izreklo Jožetu Smrečniku, Pa-
vlu Jelenu in Angeli Meh, je
razvidno, da je navedeno so-
dišče smrtne kazni izrekalo
tudi osebam, ki so bile še mla-
doletne oz. še skoraj otroci.
Takrat, ko jim je sodišče izre-
klo smrtno kazen, je bil Jože
Smrečnik star 17 let, Pavel Je-
len 16 let, Angela Meh pa ko-
maj 15 let. V obrazložitvi
smrtne obsodbe, ki je bila izre-
čena komaj petnajstletni An-
geli Meh, se cinično navaja:
*Pri odmeri kazni je sodišče
Upoštevalo obtoženkino mla-
doletnost...«
2a 10 oseb z območja Zgornje
Savinjske doline pa imamo sa-
iio podatke, da so bile obsoje-
'ie »od J. A. za časa osvobodil-
ne borbe«, ni pa mogoče ugo-
toviti, kdaj so bile obsojene in
katero partizansko vojaško so-
dišče jih je obsodilo. Edino,
kar je iz ohranjene dokumen-
tacije se mogoče ugotoviti, je
to, da je bilo vseh 10 obsojenih
na zaplembo premoženja in da
jim je po vojni premoženje tu-
di dejansko bilo zaplenjeno.
To so:
H.
Na širšem celjskem območju je
bilo med vojno 1941-1945
usmrčenih večje število oseb,
ki so bile osumljene sodelova-
nja z okupatorjem, ne da bi bil
proti njim izveden sodni po-
stopek, kot so to določali pred-
pisi, ki so urejali partizansko
sodstvo. Za takšne usmrtitve
se v dokumentih uporablja
izraz »likvidacija«.
Likvidacije so izvajali pred-
vsem pripadniki Vamostnoob-
veščevalne službe (VOS), Voj-
ske državne varnosti (VDV) in
terenci. Nekakšno pravno os-
novo za izvajanje likvidacij je
predstavljal Odlok Slovenske-
ga narodnoosvobodilnega od-
bora o zaščiti slovenskega na-
roda in njegovega gibanja za
osvoboditev in združitev z dne
16. 9.1941 (dopolnjen januarja
1942). Navedeni odlok je dolo-
čal, da se kaznuje s smrtno
kaznijo vsak, ki bi kakorkoli
sodeloval z okupatorjem in de-
loval proti narodnoosvobodil-
nemu gibanju. V zvezi s po-
stopkom z osumljencem je
sedmi člen navedenega odloka
določal: »Postopanje je naglo,
ustno in tajno. Posebno zasli-
šanje krivca ni potrebno, izve-
de pa se, če je dana možnost
brez škode za narodnoosvobo-
dilno gibanje. Proti sodbi so-
dišča ni pritožbe. Kazen se iz-
\TŠi takoj, na način in po ose-
bah, ki jih določi sodišče.«
(Podčrtal M.M.)
Osnovna pomanjkljivost te-
ga odloka je bila predvsem ta,
da je za vsa kazniva dejanja
sodelovanja z okupatorjem in
delovanja proti narodnoosvo-
bodilnemu gibanju predvidel
eno samo, to je smrtno kazen,
in torej tudi za manjša kazniva
dejanja ni predvidel milejših
kazni. S tem odlokom so vsa
partizanska poveljstva dobila
tudi sodno oblast. To je pome-
nilo, da so smrtne kazni lahko
izrekala celo poveljstva čet.
Neposredno izvajanje tega od-
loka je zlasti na osvobojenem
ozemlju v t. i. Ljubljanski po-
krajini pomladi in poleti 42
povzročilo hude nepravilnosti.
To je bil razlog, da je bilo vod-
stvo NOB v Sloveniji v letih
1942« —1943 prisiljeno sprejeti
več predpisov o organizaciji in
delovanju partizanskih voja-
ških sodišč. Med temi prepisi
je bil, kot smo že navedli, naj-
pomembnejši Pravilnik BOVS
(sprejet 16.10.1943), ki ga je
s 1.9.1944 nadomestila Ured-
ba o vojaških sodiščih. S temi
predpisi je bil za ravnanje
z osumljenci določen povsem
drugačen sodni postopek, kot
pa ga je predvidel Odlok Slo-
venskega narodnoosvobodil-
nega sveta o zaščiti slovenske-
ga naroda in njegovega giba-
nja za osvoboditev in združi-
tev. Po določilih 29. člena UVS
je moralo vojaško sodišče
v primeru, ko je izreklo smrtno
kazen, takoj poslati sodbo
z vsemi spisi in s kratkim po-
ročilom višjemu vojaškemu
sodišču odn. pristojnemu se-
natu višjega vojaškega sodiš-
ča, ki je sodbo nižjega vojaške-
ga sodišča potrdilo, spremeni-
lo ali razveljavilo. Smrtna ka-
zen se je po določilih 29. člena
UVS smela izvršiti šele, ko je
sodbo potrdilo višje vojaško
sodišče.
Kot bomo videli, je bila veli-
ka večina likvidacij na Celj-
skem izvedenih v letih 1943,
1944 in 1945, torej v letih, ko
so že obstajali predpisi, ki so
urejali organizacijo in delova-
nje partizanskih sodišč, kar
pomeni, da je pri izvajanju lik-
vidacij šlo za neupoštevanje in
grobo kršitev teh predpisov.
Od likvidacij, ki so bile v le-
tih 1941-1945 izvedene na
Celjskem, se v delih, ki obrav-
navajo NOB na tem območju,
omenjajo samo nekatere. Ven-
dar to ne pomeni, da je bilo
likvidacij na Celjskem malo
ali da jih sploh ni bilo. Samo
na osnovi ohranjenih doku-
mentov je mogoče za širše celj-
sko območje dokazati več kot
100 likvidacij civilnih oseb.
Nedvomno {5& je to število še
precej večje. Za večino likvidi-
ranih je mogoče ugotoviti sa-
mo dejstvo, da so bili likvidi-
rani kot narodni sovražniki,
skoraj v nobenem primeru pa
ni mogoče ugotoviti, kaj kon-
kretno naj bi storili, zato tudi
ni mogoče objektivno presojati
o njihovi dejanski krivdi. Iz
ohranjenih dokumentov je
razvidno, da so bili v nekate-
rih primerih žrtve partizan-
skih likvidacij celo mlajši
otroci. Tako sta npr. v Št. Uju
pri Dramljah novembra in de-
cembra 1944 terenca I. L. - Pal-
ček in J. Z. usmrtila zakonca
Jožeta in Heleno Urbanček ter
njuno hčer Karolino, ki je bila
stara komaj 13 let. Še hujši
zločin pa so terenci ali pa pri-
padniki VDV izvršili 23. julija
1943 v Solčavi. Tam so usmrti-
li Marijo Fedran (njenega mo-
ža Franca Fedrana so usmrtili
februarja 1944) in njenega ne-
kaj mesecev starega otroka. Po
pripovedovanju vaščanov Sol-
čave je bila Marija Fedran
ustreljena na pragu svoje hiše
skupaj z otrokom, ki ga je dr-
žala v naročju, razen tega pa je
bila še noseča. Tako je z enim
strelom ugasnilo troje življenj.
Likvidacije ni preprečilo niti
dejstvo, da je imel obsojeni več
majhnih otrok. Tako je npr.
Ivan Ermenc iz Radmirja, ki so
ga partizani ustrelili v kleti
njegove hiše, zapustil kar se-
dem otrok.
Na osnovi posameznih pri-
merov je mogoče ugotoviti, da
žrtve likvidacij na Celjskem
niso bili samo civilisti, osum-
ljeni izdajstva in sodelovanja
z okupatorjem, ampak v neka-
terih primerih celo sami parti-
zani in aktivisti, vsaj v enem
primeru pa tudi zavezniški pi-
lot. Za en tak primer, ko so
partizani iz neznanega razloga
hoteli likvidirati svojega tova-
riša, sem zvedel od kmeta A. P.
s Črete na Dobrovljah. V nji-
hovo hišo se je med vojno neke
zimske noči zatekel partizan
Acman. Bil je hudo ranjen in je
prosil za pomoč. Povedal je, da
ga je eden izmed partizanov
najprej s puškinim kopitom
udaril po glavi, nato pa so vanj
izstrelili še štiri strele. Misleč,
da je mrtev, so ga zakopali
v plitko jamo. Vendar Acman
ni bil smrtno zadet, osvestil se
je, se uspel privleči do Punčo-
hovih in se tako rešiti.
Za drug tak primer, ko so
likvidatorji razen nekaj civili-
stov ubili tudi nekega aktivi-
sta, zvemo iz vpisnika kazen-
skih spisov Okrožnega sodišča
Celje za leto 1946. Okrožno
javno tožilstvo Celje je namreč
maja 1946 pri Okrožnem so-
dišču Celje vložilo obtožnico
zoper štiri obtožence (F. K.,
F. S., S.B. in F. S.), ker so leta
1944 in 1945 na območju
Ponkvic ter Zg. in Sp. Selc pri
Ponikvi umorili več oseb, med
njimi tudi nekega aktivista.
Razen navedenih kaznivih de-
janj jim je obtožnica očitala
tudi ropanje imovine. Medtem
ko imena likvidiranega aktivi-
sta nisem uspel zvedeti, pa
sem od domačinov zvedel ime-
na nekaterih drugih, ki jih je
zgoraj navedena četverica lik-
vidirala leta 1944 in 1945. Po
pričevanju S. L., I. D., I. G.,
M. P., J. K., A. K. in M. M. so to
bili:
Št. 36 - 10. september 1992
10
Kinološki raj na robu Celja
Novo vaabišče v Lokrovcu pri Celju bo odprl dr. Jože Pučnik
če je bila minuli vikend
Ljubljana vsa v znamenju m.
svetovTiega prvenstva šolanih
psov, potem bo v soboto,
19. septembra, Celje v središču
pozornosti kinološke javnosti.
Ta dan bodo v Lokrovcu pri
Celju uradno odprli novo vad-
bišče in kinološki center
z ustreznimi objekti.
Celje se z novim vadbiščem
uvršča med pomembnejše ki-
nološke centre v Sloveniji. Če
je verjeti nekaterim primerja-
vam, naj bi bilo okolje novega
kinološkega vadbišča v Lo-
krovcu najlepše v Sloveniji.
Glede na mednarodne stan-
darde bo vadbišče z določeni-
mi izpopolnitvami lahko tudi
kandidiralo za najbolj zahtev-
na kinološka srečanja in tek-
movanja. Prav to pa bistveno
razširja pomen novega kinolo-
škega centra v Celju za mesto,
občino in regijo. Pri tem je tre-
:ba poudariti, da so novo vad-
bišče z večino objektov uredili
in sanirali s prostovoljnim de-
lom društveni člani, tudi ob
podpori in razumevanju mno-
gih podjetij in zasebnih obrt-
nikov.
Za uradno odprtje vadbišča
v Lokrovcu so se v Kinološkem
društvu Celje tudi temeljito
pripravili. Pripravljalni od-
bor, ki ga je vodila Jožica No-
vak, v njem pa so sodelovali
vsi glavni funkcionarji dru-
štva Dragan Juhant, Mirko
Krajnc, Marija Mrak, Metka
Seles in Janez Novak, je uspel
pridobiti kar nekaj znanih
imen s slovenske politične sce-
ne, ki bodo počastili celjsko
kinološko pridobitev. Tako bo
slavnostni govornik podpred-
sednik slovenske vlade dr. Jo-
že Pučnik, svojo udeležbo pa
sta že potrdila tudi dva mini-
stra, in sicer Janez Janša in
Marjan Krajnc.
Izredno lepo urejeno okolje
lokrovškega vadbišča bo lahko
gostoljubno sprejelo mnoge
kinologe in njihove simpati-
zerje ter predvsem ljubitelje
najzvestejših človekovih prija-
teljev. Vsekakor bo poskrblje-
no za prijetno razpoloženje,
tekmovalni program in nasto-
pe, člani Kinološkega društva
Celje pa obljubljajo, da si bo
mogoče na ustrezen način pri-
vezati dušo in potešiti lakoto.
Pri srečelovu pa bo tako zade-
la vsaka srečka, še obljubljajo.
MITJA UMNIK
Termo shop
Prejšnji konec tedna so delavci Gorenja - toplotne črpalke
v Velenju odprli svojo trgovino. V njej razstavljajo in prodajajo,
poleg tega pa strankam tudi svetujejo. Trgovina je specializi-
rana za klimatizacijo, ogevanje ter vodovodno in sanitarno
tehniko. Vodja trgovine Jožica Kokovič je prepričana, da je
Velenje takšno trgovino potrebovalo, o čemer priča tudi obisk.
No, do konca tega tedna privablja kupce tudi dodaten deset
odstotni popust za takojšnja plačila.
T. TAVČAR
Meteorologi
opozarjajo
Meteorologi opozarjajo na
izjemne razmere v letošnjem
poletju. Za celotno obdobje
velja, da je bil letošnji avgust
najtoplejši doslej, saj je pov-
prečna temperatura zraka
znašala kar 23,5 stopinj Cel-
zija.
Drugi ekstrem celotnega ob-
dobja za mesec avgust je v šte-
vilu zelo vročih dni, ko tempe-
ratura zraka preseže 30 sto-
pinj. Letos je bilo takšnih dni
kar 22, do sedaj pa je imel re-
kord avgust leta 1932 z 20
dnevi.
Tudi absolutno maksimalna
temperatura zraka v avgustu
je dosegla do sedaj izmerjeno
vrednost in sicer 36,5 stopinj
Celzija. Prav tako so letos za-
beležili rekordno število sonč-
nega obsevanja.
Izjemne razmere so se začele
že 18. julija. Hidrometeorologi
pa menijo, da tako vročega in
suhega obdobja do sedaj še ni
bilo.
KARMEN BREGAR
S Kolumbom v Gardaland
v okviru mednarodnega knjižnega tedna se je Slovenija letos
prvič vključila v mednarodni knjižni kviz za mlade bralce.
Tekmovanje je združevalo šolarje iz desetih evropskih držav,
sodelovalo pa je tudi kakšnih tristo mladih bralcev iz Celja.
Vsebina kviza je bila povezana s petstoletnico Kolumbovega
odkritja Amerike. V oddelku za otroke Osrednje knjižnice Celje
so pripravili zanimivo razstavo, ki je otrokom nudila odgovore
na zastavljena vprašanja. Pomagali pa so si lahko tudi z različ-
nimi knjigami in enciklopedijami.
V soboto so pred knjižnico na Šlandrovem trgu imeli zaklju-
ček kviza, kjer so izžrebali nekaj mikavnih nagrad za mlade
reševalce, ki sta jih prispevali Občinska zveza prijateljev mla-
dine in Osrednja knjižnica Celje. Žrebanje je popestrila skupina
Igen, ki je nastopila z odlomkom Potovanja v modro, nekaj
španskih melodij pa je zaigral tudi kitarist flamenca Viktor
P^P^^- - GRETA SENIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Praznik mestne skupnosti
Po novem mestna skupnost Žalec praznuje krajevni
praznik 6. septembra v počastitev II. slovenskega tabora,
ki je bil 6. septembra 1868 v Žalcu. Letos so ostali brez
pomembnih komunalnih pridobitev, nanje pa upajo
v naslednjem letu. Od sobote, 5. septembra, pa vse do 12.
septembra se vrstijo številne kulturne in športne priredi-
tve. Slavnostna seja bo jutri, 11. septembra, ob 20. uri
v Domu II. slovenskega tabora, v soboto, 12. septembra,
ob 10. uri pa bo srečanje starejših krajanov v osnovni šoU
Žalec. -p -J"
V stotem letu
Marija Slatinek iz Vojnika bo decembra dopolnila 100 let.
Drobna ženica, ki sta jo z leti zapustila spomin in sluh, še vedno
lahko bere brez očal, posebno knjige z velikimi črkami. Brati jo
je naučil oče, kajti Marija ni nikoli prestopila praga šole. Omo-
žila se je in imela šest otrok, tri hčere in tri sinove, od katerih sta
dva že umrla, ostali so se razkropili po svetu, le hčerka Marija je
ostala z njo.
Če bi iskali skrivnost dolgega življenja pri Mariji Slatinek, bi
jo po besedah njene hčerke lahko našli v težkem in skromnem
življenju. B. S.
Foto: EDI MASNEC
Računi za siiito, ki je ni
Bo Vladimir Bogolln tožil državo Slovenijo?
Komaj se je Vlado Bogolin
po triintridesetih letih zdom-
skega dela vrnil domov, v Lo-
ko pri Žusmu, že so se zanj
začele nevšečnosti, ki jih v tu-
jini kot uspešen elektroinže-
nir, ki je obšel dobršen del sve-
ta, ni poznal. Slabo voljo mu
povzroča - nihče drug kot RTV
Slovenija.
Pa ne samo njemu. Vlado
Bogolin je tudi zastopnik vseh
tistih občanov v Loki pri Žu-
smu, ki jim ni dano spremljati
slovenskih nacionalnih televi-
zijskih programov, pa kljub
temu vsak mesec prejemajo
račune — in opomine seveda.
Julija lani si je Vlado Bogo-
lin na svojo hišo v Loki name-
stil pomično satelitsko anteno
in o tem obvestil RTV Sloveni-
ja ter obenem prijavil svoj te-
levizijski sprejemnik. Kar
kmalu pa je ugotovil, da je
spremljanje programov slo-
venske televizijske hiše nemo-
goče, pa tudi zagrebške ne. Ko
je po slabem mesecu dni prejel
prvi račun za rtv naročnino, je
reagiral tako, da je poslal
v Ljubljano dopis, v katerem
je naročniško službo obvestil,
da televizijskega dela računa
ne bo poravnal, ker slovenske-
ga programa ne more sprem-
ljati. Takrat je, kot pravi, za-
prosil za strokovni ogled kraja
oziroma meritve signala na
kraju samem.
Decembra lani je v Loko pri
Žusmu prispelo vozilo s stro-
kovnjakom za tovrstne teleko-
munikacije, ki je z meritvami
ugotovil isto kot že pred peti-
mi meseci gospod Bogolin. Za-
to je pristojna služba RTV Slo-
venija v Loki postavila pre-
tvornik, ki pa je tako šibke
moči, da se stanje ni bistveno
izboljšalo. Slika je slabo vid-
na, ves čas se pojavljajo mot-
nje. Ves ta čas, torej pet mese-
cev zapored, pa je Vlado Bogo-
lin prejemal račune za rtv na-
ročnino. Aprila, maja in junija
letos je v Ljubljano spet pisal,
povedal, da je del Loke pri Žu-
smu odrezan od slovenske tv
slike in da tistega, česar ne do-
bi, pač ne bo plačeval. Na no-
beno od teh treh pisem ni dobil
odgovora. Dobil ga je šele na
četrto pismo, ki ga je 21. julija
napisal v Nemčiji. Vsebina od-
govora iz Ljubljane je bila
kratka in birokratsko hladna:
»Na vaše ime vodimo barvni
TV sprejemnik, ki je bil prijav-
ljen 17.6.1991. Glede na vašo
kritiko kvalitete TV programa
in želje, da plačujete naročni-
no za sobni radijski sprejem-
nik, vam predlagamo pečate-
nje TV aparata. V kolikor se
odločite za ta postopek, nam
čimprej sporočite,« so bili je-
drnati v službi skupnih pri-
hodkov RTV Slovenija.
Vlado Bogolin je, kajpak,
spet pisal in omenjeni službi
sporočil, da lahko s svojo sate-
litsko anteno spremlja okoli
trideset programov in da mu
tega sprejema slovenska RTV
hiša s pečatenjem tv aparata
ne more preprečiti, ker s pro-
grami iz vesolja ona nima nič.
V pismu je ponovno povedal,
da se programom TV Slovenija
odpoveduje, ker z njimi nima
kaj početi. Reakcija iz Ljub-
ljane je bila spet hitra in Vlado
Bogolin je prejel sodni sklep
oziroma izvršilni predlog za
plačilo naročnine za čas od ju-
lija 1991 do marca 1992 v zne-
sku 8.800 tolarjev, vključno
z zamudnimi obrestmi in sod-
no odmerjenimi stroški.
»Teh računov ne bom porav-
nal, ker mi TV Slovenija
v vsem tem času ni omogočila
kolikor toliko soUdnega
spremljanja svojih dveh pro-
gramov. Takšnih, ki plačujejo
nekaj, česar nimajo, je v Loki
kar precej, po moji oceni pri-
bližno tretjina gospodinjstev
v tem kraju. Najbolj od vsega
pa me jezi to, da v TV Sloveni-
ja vidijo v zapečatenju mojega
TV sprejemnika edino možno
pot za rešitev problema, ki je
širši. To so metode, za katere
sem mislil, da so v Sloveniji
zdaj že preživete, pa sem očit-
no živel v zmoti. Se bomo pač
tožili, če oni tako hočejo. Šel
bom, če bo treba, do zadnje
možne stopnje in tožil državo
Slovenijo, skupaj s TV Slove-
nija,« se huduje Vladimir Bo-
golin, ki se s tovrstnimi slo-
venskimi nacionalnimi poseb-
nostmi ne more sprijazniti, ker
je predolgo živel v svetu, kjer
so pravila iger drugačna in
kjer so že davno pospravili bi-
rokratske metode komunicira-
nja in formalizme, ki z vpraša-
njem, katera stran ima v tem
.sporu prav, nimajo nič skup-
nega.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Št. 36- 10. september 1992 .
11
Krožki v celjskih vrtciii
V preteklih letih so se v inte-
resne dejavnosti ali krožke,
liot jih popularno imenujemo,
uspešno vključevali tudi otroci
v vzgojnovarstvenih zavodih.
Zanje so poskrbeli tudi letos.
Krožki bodo pričeli delovati
v začetku oktobra, ko se bodo
otroci že privadili na svoje
skupine v vrtcih. Poleg krož-
kov so v vrtcih organizirani
tudi tečaji tujih jezikov, pred-
vsem nemškega in angleškega.
Krožke vodijo večinoma vzgo-
jiteljice, medtem ko za učenje
tujih jezikov večina vrtcev po-
vabi zunanje sodelavce.
V vrtcu Anice Černejeve bo-
do s prvim oktobrom organizi-
rali celoletni tečaj angleščine,
ki ga bo vodila profesorica Er-
javčeva, če pa bo večji interes
za nemščino, bodo organizirali
tečaj nemškega jezika. V jezi-
kovne tečaje se bodo lahko
vključili otroci, stari od štiri
do sedem let.
Vrtec Tončke Čečeve bo le-
tos organiziral krožke, ki so
bili uspešni že lani. To so
predvsem glasbeni in športni
krožek ter ciciban kuha in po-
kuša, kot novost pa priprav-
ljajo v sodelovanju s plesno šo-
lo Igen tudi plesni krožek.
Krožek angleškega jezika pri-
pravljajo s pomočjo zunanjega
sodelavca, vpišejo pa se lahko
otroci od petega leta starosti
dalje. V tem vrtcu lahko obi-
skujejo krožke tudi otroci, ki
sicer niso vpisani v vrtec.
Krožki so ustaljena praksa
tudi v vrtcu Zarja. Med zelo
uspešne sodijo naravoslovno-
računalniški, planinski, ples-
ni, lutkovno-dramski in pev-
ski zbor. Tečaj nemškega jezi-
ka bodo organizirali s svojo
vzgojiteljico, angleščino v so-
delovanju z jezikovno šolo Ba-
bylon, oba pa bosta enkrat te-
densko za otroke od petega le-
ta starosti naprej.
Za predšolske otroke so po-
skrbeli tudi v Centru interes-
nih dejavnosti, kjer bosta ok-
tobra pričela delovati tečaja
nemškega in angleškega jezika
za otroke od četrtega leta da-
lje. Glasbeni kotiček, ki ga vo-
di Damjana Golavšek, je že
poln, ostale prijave pa še zbi-
rajo.
KSENIJA TURNŠEK
Gasilsko prvenstvo veteranov
v soboto je bilo v Mengšu pri Ljubljani prvo državno
gasilsko prvenstvo starejših gasilk in gasilcev. Sodelovalo
je pet enot gasilk in 54 enot gasilcev, med njimi sedem
enot iz celjske Občinske gasilske zveze. Med veterankami
so zmagale članice iz Šaleka, na četrto mesto se je uvrstila
enota Lokrovec-Dobrova, pri veteranih pa so prvo mesto
osvojili gasilci iz velenjskUi Bevč. Največ enot je bilo iz
velenjske OGZ; zaradi dobre pripravljenosti so se vse
uvrstile med prvih dvanajst. K. T.
Z dr. Paulom Parinom in njegovo soprogo sta nazdravila predsednik občine Milan Dobnik in
predsednik KS Polzela Stanko Novak.
Sprelem za dr. Parina
Prvič po vojni v svojem /lomu
v soboto popoldne je bilo
srečanje z dr. Paulom Pari-
nom, sinom nekdanjega lastni-
ka graščine Novi Klošter v Za-
ložah pri Polzeli. Kot zdravnik
je sodeloval v NOV, v zadnjem
času pa se je posebno uveljavil
v Švici, kjer živi, kot pisatelj.
Izdal je že več knjig v katerih
opisuje lepote Slovenije, spo-
mine na mladost v svojem
rojstnem kraju Založe v No-
vem Kloštru.
Sobotno srečanje je bilo po-
svečeno predstavitvi njegove
najnovejše knjige Vojna je in
mi gremo tja. V tej knjigi opi-
suje, kako je kot zdravnik po-
magal ranjencem, pri tem pa
razglablja vse tiste negativne
učinke, ki jih vojna prinaša
mladim vojakom. Razgovor je
vodil Sandi Čolnik, srečanje
pa je organizirala v okviru
praznovanja praznika občina
Žalec, Anka Krčmar, direkto-
rica Zavoda za kulturo v Žal-
cu. Na začetku srečanja je dr-
. Parina pozdravil predsednik
KS Polzela Stanko Novak in
mu izrekel dobrodošlico v nje-
govi rojstni hiši. V kulturnem
programu je nastopil oktet
Adoramus s Polzele, srečanje
je snemala švicarska televizi-
ja, ki bo o tem pripravila po-
sebno enoumo oddajo.
V graščini Novi Klošter, ki
je v zelo slabem stanju, so ob-
novili dvorano graščine, kjer
je to srečanje tudi bilo. V pri-
hodnje naj bi bil tu sedež slo-
vensko - švicarske konfedera-
cije Slovica.
TONE TAVCAR
Marcelu Kamenšku je izročil priznanje Janko Mimik.
Laško kot kraievna skupnost
^ »Krajevna skupnost Laško
je ena največjih v občini. Ob-
sega kar trinajst zaselkov in se
sestoji iz mestnega ter vaškega
predela. Samo mesto je komu-
nalno urejeno, predel, ki je iz-
ven njega, pa bi lahko označili
kot demografsko ogroženo ob-
močje,« opisuje domačo kra-
jevno skupnost njen tajnik To-
ne Vodišek.
Krajevna skupnost ima pri-
bližno 4800 prebivalcev. Je
zelo razgibana, ravnina je le ob
reki Savinji, a jo skoraj vsako
leto opustošijo poplave, ostalo
pa so hriboviti predeli, ki jih
pestijo plazovi.
Največjo pozornost trenut-
no posvečajo izgradnji doma
Dušana Poženela ter izgradnji
telefonskega omrežja v zasel-
kih Ojstro in delu vasi Debro,
kjer telefon še ne zvoni.
Težave predstavljajo pred-
vsem zaselki, ki so od mesta
precej oddaljeni, sami vaščani
pa finančno ne bodo dovolj
»močni«, da bi pokrili vse stro-
ške za napeljavo telefonskega
omrežja. Tudi za dokončanje
del v kulturnem domu pri-
manjkuje denarja. Trenutno
izvajajo instalacijska ter obrt-
niška dela, kar predstavlja
precej visok strošek.
»Poleg teh dveh stvari smo
precej pozornosti posvetili ce-
stam, saj smo dokončali odsek
ceste na Strmci ter asfaltirali
cesto skozi vas Doblatina in
Tolsto.
Trenutno tudi naše območje
pestita velika suša in pomanj-
kanje vode. Vode primanjkuje
povsod, razen v samem centru
Laškega. Ljudje uporabljajo
svoje vodovode, katerih slaba
kvaliteta se je pokazala prav
zdaj, ob suši. Največje težave
zaradi vode imajo v zaselkih
Rifengozd, Ojstro in delu De-
bra. Dodal bi samo še to, da
lansko jesen referendum
o krajevnem samoprispevku ni
uspel, zato letos prvič po dvaj-
setih letih ni krajevnega samo-
prispevka, razen v treh vaseh,
kjer ljudje še nimajo urejenih
komunalnih zadev. Ce bi sa-
moprispevek izglasovali vsaj
še za pet let, bi se vsa dela
opravila. Zdaj ne vemo, kako
bo s financiranjem, saj so tudi
s proračunskimi sredstvi teža-
ve. Pozna se tudi, da na kra-
jevni skupnosti ni nihče več
stalno zaposlen in smo za kra-
jane uvedli uradne ure.
Krajani so zelo navezani na
krajevno skupnost. Ves čas
smo dobro sodelovali. Veliko
akcij brez krajevne skupnosti
kot povezovalnega dejavnika
ne bi bilo uresničenih,« je pov-
zel tajnik Krajevne skupnosti
Laško gospod Tone Vodišek.
KARMEN BREGAR
Srečanje na Gori
Planinsko društvo Žalec pa ob
tednu športa vabi planince in
planinke iz občine Žalec in širše
okolice na planinsko srečanje, ki
bo v nedeljo, 13. septembra, ob
10. uri na Gori nad Galicijo. Do-
stopi so možni iz smeri Žalca,
Šmartnega v Rožni dolini, iz Lo-
pate pri Celju in iz Velike Pireši-
ce. Posebni avtobus bo odpeljal
iz Žalca izpred hotela Rubin
med 8. in 9. uro.
Zgodnje obiranje
jabolk
Zaradi suše so tudi v Sa-
djarstvu Mirosan mnogo prej
kot prejšnja leta začeli obi-
rati jabolka. Direktor Vid
Korber je povedal, da so
zgodnje sorte začeli obirati
že 20. julija, zdaj obirajo je-
senske in zimske sorte.
»Do sredine julija je kaza-
lo na izredno dobro letino,«
pripoveduje Vid Korber.
»Potem se je začela dolgo-
trajna suša, ki je močno pri-
zadela jabolka. Z izvozom bo
letos bolj slabo, sicer pa je na
evropskem trgu tako ali tako
preveč jabolk. Letos smo ra-
čunali na okoli dva tisoč ton
jabolk, glede na vremenske
pogoje pa jih bo za tretjino
manj.«
T.VRABL
Nagrada za rešeno življenje
Devetega maja letos je ob
10.45 v skladišču PE Grafika
celjske Cinkarne izbruhnil po-
žar. Požar je gasilo dvesto ga-
silcev. Ko se je enemu izmed
njih udrla streha, ki je bila iz
salontnih plošč, je drugi, ki je
to videl, stopil k njemu, da bi
ga prijel.
Streha se je obema udrla,
vendar pa je Marcelo Kamen-
šek, gasilec, ki je kolegu pri-
skočil na pomoč, le-temu rešil
življenje. Poškodovana pa sta
bila oba - reševalec še celo bolj.
Zlomil si je dve rebri, poško-
doval pljuča, zlomil desno ro-
ko in dobil odgmino na kolku
in hrbtenici.
Prejšnji  četrtek  je Janko
Mirnik, direktor Zavarovalni-
ce Triglav, Marcelu Kamenšku
predal denarno nagrado in
priznanje in ob tem povedal:
»Zavarovalnica Triglav ima
namenska sredstva tudi za po-
deljevanje nagrad posamezni-
kom za izjemna dejanja in re-
ševanja v primeru požarov ali
drugih naravnih katastrof.
Marcelo Kamenšek se je hudo
poškodoval — pa ne samo pri
reševanju požara, temveč pri
reševanju življenja. Zato se
nam ni bilo težko odločiti, da
na predlog Zavoda za požarno
varnost podelimo gospodu Ka-
menšku skromno nagrado in
priznanje.«
Marcelu Kamenšku je bilo
njegovo dejanje bolj samo-
umevno kot priznanje, ki ga je
zanj dobil.
N. M. SEDLAR
Foto: E.E.
planinski kotiček
Na Klemenčo jamo
Koča na Klemenči jami pod
Ojstrico (na 1208 metrih nad-
morske višine) je le uro hoda od
avtobusne postaje pri Domu pla-
nincev v Logarski dolini. Pot je
markirana.
Postojanka ni vključena v no-
beno od številnih slovenskih pla-
ninskih transverzal, vendar bo-
ste srečali veliko ljubiteljev Sa-
vinjskih Alp. Predvsem iz celj-
skega, mariborskega ter ljub-
ljanskega konca, ne čudite pa se,
če boste slišali tudi tuje jezike,
bober glas seže v deveto vas!
Lepota Klemenče jame je po lan-
ski tišini privabila spet toliko
lu-ibolazcev kot pretekla leta,
* še ne preveč.
Koča, ki je last planinskega
"'inštva Solčava, je poleti odprta
neprekinjeno, pozimi pa ob ne-
deljah (po dogovoru). Ce bo lepo
vreme, bo odprta neprekinjeno
vse do konca oktobra, so oblju-
bili. Lahko se odločite tudi za
prenočevanje, in to na skupnih
ležiščih ali v sobah, okrepite pa
se z mesno enolončnico, kosilom
(po naročilu) ter jajcem na oko.
Korenjaki, za katere je pot do
Klemenče jame le daljši sprehod,
se lahko odpravijo še višje: na
Strelovec, Krofičko, Ojstrico,
Planjavo ter do Kocbekovega
doma na Korošici. Omenjeni cilji
so oddaljeni od ure in pol do štiri
ure in pol hoda. Pa srečno pot!
BRANE JERANKO
Resevna vabi
Planinsko društvo Šentjur va-
bi vse planince in ostale na po-
hod Šentjur - Resevna, ki bo ob
tednu športa v nedeljo, 13.sep-
tembra. Pohod bodo vodili pla-
ninci, zbrali pa se bodo v nedeljo
ob 13. uri na železniški postaji
v Šentjurju. V planinskem domu
na Resevni bo pohodnike čakal
tudi brezplačen čaj.
Srečanje zasavskih
planincev
Planinsko društvo Lisca je or-
ganizator letošnjega srečanja ob
Dnevu zasavskih planincev, ki se
bo v soboto, 12. septembra, ob
11. uri pričelo na Lisci. Vsak po-
hodnik bo na Lisci dobil čaj in
spominsko značko, po krajši
proslavi, na kateri bo spregovo-
ril tudi predsednik PZS Andrej
Brvar, pa bodo organizirane
športno - zabavne igre za otroke
in odrasle.
MOJCA MAROT
Razstava ročnih dei
v šeščah, kjer potekajo v tem tednu razne prireditve ob
prazniku občine Žalec, so žene pripravile razstavo ročnih del.
O njej nam je Anica Ocvirk povedala takole: »Žene smo se
zbrale kar po novem letu. Sestajale smo se dvakrat na teden in
pletle. Za praznik smo se odločile in pripravile razstavo. Obisk
v treh dneh, tako dolgo je bila razstava odprta, je bil dober in
tudi me smo vesele.
T. TAVCAR
Št. 36-10. september 1992
12
Skupal, a vsak zase
Plavalec Delan Tešovič se Je oilločll za novega trenerja - V prihodnje z Vladom
Čermakom In Igorjem Majcnom, še vedno za Neptun
»Vse se je začelo z odhodom trenerja
Andreja Žnidaršiča. V zelo kratkem ob-
dobju se je izmenjalo nekaj trenerjev in
tudi v klubu ni bilo pravega posluha za
pridobitev vrhunskega strokovnjaka,«
komentira zadnjo krizo celjskega plava-
nja 21-letni Dejan Tešovič, ki je pred
desetimi dnevi prepričljivo zmagal na
državnem prvenstvu v daljinskem pla-
vanju.
»Že štiri leta po končani klasični pla-
valni sezoni nastopam na maratonih in
zato zmaga na nedavnem državnem pr-
venstvu in za dobrih pet minut izboljšan
rekord proge nista nobeno presenečenje.
Pred leti sem na EP v daljinskem plava-
nju na 5-kilometrski progi na Hvaru bro-
nasto kolajno izgubil samo za dve stotin-
ki, zadnji nastop pa nikakor ne pomeni
preusmeritev na maratone, marveč bom
z novo obliko dela vztrajal med dolgo-
progaši,« pravi Tešovič.
Skupaj z Gregorjem Jurakom in Jure-
tom Vračunom ste pred petimi leti v Ri-
mu plavali v velikem finalu mladinskega
EP, toda zadnji dve sezoni ste izgubili
stik z mednarodno konkurenco. Zakaj?
Največ zaradi prestopa iz mladinske
v člansko konkurenco ter služenja voja-
škega roka. V Ljubljani smo sicer imeli
možnost za vadbo, toda v JLA smo bili
ravno v času vojne v Sloveniji in praktič-
no cela sezona je šla v nič. Lani smo vsi
trije začeli s študijem na Fakulteti za
šport in med tednom tudi trenirali
v Ljubljani. Skupaj smo bili v vodi, toda
vsak je imel svoj program. Jure je speci-
alist za prsni slog, Gregor za 200 in 400
metrov kravi, jaz sem izrazit dolgopro-
gaš in klasični skupni treningi seveda ne
pridejo v poštev.
Dve sezoni brez vrhunske vadbe bi se-
veda pomenili konec kariere, ali pač ne?
Seveda, zato sem letos z dvojno licenco
tudi tekmoval za italijanski Pordenone,
kjer je trener naš Žnidaršič. -Naša sezona
se je z državnim prvenstvom končala že
12. julija, lanska sredi junija, oboje pa je
za dolgoprogaše povsem nesprejemljivo.
Edini izhod je bila Italija, kjer so naci-
onalno prvenstvo izvedli šele pred tremi
tedni. V jutranjih kvalifikacijah sem na
1500 metrov kravi dosegel svoj najboljši
letošnji rezultat 16:14, kar je solidno
izhodišče za novo sezono, ki se bo s suhi-
mi treningi začela čez dva tedna.
Nekaj časa ste bili kandidat za nastop
v Barceloni. Začelo se je novo štiriletno
obdobje, Atlanta pa je priložnost kari-
ere: tedaj boste v najboljših plavalnih
letih, mar ne?
Seveda in to spoznanje je le dodatni
motiv. Z letošnjo sezono sem še kar zado-
voljen; v malem bazenu sem normo za
naslednje EP izpolnil 98 odstotno, toda
to še zdaleč ni bil maksimum. Zato tudi
dogovori o skupnem treningu s finali-
stom SP in OI Igorjem Majcnom pod
vodstvom njegovega trenerja Vlada Cer-
maka. Z Igorjem sva dobra prijatelja in
se odlično razimieva. Skupni trening je
za oba ugodna rešitev, vzporedno pa bom
ostal član Neptuna.
Kako pa bo z vsebino treningov. Igor
ima na 1500 metrov kravi za skoraj mi-
nuto boljši čas in izpolnjeno normo za
evropsko prvenstvo. Zdi se, da bo za vas
preskok precej hud?
Težav ne bi smelo biti. V enakem tem-
pu lahko preplavam enako število kilo-
metrov, le v serijah nekoliko zaostajam.
Na prvenstvu v daljinskem plavanju sem
imel na 5-kilometrski progi na 100 me-
trov povprečje zelo solidnih 1:10, z obra-
ti pa bi bil rezultat še boljši. Torej sem že
zdaj dobro pripravljen in sploh ne dvo-
mim, da v novi sezoni ne bom izboljšal
osebnega rekorda, ki je 15:55 in sem ga
dosegel leta 1987 na mladinskem EP
v Rimu, ko sem zasedel 6. mesto.
Naslednje leto so na sporedu evropsko
prvenstvo v Sheffieldu, sredozemske igre
v francoskem Langeudocu in univerzi-
ada v Buffalu. Kaj je osnovni cilj Dejana
Tešoviča?
Norma na 1500 metrov kravi za evrop-
sko prvenstvo, manj možnosti pa imam
na 400 metrov mešano. V poštev pridejo
nastopi na vseh treh tekmovanjih, toda
vrhunec sezone bo seveda evropsko pr-
venstvo. Veliko lahko pridobim že z bolj-
šimi obrati. Tudi do pet sekund, a pri
načrtih ostajam na realnih tleh: B finale
celinskega prvenstva, končni cilj pa je
slej kot prej olimpiada v Atlanti-1996.
ŽELJKO ZULE
Plavalec Dejan Tešovič se je odločil za
novega trenerja - V prihodnje z Vladom
Čermakom in Igorjem Majcilom, še ved-
no za Neptun
Teden športa (2)
v ponedeljek se je po vsej Soveniji začel Teden športa
- akcija, s katero naj bi poudarili pomen te dejavnosti in
obenem vsakomur omogočili, da se tudi sam seznani s to
ali ono panogo. Čeprav gre za novost, so prireditelji
k sodelovanju privabili širok krog osnovnih organizacij in
posamičnih izvajalcev v največjem delu slovenskih občin.
Objavljamo še drugi del prireditev na našem območju,
v nedeljo - zadnji dan akcije - pa naj bi 100 tisoč Slovencev
odšlo na več kot tisoč metrov visoke hribe.
Celje: v četrtek je dan atletike za predšolsko in šolsko
mladino, v petek dan ženskega tenisa (v Golovcu in Mest-
nem parku bo igranje brezplačno), v soboto bosta kolesar- ,
ska akcija s startom ob 9. uri na parkirišču pred Nivojem :
in revija mladih rokometašev, v nedeljo pa pohod na
Celjsko kočo. Društvi Partizan Gaberje in Štore bosta ■
vsako popoldne organizirali razUčne turnirje ter v nedeljo ■
pohod na Svetino. I
Žalec: v Petrovčah bo danes turnir v namiznem tenisu, j
na Polzeli pa tekmovanje v badmintonu. V petek bodo
v Preboldu tekmovali košarkarji, v soboto bo v Taborni
nočni tek (start ob 20. uri), v nedeljo pa planinsko srečanjfe
na Šentjungerti pri Galiciji. i
Slovenske Konjice: na vseh teniških igriščih v občuA
bodo danes teniški turnirji ter v avli OŠ Ob Dravin|i
odprto prvenstvo v namiznem tenisu. V petek se bod^
predstavili košarkarji novoustanovljene ekipe Zre^
v soboto bodo pohod na Stenico, tura z gorskimi kolesi p©
Konjiški gori in balinarsko prvenstvo, v nedeljo pa pohod
na Raduho.
Šmarje: danes bosta v Šmarju in Rogaški Slatini teka-
ški prireditvi, jutri v različnih krajih turnirji košarkar-
skih trojk, v Polju ob Sotli pa odprtje novega igrišča.
V soboto sta na sporedu tradicionalni kolesarski maraton
in balinarska akcija, v nedeljo pa pohoda na Boč ali na
Donačko goro.
Velenje: danes bodo tekmovanja v kegljanju, rokometu
in badmintonu, v petek v malem nogometu (vse v Šošta-
nju) ter v košarki in tenisu. V soboto bodo turnir v odbojki
na mivki, predstavitev kluba za vodne športe (vse v Vele-
nju), aerobike in vadbe za starejše rekreativce (v Šošta-
nju), v nedeljo pa pohod na Olševo. Danes in jutri je
v Rdeči dvorani še možno igrati tenis in namizni tenis.   ^
Športna šola Celje
V ponedeljek bo pod strokovnim vodstvom prof. Toneta
Goršiča začela delati Športna šola Celje, ki bo zajela
celotno osnovnošolsko populacijo. V dogovoru s klubi so
pripravljene tudi specializirane športne šole, ki bodo obe-
nem zagotavljale še splošno vadbo.
Za učence nižje stopnje bo vadba dvakrat tedensko po
eno uro. Vsebovala bo učenje veščin gimnastike, atletike
in športnih iger, pridobivanje telesnih sposobnosti ter
razvedrilne igre. Enkrat mesečno, ob sobotah dopoldne,
bodo brezplačno pripravili plavanje v Golovcu. Skupine
bodo vadile v telovadnicah osnovnih šol Lava, Frana
Roša, Hudinja ter prve, druge in tretje osnovne šole.
Višješolska stopnja ima v programu splošno vadbo
(Glazija), rokomet (SŠBK), odbojko (EŠC), atletiko (AD
Kladivar), košarko (I. OŠ) in nogomet (igrišče Olimpa).
Organizirani bodo tudi teniški tečaji. Mesečne članarine
so 400 in 500 SIT. Informacije: Športna zveza Celje, tel.:
27-905.
V Himalaji
pogrešajo
alpinista
člani slovenske himalajske
odprave Jarmu 92, ki jc^estav-
Ijajo pretežno alpinisti iz Celj-
skega, od petka pogrešajo 31-
letnega Damjana Vidmarja iz
Škofje Loke. Pogrešili so ga,
ko je odšel na kopanje v neko
himalajsko reko. Odpravo vo-
di Dušan Debelak iz Šentjurja,
cilj pa je vzhodna stena Jannu
Easta (7468 m), ki še ni preple-
zana. Šestčlanska ekspedicija
je v Himalajo odšla 24. avgu-
sta, bazni tabor na višini 5300
metrov pa naj bi dosegli šele
konec septembra.
Pavline sedmi
Celjski plavalec je na 9. pa-
raolimpijskih igrah v Barcelo-
ni v uvodnem nastopu na 400
metrov kravi zasedel 7. mesto,
atlet Janez Hudej pa je bil
v metu krogle osmi.
Led samo za športnike
Pred tednom dni so na drsališču v Mestnem parku v Celju naredili ledno ploskev, ki so jo prvi
z rednimi treningi preizkusili umetnostni drsalci in hokejisti Cinkarne (na sliki). Novo prvenstvo
se bo začelo že 28. septembra z gostovanjem ljubljanske Olimpije, v celjskem taboru pa računajo
na zanesljivo uvrstitev v končnico štirih najboljših ekip. Cinkarno so letos okrepili Rok Rojšek,
Tomaž Vnuk (oba Olimpija), Nace Filipovič (zmanjšana kazen), vratar Genadij Ušakov (Himik),
branilca Oleg Misenko (Spartak Moskva) in Valerij Šahraj (Sokol Kijev), četrti tujec pa je
napadalec Vladimir Ščurjenko, ki je že lani igral za Celjane. Z novo zasedbo se bodo predstavili
že nocoj, ko se bodo pomerili z avstrijskim ligašem Kapfenbergom, za rekreativno drsanje pa se
bo sezona začela konec meseca.
Foto: EDO EINSPIELER
delo
vedno
v središču
dogajanj
Peterohoj. Seul. Torino
V soboto bo Celje prizorišče atletskega peteroboja - Cankar na mladinsko
svetovno prvenstvo, dekleta konec meseca na pokal prvakov
Atleti Kladivarja Cetisa so
mesec zahtevnih organizacij-
skih in tekmovalnih preizku-
šenj začeli z obetavno bero na
mladinskem DP v Mariboru
- 6 zlatih, 9 srebrnih in 4 bro-
naste kolajne. Jutri bo v Seul
na mladinsko SP odpotoval
17-letni skakalec v daljino
Gregor Cankar, v soboto bo
v Celju letošnja največja atlet-
ska prireditev: peteroboj re-
prezentanc Slovenije, Hrva-
ške, Češke, Slovaške, Zgornje
Avstrije (Dunaja) in Madžar-
ske (Budimpešte). Program bo
na polepšanem štadionu
- vstop bo znova prost - z vsemi
najbolj zanimivimi olimpijski-
mi disciplinami strnjen v slabe
tri ure. V slovenski reprezen-
tanci so tudi trije domači atle-
ti: Miro Kocuvan (400 m ovi-
re), Milan Kranjc (palica) in
Renata Strašek (kopje). Na
startu bodo tudi olimpijci Bri-
gita Bukovec in zakonca Bilač,
sprva napovedana reprezen-
tanca Češke pa je v torek zju-
raj sodelovanje zaradi finanč-
nih težav odpovedala.
Spored:
15.15 - kladivo (m); 15.55
- otvoritev; 16.00 -1 lOmovire,
višina, palica, kopje (m), tro-
skok, krogla (ž); 16.10 - 100
m ovire (ž); 16.20 - 100 m (m);
16.30 - 100 m (ž); 16.35 - 800
m (m); 16.45 - daljina (m), 800
m (ž); 17.00 - 400 m ovire (m);
17.15 - 400 m ovire, višina,
kopje (ž), krogla (m); 17.25
- 1500 m (m); 17.35 - 3000
m (ž); 17.50 - 400 m (m), dalji-
na (ž); 18.00 - 400 m (ž); 18.10
- 5000 m (m); 18.30 - 4 x 100
m (ž); 18.40 - 4 x 100 m (m).
Cankarjev cilj je
finale
Jutri bo v Seul na mladinsko
SP v atletiki skupaj s trener-
jem Branetom Strožerjem od-
potoval tudi edini celjski ude-
leženec Gregor Cankar, ki se
bo v sredo v kvalifikacijah
skoka v daljino ooskušal uvr-
stiti v četrtkovo finale. Po
Gregorjevih besedah naj bi bil
ravno v Seulu v vrhuncu for-
me, saj so treningi potekali po
načrtu in tudi večjih poškodb
ni bilo. Glede uvrstitve pa
Gregor z nekoliko sreče raču-
na na finale.
Optimist je tudi trener Bra-
ne Strožer: »Gregorjeva forma
je v vzponu, kar je potrdil na
tekmah, ko je večkrat zapored
preskočil normo 745 cm za na-
stop na mladinskem SP. Edino
večjo oviro predstavlja časov-
na razlika osmih ur, saj atlet-
ska zveza ni zagotovila dovolj
denarja, da bi v Seul odpoto-
vali nekoliko prej in se prila-
godili na časovno razliko. Zato
bomo odpotovali le dan pred
začetkom prvenstva, po stro-
kovnih mnenjih in izkušnjah
pa bo kriza spremenjenega bi-
oritma nastala peti dan, ko bo
Gregor že končal s tekmova-
njem. Kot trener od Gregorja
ne pričakujem velikih uspe-
hov, saj sem že na začetku se-
zone v program zapisal, da bo
zanj že uvrstitev na prvenstvo
velika šola.«
BERNARDA STOJAN
Čez dva tedna bodo mladinke
Kladivarja Cetisa v Torinu na-
stopile na pokalu prvakinj,
oktobra pa bo Celje še prizo-
rišče ekipnega državnega pr-
venstva.
Št. 36 - 10. september 1992
13
Rokometaši stopajo v Evropo
y preatekmovaniu pokala prvakov v sredo ob 19. url v Velenju z Zametom -
Bdeča dvorana bo premalo, a tomboli vroča
Debut rokometašev Celja Pi-
vovarne Laško na evropski sceni
' v predtekmovanju pokala prva-
kov z Zametom - bo terjal pre-
cejšnje organizacijske napore.
Predpisano število navzočih po-
licistov presega zmožnosti Vele-
nja in okolice, zato bo potrebna
pomoč iz Celja. V dvorani po-
stavljajo tribune tudi na strani
zapisničarske mize in dosedanja^
kapaciteta (cca 1200 obiskoval-
cev) bo nekoliko povečana,
a najbrž tudi to ob vstopnicah po
enotni ceni 200 tolarjev ne bo
dovolj.
Celjani že od konca prejšnjega
meseca vadijo na velenjskem
parketu. Dvorana Golovec je si-
cer sredi poletja dobila novo,
svetloplavo plastično podlago, ki
pa so jo zasedli sejemski razstav-
ljale! in rokometaši so se tako
morali začasno preseliti v Vele-
nje. Trener Josip Šojat je želel
v ekipi vzbuditi zmagovalno
mentaliteto. Poškodbe treh re-
prezentantov (Leve je začel res-
neje vaditi šele v ponedeljek, na
Dunaju pa sta jo skupila Šerbec
in Čater) so preprečile njegovo
namero, kajti v prijateljskih tek-
mah ni bilo prepričljivosti. Zna-
čilno so se dobro upirali vrhun-
skim ekipam, nerazumljivo pa
igrali le neodločeno proti pov-
prečnemu Sisku.
Vratar Strašek je imel že ne-
kaj odličnih obramb, ponovno
pa obeta Anžič. Na mestu gradi-
telja igre je Šojat preizkusil Jer-
šiča, Serbca, Lupšeta in Begovi-
ča, težko pa je predvideti, koga
bo izbral. Vsekakor bo svojemu
bivšemu klubu pripravil kakšno
presenečenje, saj sam poudarja,
da igralce dobro pozna. Čeprav
je povratna tekma na Reki
(23. septembra), optimistično
gleda na dvoboj z ekipo, o kateri
meni »vse najboljše«. Hrvaški
reprezentanti vratar Matoševič,
Frankovič, Ožbolt in Načinovič
pomenijo kakovost, ki je ne gre
kratkomalo spregledati.
Zamet je konec tedna na tur-
nirju v Ribnici igral neodločeno
z oslabljenim Slovanom, vide-
okaseta tekme pa je že v Celju.
Selektor slovenske moške repre-
zentance Tone Tiselj, ki na tur-
nirjih preverja pripravljenost
kandidatov, je dejal, da imajo
Celjani realne možnosti za pre-
boj v naslednje kolo. Rečani so
sicer lani dobdi Zagrebovega
krožnega napadalca Načinoviča,
a izgubili Franoviča in Prskala,
tako da so v obrambi videti šib-
kejši. V lanski sezoni je Tiselj na
Reki s Pivovarno v ligi za pokal
neodvisnosti izgubil zadnje
medsebojno srečanje z 20:21, ko
je že bil brez Ivandije, toda na-
slednji tekmi v predtekmovanju
pokala prvakov bosta precej
drugačni.
DEAN ŠUSTER
V soboto bodo Celjani odigrali
tri tekme na mednarodnem tur-
nirju v madžarskem Veszpremu,
v nedeljo pa eno. Zaradi napor-
nega programa bo na pot odšlo
več igralcev, tudi srebrni z odpr-
tega kadetskega prvenstva Evro-
pe Burdijan.
ran^rama
Nogomet
Siovensica liga
4. kolo: Rudar-PubUkum 2:0
(1:0), strelca: Polovšak, J. Ja-
vomik; Steklar-Zagorje 0:0.
Vrstni red: Olimpija, Nafta 7,
Maribor, Ljubljana, Rudar 6,
Naklo, Mura, Zagorje, Koper
4, Izola 4, Studio D, Publikum,
Steklar, Gorica 3, Svoboda 2,
Železničar, Potrošnik 1, Slo-
van 0.
II. Slovenska liga
3. kolo: Dravinja-Dravo-
grad 3:1 (0:0), strelci: A. Ko-
kol, Kuk, Zore; Era Šmartno-
Slavija 2:1 (2:0), strelca: Žu-
rej, Da. Ermenc. Vrstni red:
Medvode 6, Triglav, Jadran,
Domžale, Gidos, Dravinja,
Rudar 4, Primorje, Tabor Ja-
dran 3, Dravograd, Avtobum,
Slavija, Ilirija, Korotan, Era
Šmartno 2, Napredek 0.
lil. Slovenska liga
3. kolo: Hmezad-Ižakovci
2:2 (1:0), strelca:Hodžar, Plan-
tak; Rače-Papirničar 1:3 (1:1).
Vrstni red: Impol 6, Ižakovci,
Pohorje 5, Beltrans, Papimi-
^r 4, Slovenj Gradec, Kovi-
nar, Aluminij 3, Pobrežje,
Hmezad, Lipa, Kungota 2, Ro-
gašovci 1, Rače 0.
Košarka
Pokal Slovenije
Četrtfinalni turnirji — Slo-
venske Konjice: Comet-Mari-
bor 79:70 (39:34), strelci: Že-
leznikar 29, Gole 20, Nerat 12,
Kožar 8, Perkič 8, Mijovič 2;
Smelt Olimpija-Kraški zidar
92:60 (55:28); finale: Comet-
Smelt Olimpija 69:99 (36:41),
strelci: Miiovič 17, Gole 16,
Nerat 13, Srot, Lušenc 4, Per-
kič 3, Kožar 2.
Rogaška Slatina: Rogaška-
Polzela 124:95 (61:56), strelci:
Novakovič 37, Tabak 19, Vi-
rant 17, Kalinger 15, Jurkovič
13, Petovar 7, Tišma, Cerar,
Voh 2 za domače, Turnšek 21,
Cencelj 19, Urbanija 18, Cizej
12, Vasiljevič 10, Goltnik 7,
Rovšnik 4, Benčan 2 za goste;
Postojna-Medvode 85:68
(47:28); finale: Rogaška-Po-
stojna 86:100 (47:35), strelci:
Novakovič 35, Virant 17, Jur-
kovič 15, Tabak 10, Petovar 5,
Kalinger 4.
Škofije: Micom Marcus-Pi-
vovama Laško 99:69 (51:25),
strelci: Trobiš 24, Dumik, D.
Lapomik 10, Blatnik, Blago-
tinšek 7, Šoštarič 6, Zdolšek 3,
G. Lapornik 2; Helios-Unicom
74:63 ( 35:25); finale: M. Mar-
cus-Helios 81:77 (29:36).
Ljubljana: Slovan-Etiketa
103:45 (54:21), Idrija-Triglav
97:93 (41:49); finale: Slovan-
Jl^ija 89:78 (43:37).
LBS liga
ženske: skupina A - l.kolo:
K. Afrodita-Pecs 68:79
(36:41), strelke: Pešič 23, Jurše
20, Majstorovič 7, Kokolj,
Germ, Vodopivec 6. Vrstni
^d: Jezica, Pecs 4, Wels 3, Ri-
Jeka 2, K. Afrodita 1.
Atletika
Svetovno prvenstvo
Valle di Susa (Italija) — gor-
ski tek (14670 m, višinska ra-
zlika 1394 m): 1. Schmuck
(Av) 1;11:00, 85. Mulej (Slove-
nija - Kovinotehna) 1;28:33.
Prvenstvo Slovenije
Maribor: mladinci - 100 m:
1. Štor (Vel) 11,57, 2. Rojšek
(KI) 11,59; 200 m: 3. Štor (Vel)
23,38; 3000 m: 1. Srebot
9:17,93; 5000 m: 1. Srebot
16:10,19, 2. Mikeln 16:10,62;
2000 m zapreke: 2. Steiner
6:22,39; daljava: 1. Cankar
739; krogla: 2. A. Stepišnik
14.03; mladinke: 100 m: 3. Ma-
tul 13,00; 200 m: 1. Matul
25,71, 2. Lenko 25,91, 3. Knez
26,20; 400 m: 2. Lenko (vsi KI)
58,29; 800 m: 1. Steblovnik
2:16,78; 1500 m: 1. Steblovnik
(Vel) 4:48,21, 3. Pungaršek
5:01,66; višina: 1. Valant 165;
daljava: 2. Bezjak 585; tro-
skok: 2. Blatnik (vse KI) 11,29;
disk: 2. Koča (Vel) 34,90; kop-
je: 2. Randjelovič (KI) 43,60;
4 X 100 m: 2. Kladivar Cetis
(Bezjak, Knez, Matul, Lenko)
49,46; 4 X 400 m: 1. Kladivar
Cetis (Lenko, Matul, Knez,
Voršnik) 4:01,92.
Letalstvo
Prvenstvo Slovenije
Leveč - finale v natančnem
letenju: 1. Bauer 50, 2. Krašek
(obe Ce) 186, 3. D. Glinšek
(Vel) 327, 4. Lakovič 357, 9.
Poglajen (oba Ce) 761, 14. B.
Glinšek (Vel) 1120, 15. Ravnak
(Konj) '1183. Končni vrstni
red: 1. T. Verbančič (Ptuj) 65,
2. R. Verbančič (Mb) 51, 3. D.
Glinšek (Vel) 46, 4. Bauer 42,
5. Lakovič 41, 6. Krašek 32, 7.
Kuhar (vsi Ce) 29, 10. B. Glin-
šek (Vel) 20, 11. Poglajen (Ce)
18, 14. Ravnak (Konj) 11, 23.
Kotnik (Vel) 4.
Šah
Pokal Žalca
Matke: D. Brinovec 12,
Vombek (oba Žal) 10, Lesjak
(Petr) 9.5, Kristan (Vel) 9,
Skok (Šemp) 8.5 itd; ekipno:
Žalec (D. Brinovec, Vombek,
Lesjak, F. Brinovec) 39.5, Ve-
lenje 33, Šempeter 32 itd.
Mačkova
povprečna
Na 33. mladinskem EP
v streljanju v Sofiji je Ksenija
Maček z MK športno pištolo
zasedla 29. mesto. Mačkova je
zadela 553 krogov, med nasto-
pom pa jo je zelo oviral močan
veter.
sp0rtni koledar
četrtek, 10.9.
Hokej
Celje: prijateljska tekma Cin-
karna-Kapfenberg (18).
Petek, 11,9.
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-Ili-
rija (1. kolo pokala Slovenije
za ženske, 18).
Sobota, 12.9.
Atletika
Celje: peteroboj reprezentanc
Slovenije, Hrvaške, Slovaške,
Dunaja in Budimpešte (od 15.
15).
Judo
Ljubljana: Golovec-Ivo Reva
(8.kolo SJL, 17).
Košarka
Pecs: drugi turnir skupine
A LBS lige za ženske z udelež-
bo Kozmetike Afrodite.
Kotalkanje
Velenje: prvenstvo Slovenije
za posameznike in ekipe (od 8.
ure).
Mali nogomet
skale: pi-venstvo Slovenije za
ženske (od 10. ure).
Nogomet
Radeče: Papimičar-Pohorje,
Kungota: Kungota-Hmezad
(4. kolo ni. SNL-vzhod); Kr-
ško: CR Krško-Šentjur, Seno-
vo: Rudar-Zreče, Brežice:
Svoboda-Ljubno, Store: Kovi-
nar-Hrastnik, Vransko: Vran-
sko-Odred (1. kolo MNZ Celje,
vse 17).
Nedelja, 13.9,
Nogomet
Celje: Publikum-Slovan, Ma-
ribor: Železničar-Steklar,
Kranj: Živila-Rudar (5. kolo
SNL); Slovenske Konjice:
Dravinja-Napredek, Kočevje:
Avtobum-Era Šamrtno (4. ko-
lo H. SNL, vse 16. 30).
Torek, 15,9,
Nogomet
štore: Kovinar-Odred, Ljub-
no: Ljubno-Zreče, Senovo: Se-
novo-Vransko, Šentjur: Šent-
jur-Svoboda, Krško: CR Kr-
ško-Hrastnik (1. kolo pokala
Slovenije na območju MNZ
Celje).
Sreda, 16,9.
Rokomet
Velenje: prva tekma predkola
pokala prvakov Celje Pivovar-
na Laško-Zamet (19).
Pokal NT&RC v Celje
Tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal NT&RC je bil zaradi nepričakovane odpovedi
selekcije slovenskih novinarjev nekoliko okrnjen, kar pa ni skazilo ocene o odlični organizaciji
Mozirjanov. Prehodni pokal je osvojilo celjsko moštvo Trim Aškerčeva, iz katerega prihaja tudi
najboljši igralec in strelec (10 golov) turnirja Drago Kolenc, priznanje za najboljšega vratarja pa
je dobil domačin Dominik Kolenc.
Rezultati: NT&RC-Pax 1:3, Aškerčeva-Skavti 1:0, Pax-Kavalirji 1:5, NT&RC-Aškerčeva 1:6,
Skavti-Kavalirji 1:1, Pax-Aškerčeva 2:9, NT&RC-Skavti 2:3, Aškerčeva-Kavaliriji 1:0, Pax-
Skavti 3:2, NT&RC-Kavalirji 2:6. Končni vrstni red: Aškerčeva 8, Kavalirji 5, Pax 4, Skavti 3,
NT&RC 0.
Foto: EDI MASNEC
Št. 36 - 10. september 1992 j
14
Spomini živijo...
Radio Celie pomaga pri reševanju živllenia
Bila je zgodnja jesen, če se
prav spominjam, 1962. leta. Ta-
krat smo imeli svoje prostore še
v pritličju zdajšnjega Zdravstve-
nega doma v Gregorčičevi ulici.
Sobotni večer. Ura je bila že
nekaj minut čez dvajseto. Zaradi
nujnega dela sem se odpravil
v radijske prostore. Z menoj je
bila tudi žena. Njo omenjam po-
sebej, ker je pozneje odigrala po-
membno vlogo. Imela je, brez
ambicij seveda, svoj napovedo-
valni krst.
Ko sem urejal neke zapiske, je
zazvonil telefon. Na drugi strani
se je oglasil docent dr. Zvonimir
Šušteršič iz celjske bolnišnice.
V nekaj besedah je povedal, da
so v bolnišnico pripeljali težko
poškodovanega rudarja iz
Hrastnika in da nujno potrebuje
kri, ki pa je zaradi redke skupine
nimajo v zalogi. Zato je prosil,
naj takoj preko radijske postaje
pokličemo krvodajalce tiste krv-
ne skupine, da se javijo v bolniš-
nico. Moram reči, da sem bil
v zadregi. Kako naj to storim, ko
pa z aparaturami nisem znal
ravnati (tudi v poznejših letih se
te umetnosti nisem nikoli na-
učil), kako naj prekinem spored
ljubljanske radijske postaje, kjer
je tekla takrat najbolj poslušana
razvedrilna oddaja, kdo naj to
sporočilo sploh posreduje v eter
itd. Najprej bi seveda nujno po-
treboval tehnika, ki pa je bil
»daleč«, ker takrat radijski lju-
dje nismo imeli doma telefonov.
Ko tako premišljujem, kaj naj
napravim, stopi v pisarno Mar-
jan Stmad, tedaj tehnik na celj-
ski radijski postaji. Kaj ga je pri-
neslo, ne vem. Tudi sam ni znal
odgovoriti na to vprašanje. Ne-
kaj me je prisililo, da sem stopil
semkaj, je dejal, bolj v opraviči-
lo. Z njegovim prihodom je bila
rešena največja zagata. Kdo pa
naj bo napovedovalec, sem se
vprašal. Pogledal sem ženo in jo
prepričal, da je na magnetofon-
ski trak posnela poziv krvoda-
jalcem določene krvne skupine.
In potem je šlo vse tako, kot je
moralo iti. Kmalu potem, ko smo
posredovali poziv, se je znova
oglasil dr. Šušteršič. Tokrat
z zahvalo. Že čez slabe pol ure se
je v celjski bolnišnici javilo 36
krvodajalcev iskane krvne sku-
pine. Potem so svoje delo opravi-
li kiriu-gi in rešili rudarjevo živ-
ljenje. Bili smo srečni in ponosni,
da smo sodelovali v pomembni
akciji. Tudi s svojim delom smo
prispevali k ohranitvi dragoce-
nega življenja.
Ziatko Šugman kot
nogometni reporter
Tudi ta dogodek je vezan na
prva leta dela celjske radijske
postaje in na prostore v Gre-
gorčičevi ulici. Bili so skromni
in tesni, najbolj tesna pa napo-
vedovalnica. Ne vem, če je
imela kaj več kot dva kvadrat-
na metra. V njej je bilo dovolj
prostora samo za majhno mizo
in stol ter seveda mikrofon. Da
bi bila »hermetično« kar naj-
bolj zaprta, je imela težke za-
vese. V njej je bilo bolj zatohlo
kot sveže.
Celjska radijska postaja je
imela že od prvih korakov na-
prej zelo dobre stike z domači-'
mi gledališkimi igralci. Pojav-
ljali so se kot napovedovalci,
kot igralci v radijskih igrah pa
tudi kot avtorji drugih oddaj.
Radio Celje bo 19. septembra
1992 star natančno 38 let. Let-
nica ponazarja zrelost, živ-
Ijensko izkušnjo in tradicijo,
kar vse je vpeto v sodobna me-
dijska iskanja Radia Celje
v okvirih hiše NT in RC. Zato
z veseljem objavljamo nekaj
spominov izpod peresa dolgo-
letnega odgovornega urednika
Radia Celje Milana Božiča.
Nekoč je Ziatko Šugmžin
predlagal, da bi na magneto-
fonski trak posnel prenos no-
gometne tekme med Čehi in
Italijani. Namišljene seveda.
Nikoli nisem zvedel, ali se je že
tedaj znan in ugleden gledali-
ški igralec sploh spoznal na
nogomet. Toda to, kar je spra-
vil na magnetofonski trak, je
bilo enkratno. Ker mu je bila
napovedovaLnica pretesna, je
postavil stol na mizo. Tako je
imel več prostora, da je krilil
z rokama in najbrž tudi brcal
z nogama. Ko smo ga gledali
skozi zastekleno okno, ki je lo-
čevalo napovedovalnico od
ojačevalnice, smo pokali od
smeha. Driblingi so potekali
med škodami in fiati, med ta-
trami in topolini... Kaj takega
še ne! Ko je končal, je bil utru-
jen in ves preznojen. Škoda, da
se magnetofonski trak s pos-
netkom tega prenosa ni
ohranil.
Piše:
IVIIUIN BOŽIČ
Finale MC-92
Zaključna prireditev enomesečne akcije izbora za Miss Celja 92 je pred vrati. Jutri, v petek, ob'19.
uri se na dvorišču NT-RC obeta pravi spektakel. Med desetimi finalistkami,ki so jih izbrali
poslušalci Radia Celje in bralci Novega tednika, bosta strokovna in žirija publike izbrali najlepšo
- Miss Celja. Veliki finale bo rockersko obarvala velenjska skupina Šank Ročk, vsem obiskoval-
cem pa preti še nekaj presenečenj. Na sliki: Finalistke med pomerjanjem oblačil
FOTO: EDIMASf^EC
Pogled na terensko zakulisje
Vas je kdaj zanimalo, kako
nastajajo v zakulisju naše ra-
dijske oddaje s terena? Pa si
preberite, kako je bilo, na pri-
mer, minuli vikend v Logarski
dolini, ko smo se odločili, da
bomo pripravili športno-turi-
stično radijsko razglednico iz
te ledeniške doline. Za povod
nam je služil maratonski po-
hod iz Celja do Logarske do-
line.
Naš radijski džip je bil to-
krat poln opreme. Odločili
smo se namreč, da bomo pos-
neli v Logarski dolini oddajo
Čaj za dva pri Jerci Plesnik,
zato smo poleg običajne opre-
me naložili še studijski mag-
netofon, pa kaseto Miha Dov-
žana, ki ubira strune na citrah,
in se v obupno deževnem vre-
menu zapodili do Plesnikove
kmetije. Pozno v večer je na-
stajal Čaj, ki nam ga je tokrat
iz melise skuhala Jerca.
Medtem ko sva s tehnikom
Mitjo Tatarevičem snemala
Čaj, se je Mateja Pod jed
z magnetofonom mudila na
obisku še pri ostalih Plesniko-
vih in pripravljala turistični
tonski material, ki ste mu lah-
ko prisluhnili v sobotni Mavri-
ci. In kaj je počel drugi tehnik,
Bojan Pišek? Sobo v hotelu
Palenk je spreminjal v studio.
V sobi je bilo, kot da bi strela
urezala vanjo. Veliko je bilo
tehnične opreme, antena je vi-
sela kar na tramu sredi sobe,
kadar se je močneje zabliskalo
in je zadonel grom med vršaci,
ki so se vzpenjali okoli nas, je
zmanjkalo električne energije.
Takrat si je privoščil prisilen
odmor, kasneje, ko je luč po-
novno zagorela, pa je spet na-
da^eval delo.
Že v petek zvečer smo ugo-
tovili, da so telefonske zveze
s Celjem prekinjene. To ni nič
nenavadnega, so nam pojas-
njevale  prijazne  uslužbenke
in nas skoraj ■ prestra-
šile, ko so rekle, da zna biti, da
bo tako ostalo kakšnih 24 ur.
Če bi bilo tako, naše terenske
oddaje v soboto ne bi bilo. To-
da, ker smo že zgodaj vstali,
pravzaprav niti legli nismo
k počitku, ker je teren tudi za-
to, da se zvečer, ko opravimo
delo, pozabavamo, smo na ok-
varo opozorili prijaznega go-
spoda iz P*TT, ki je prispel
v Logarsko dolino, in že nekaj
minut pred osmo smo se lahko
prvič javili v program. Čeprav
se je moje poročilo menda ra-
zločno slišalo v etru, pa sem
sama silno slabo slišala, kako
me napovedujejo v studiu, za-
to sem Zvoneta Lebarja imela
kar za Thea Bostiča, če me je
Zvone morebiti kaj vprašal, pa
ne vem.
Da smo se lahko nemoteno
sprehajali po cilju med tekmo-
valci, smo s seboj vzeli brez-
žični mikrofon. In če je prvi
del dopoldanskega javljanja
potekal tehnično nemoteno,
nam jo je v mavrici zopet za-
godel telefon! Zveza se je ne-
kajkrat prekinila, kar, verje-
mite, jezi prav gotovo vsaj to-
liko nas kot vas, poslušalce.
Ko smo pospravili naš te-
renski studio, smo želeli sneti
tudi zastavo z našim napisom,
ki smo jo obesili na tamkajšnji
planinski dom. Toda tehnika
Bojan Pišek in Mitja Tatarevič
sta uprizorila vratolomni salto
mortale na hrbet. Mitja, ki se
je nameraval zavih te ti na Bo-
janove roke in sneti zastavo, se
je namreč prijel za strešni
žleb, da bi mu služil v oporo.
Toda žleb mu je ostal v roki,
kar je povzročilo spektakular-
ni padec na hrbet, ob katerem
smo najprej zadržali sapo, saj
je bilo videti nevarno, ker pa
se je Mitja hitro pobral, je slu-
žil kot povod za obilico smeha.
NATAŠA GERKEŠ
Mitja Tatarevič (levo) in Bojan Pišek (v kratkih hlačah) potem,
ko sta zastavo snela in ko je Mitja srečno preživel padec z ostan-
kom žleba v roki.
Med sejmom do 22"
Največja sejemska prire-
ditev v Sloveniji, 25. medna-
rodni obrtni sejem v Celju, ki
ga bodo odprli v petek, bo
zaznamoval tudi naš radijski
program. Sledili bomo se-
jemskemu utripu in iskali
zanimivosti, ki jih na 25.
MOS-u gotovo ne bo manj-
kalo. Tja do 20. septembra se
bo na našem valu predstavi-
lo    veliko    razstavlj alcev,
spremljali pa bomo tudi vse
pomembnejše dogodke v ok-
viru sejma. Skratka: take
kot bo sejem določal utrip
mestu, tako bo to mogoče sli-
šati tudi na našem radiu.
Ob tem naj vas še posebe;
opozorimo, da bo v času sej-
ma naš program podaljšan
za poltretjo uro, tako da bo-
mo program Radia Celjf
vsak dan oddajali do 22. ure
V tem podaljšanem času bo-
ste poslušalci veseli pred-
vsem zanimivih in bogatili
nagradnih iger.
Koristna popestritev pro-
grama pa bo tudi posebnii
oddaja Vroča sejemska linija
z obilico informacij o zani-
mivih nakupih na sejmu.
bo na sporedu vsak dan ot
6.20 13.30 in 17.40 ter v ve-
černem Sejemskem vrti-
ljaku.
Sicer pa si podrobnosti
lahko preberete tudi v rubri-
ki Program Radia Celje ni
strani 36.
Št. 36-10. september 1992
15
Po maratonu so zmagovalci vsi
pet stoinU na maratonu v Logarsko dolino kljub dežju
Čeprav je v petek neusmilje-
00 deževalo in sta se proti or-
ganizatorjem maratonskega
pohoda iz Celja do Logarske
doline zarotila grom in blisk,
se je 531 maratoncev in mara-
tonk odločilo, da dežju poka-
žejo fige in se odpravijo na
pot. Najhitreje jo je zmogel
celjski atlet Stane Rozman, ki
je progo pretekel v petih urah
in (malo manj kot) pol. Dobro
uro je za njim zaostala prva
ženska, mlada Ljubljančanka
lUavdija Lampret.
Kristjan Kokalj iz Maribora,
star devet let, je bil najmlajši
maratonec. Mali mož na prste
stopi in se do Logarske doline
peš napoti.
Telefoni v pisarni organiza-
torjev so zvonili ves petek, saj
udeleženci niso vedeli, ali ma-
raton kljub dežju bo ali ne.
Organizatoi-ji so bili odločeni,
da ga pripravijo, zato je pet
stotnij ob enih ponoči, ko je
dež pojenjaval, krenilo na 75
kilometrov dolgo pot do Lo-
garske doline. Na cilj jih je
prišlo 208 ter 14 ekip pripad-
nikov teritorialne obrambe, ki
'so tekmovali v vojaški disci-
plini militerij, na cilj v Mozir-
]i jih je prišlo 72, v Luče pa 26.
Med posamezniki je bil naj-
starejši Franc Gorišek, star 73
let, iz Štor, ki je pot premagal
v 14 urah, najmlajši pa je bil
devetletni Mariborčan Krist-
jan Kokalj, ki je za pot potre-
boval dobrih trinajst ur. Na
pot je odšel, seveda, v sprem-
jstvu očeta.
I Na cilju, v Logarski dolini,
gledalcev ra bilo, verjetno so
se ustrašili slabega in hudo
mrzlega vremena, zato je bilo
manj slavnostno. So se pa pro-
ti poldnevu razvneli pohodni-
|ki sami. Nekateri so se v cilju
zadržali do zgodnjih večernih
ur. Na maratonu je bilo tudi
nekaj tujcev iz Češke, ItaUje in
Avstrije, ki pa letos niso dose-
gli vidjuh uvrstitev.
Maratona se tokrat ni udele-
žil Janez Janša, organizator-
jem se je za to opravičil, zadnji
hip pa je, zaradi objektivnih
razlogov, moral reči ne tudi
general Janez Slapar. Pohvali-
ti velja celjskega župana, ki
sicer v Logarsko dolino res ni
prišel peš, temveč z avtomobi-
lom, se je pa kljub dežju od-
pravil peš na simboličnih ne-
kaj kilometrov do Žalca, kjer
je štafeta županov obtičala.
Iz maratona, ki so si ga pred
osmimi leti izmislili štirje pri-
jatelji gora, je nastala množič-
na slovenska rekreativna pri-
reditev, ki jo za svojo vse bolj
jemljejo tudi nekateri vrhun-
ski tekmovalci. Dolgoprogaš
Stane Rozman in ultramarato-
nec Dušan Mravlje že sodita
mednje, zato bodo morali
o njih v prihodnje organiza-
torji še posebej razmisliti ter
se odločiti, ali naj jih uvrstijo
v posebno kategorijo in za
zmagovalce pripravijo pri-
vlačne nagrade.
Še vedno pa maraton Celje
- Logarska dolina ostaja to, za
kar je bil spočet: maraton
vzdržljivih rekreativcev. In ti-
stim, ki se nam na trenutke
zazdi nesmiselna 75 kilome-
trov dolga hoja po asfaltu, je
v biltenu, ki so ga letos izdali
organizajtorji, dobro odgovoril
neimenovani stari pohodnik:
»Ko boš takole lastnonožno
prehodil vso dolgo pot, boš
morda prvič v življenju spoz-
nal prava razmerja med neka-
terimi dimenzijami v naravi.
Pojem širine, višine in globine
v glavnem že poznaš iz avto-
mobila. Glede dolžinskih mer
pa se bodo tvoja spoznanja
precej spremenila. Pri celi
množici ovinkov, ki so bili iz
avta le levi in desni, boš prese-
nečeno spoznal, da so tudi po-
dolgovati, nekateri kar ne-
skončno dolgi in skoraj nimajo
konca. In vedno se najde še
kakšen, noče jih zmanjkati. Ko
pa boš končno le zavil okoli
zadnjega, tam pri Logarskih
sestrah, ko bo pred teboj tabla
Logarska dolina, sezuj čevlje
in pojdi naprej bos, kot tisti
Franček pred leti, da ne uma-
žeš najlepše med dolinami.«
Stane Rozman, zmagovalec
8. maratona: »To je bolj po-
hodni kot tekmovalni tek, saj
je bil letos na nekaterih mestih
speljan tik ob strmem bregu
Savinje, kjer je bilo precej ne-
varno, tako da sem se prav bal
za noge. Zato nisem skušal po-
dreti predlanskega rekorda
5 ur in 9 minut, ki je bil dose-
žen na glavni cesti. Tek bi mo-
ral biti od Letuša dalje speljan
po glavni cesti. Tako bi bil še
privlačnejši za večje število
vrhunskih atletov, ki se zelo
bojimo poškodb. Sicer pa je
bila proga dovolj dobro ozna-
čena. Tudi okrepčevalnic je bi-
lo dovolj. Za nas, tekmovalce,
je start ob enih ponoči zares
prezgodaj, vendar vem, da je
ta pohod namenjen tudi tistim,
ki progo prehodijo. Upam, da
se bom maratona udeležil tudi
prihodnje leto, uvrstil pa bi ga
v srednjo težavnostno stopnjo.
Ima možnosti, da postane naj-
pomembnejši ultramaraton
v Sloveniji, seveda pa je treba
zagotoviti finance. Tuji tek-
movalci ne nastopajo brez na-
grad in tudi sam si ne znam
predstavljati, da bi ob vseh
stroških priprave nastopil za-
stonj. Za sodelovanje sem se
letos odločil na prigovarjanje
Željka Ciglerja in Stranke de-
mokratične prenove iz Celja,
ki je bila moj pokrovitelj. Res
pa je, da me je nastop na teku
že dolgo mikal, zato sem vesel
prvega mesta in odličnega re-
zultata za takšne vremenske
razmere.«
Dušan Mravlje, ultramara-
tonec iz Kranja: »Letos sem se
prvič udeležil tega maratona
in zasedel šesto mesto. Nastop
je bil zame neke vrste kvalitet-
nejši trening pred pomembni-
mi tekmovanji na tujem. Sicer
pa se tega maratona prej ni-
sem udeleževal zato, ker sem
šele pred kakšnima dvema le-
toma sploh izvedel zanj. V pri-
hodnje bom, seveda, še prišel,
saj sem bil tokrat zadovoljen.
Če me zebe, ko se preoblačim
kar tu, na prostem, sprašujete?
Niti ne, kar pomeni, da je
v meni še dovolj energije, da bi
progo pretekel še iz Logarske
doline do Celja. Pa je ne bom.
Raje se bom odpravil peš do
izvira Rtnke.«
Alenka Kavtičnik iz Celja:
»Dosegla sem letošnji cilj, saj
sem si na startu rekla, da mo-
ram priti v Logarsko dolino
v devetih urah. Čeprav sem se
letos uvrstila na drugo mesto,
sem zadovoljna, saj je za nas,
rekreativce, ta pohod svojevr-
sten boj s samim sabo, zato je
vsak na koncu zmagovalec«
Kristjan Kokolj iz Maribo-
ra, najmlajši udeleženec mara-
tona: »Noge me bolijo, druga-
če pa se dobro počutim. Proti
koncu je bilo najhuje. Takšne-
ga maratona sem se udeležil
prvič, z očijem pa sva zanj tre-
nirala. Enkrat sva šla na Po-
horje in nazaj. Po poti sem bil
malo žejen, zeblo pa me ni. Če
bo še kakšen maraton, se ga
bova z očkom udeležila. Ver-
jetno pa tudi prihodnje leto
prideva na tega.«
Militerij moštvo 4. Pokra-
jinskega štaba TO Postojna
(Ivan Leskovec, Marjan Ko-
rent, Janez Turk), prvouvršče-
ni v tej disciplini: »Kot ekipa
smo si pritekli prvo mesto,
v absolutni konkurenci pa nas
je prehitelo le devet posamez-
nikov. Sedaj, na cilju, je nekaj
težav z bolečimi nogami, sicer
pa smo podobnih tekmovanj
vajeni. Udeležili smo se že ma-
ratona v Bielu, v Švici, ki se
tam v tej disciplini, v izjemno
močni konkurenci, uvrstili na
osmo mesto, kar je bil velik
uspeh in hkrati najboljši slo-
venski dosežek.«
Sretan Popovič, podpred-
sednik organizacijskega odbo-
ra maratona: »Letošnji mara-
ton je uspel kljub slabemu vre-
menu, ki je gotovo pripomoglo
k temu, da je bilo tekmovalcev
nekoliko manj, kot smo jih
pričakovali v normalnih vre-
menskih razmerah. Glede na
to, da jih je bilo kljub vsemu
več kot petsto, to dokazuje, da
se je v Sloveniji uveljavil. Pri-
čakujemo, da bo prihodnje le-
to udeležba še večja.«
NATAŠA GERKEŠ
Delal seje šele dan,koje Stane Rozman že pritekel v cilj. Mislite, da je bil na smrt izmučen? Sploh
ne, takoj se je v družbi prijateljev zapletel v Živahen pogovor. In kaj je bilo na tem maratonu
zanj najhuje? To, da se je bal za noge, predvsem tam, kjer proga ni bila speljana po cesti. Noge so
namreč njegovo b<Mi[astvo.
Alenka Kavtičnik, najboljša Celjanka na maratonu je bila utrujena in zadovoljna. Vsi, ki pridejo
na cilj, so zmagovalci, je dejala Alenka, ki je v dobri kondiciji.
hujših poškodb na maratonu ni bilo, kakšen žulj, boleča mišica in trde noge pa so bili pogosti,
^oglcd na nekatere, ki so prispeli v cilj je zvabljal nasmeh na ustnice in hkrati občudujoča misel:
"To so gadje'.«
Ultramaratonec Dušan Mravlje je bil v Logarski dolini nasme-
jan in dobre volje. 7.5 kilometrov je pretekel kot za šalo, potem
pa pot nadaljeval še do slapa Rinke. Da hi bil utrujen? Kje pa, to
je bil zanj le trening boljše vrste.
Rezultati maratona: moški:
1. Stane Rozman, Celje,
(5:26:2.'>), 2. Stanko Bcrber,
Velenje, (.5:41:29), 3. Franc
Kaučič, Kranj, (5:45:16); žen-
ske: l.Klavdija Lampret,
Ljubljana, (6:40:36), 2. Alenka
Kavtičnik, Celje, (9:00:52),
3. Ivana Vidimova, Praga,
(9:.54:33); militerij ekipe:
1.4.PŠTO Postojna (6:30:36),
2.81.0BMŠTO Žalec
(7:26:07), 3.510. Učni center
ekipa I.Ljubljana (9:25:51).
Št. 36 - 10. september 1992
16
odmevi
Ni bil politični
umor!
Gospod \'lado Šlamberger
pričakuje opravičilo nekaterih
voditeljev strank, ki so menili,
da je šlo v primeru umora go-
spoda Ivana Krambergerja za
politični umor. Kolikor sem
preko časopisa spremljal do-
gajanja na sodišču, je popol-
noma jasno, da je šlo za poli-
tični umor. Nikjer ni bilo ome-
njeno, da bi gospod Peter Ro-
tar gospodu Krambergerju za-
meril karkoli drugega kot nje-
govo politično delovanje. Iz-
poved ene od prič, da je go-
spod Rotar dejal, da rajši
ustreli Ki-ambergerja kot da bi
ga šel poslušat, jasno kaže na
to, da se s tistim kar je gospod
Kramberger govoril na svojih
političnih zborovanjih, ni stri-
njal. Torej, umorjen je bil poli-
tik - predsedniški kandidat,
obdolženi in obsojeni (sodba
še ni pravnomočna) pa ga je
ustrelil zato, ker njegovega
političnega delovanja ni pre-
našal. Gospod Šlamberger, je
bil to umor iz ljubosumnosti
zaradi mejnega spora, koristo-
Ijubja, ali kakšen je bil motiv?
MILAN DOBNIK,
Predsednik NDS občine Žalec
prejeli
smo
v Zgornjo
Savinjsko dolino
Odpravili smo se na izlet
v Zgornjo Savinjsko dolino.
Najprej smo se odpravili v mo-
zirski Savinjski gaj. Vstopnina
znaša sto tolarjev. Veliko ali
ne, se ni nihče spraševal, kajti
prelep pogled na urejeno oko-
lico je odtehtal njeno ceno. Bi-
lo pa smo nekoliko tudi razo-
čarani. Nihče namreč ni mogel
potešiti žeje, kajti hišica, na
kateri je prelepa tabla, na ka-
teri piše kaj vse je mogoče do-
biti, je bila zaklenjena. Škoda.
Verjetno kdo misli, da naj sušo
občutijo tudi turisti.
Druga postaja na našem
izletu so bile Gk)lte. Veselili
smo se prevoza z gondolo. Ko
smo prispeli na parkirni pro-
stor, je bilo vse pusto, le nekaj
nam podobnih se je žalostno
oziralo okoli. V tanikajšnji pi-
sarni nam je uslužbenka po-
jasnila, da vozi gondola vsako
polno uro. Pogledali smo na
urine kazalce in ugotovili, da
je deset minut čez njo. Ne bi
bilo utrudljivo, če bi imeli kam
sesti, ali kaj popiti. Toda tega
ni bilo. Bilo ni ne miz, ne sto-
lov, vrata povsod zaprta.
Škoda.
Obrnili smo se in po nasvetu
prijazne domačinke smo se
ustavili v gostišču Atelšek.
Tam smo bili deležni vsega,
kar smo prej pogrešali. Prijet-
no urejeno okolje, solidna po-
strežba, hlad. Gostišče ima
urejeno celo otroško igrišče,
tako da tudi najmlajšim ne
more biti dolgčas. Kakor sem
izvedel, dobiš tam marsikaj.
Gost je prijazno in hitro po-
strežen. Bravo!
IVAN STRMOLE,
Celje
Protest
Republikanske
zveze Slovenije
RZS najostreje protestira
zoper postopke Ministrstva za
notranje zadeve, ministra
Bavčarja Ln Brejca, v zadevi
SNS in njenem predsedniku,
Zmagu Jelinčiču.
Kje ste bili, gospod Bavčar,
ko je neki tujec, znan pod ime-
nom Marojevič, sredi Ljublja-
ne kričal in klical na pomoč
jugovojsko, ki naj bi po njego-
vi želji poteptala Slovenijo?
Kje ste, gospod Brejc, z vašim
\TS-om, da ne veste, kaj vse
počno tuje organizacije po na-
ši državi? O srbsko-teroristič-
ni skupini Črna roka vam ni
nič znanega, pa o tem, da dolo-
čeni kiogi tuje delovne sile
zbirajo denar in ga pošiljajo
v Srbijo za podporo vojni in
veliki Srbiji, vam tudi ni nič
znanega. Saj vam ne more biti,
ko pa vaši agenti sledijo in na-
padajo zavedne Slovence, ti-
ste, ki so se med vojno borili
proti okupatorju. Tiste pa, ki
so sodelovali z njim, tudi bivše
delavce KOS, pa pustite, da
v naši državi počno kar želijo.
Tu je Slovenec gospod Zma-
go Jelinčič, tu je Slovenska na-
cionalna stranka in to bi mo-
ralo biti zadnje, kar bi vas mo-
tilo. Motijo vas naj tuje stran-
ke, kot so SDA, HDZ, SDS
itd., ki nimajo na ozemlju Slo-
v^enije kaj iskati, šele potem
naj vas moti stranka, ki se bori
za Slovenca in Slovenijo. Ko
bo vaše ministrstvo očistilo to
državo do te mere, da v njej ne
bo več niti enega tujca, ki je bil
izdajalec, kriminalec, morilec,
potem tudi nacionalizma
v Sloveniji ne bo več.
Zavedati se morate, da
v vsaki državi nacionalizem
nastaja in se krepi sorazmerno
z dotokom tujcev v državo.
Zato pa ste vi boter SNS, saj
ste nam jih naselili pred nos
kar sedemdeset tisoč v nekaj
mesecih, poleg, kdo bi vedel
koliko stotisoč že prej živečih,
pri nas. Tega, kar so naredile
z nami določene vladajoče
stranke v kooperaciji z notra-
njim ministrstvom, si Slovenci
nismo zaslužili, niti se za kaj
takega, nismo borih. Kot je
opaziti, ravTio notranje mini-
strstvo prevzema vlogo bivše
JLA, pa ne po funkciji obram-
be, ampak po montiranju are-
tacij, raznih podtikanj in dik-
tature, ki je iz dneva v dan bolj
navzoča.
Zato, gospod minister Igor
Bavčar, vas RZS poziva, da
storite tisto, kar si večina Slo-
vencev po tiho želi. Rešite slo-
venski narod pred stalinistič-
no diktaturo in odstopite! Mi,
republikanci, se vas ne bojimo,
ne bojimo se vašega represiv-
nega aparata, ne vaših special-
cev, ki tako radi lomijo lesene
kole na glavah Slovencev. Že-
limo si sesti z vami za okroglo
mizo pred slovensko javnostjo
in vam s pričami in dejstvi do-
kazati, kdo in kaj ste v resnici.
Mi, gospod Bavčar, vas ne spo-
štujemo, celo zviška gledamo
na vas, ker smo res pravi, za-
vedni Slovenci. Žal za vas kaj
takšnega ne bi upali trditi. Bo-
dite demokrat in se odzovite
pozivu RZS, ki se mu že dolgo
spretno izmikate. Ker sedaj
pripravljamo kongres, si po ti-
hem želimo čim manj »lov-
skih« strelov, prometnih ne-
sreč in režiranih aretacij.
Za RZS ADOLF ŠTORMAN,
Velenje
Volilna enota po
regionalnem
principu
Območni odbor Socialde-
mokratske stranke Slovenije
v Celju, je na svoji zadnji seji
zavzel do Predloga zakona
o določitvi volilnih enot za vo-
litve poslancev v državni zbor
sledeče stališče: predlog o do-
ločitvi volilnih enot ni spre-
jemljiv, saj posega v dobro
utečen sistem povezovanja re-
gije, zato ne zagotavlja v za-
dostni meri policentričnega
razvoja in regionalnega inte-
resa.
V peti voUlni enoti, ki zaje-
ma dobršen del celjske regije,
njen sedež je v Celju, so prik-
ljučene štiri koroške občine.
Laška občina je razporejena
v dolenjsko regijo, občini Slo-
venske Konjice in Šmarje pri
Jelšah pa v mariborsko.
Takšno razkosanje celjske
regije na volilne enote ne za-
gotavlja zadostnega zastopa-
nja interesov posameznih ob-
čin v bodočem državnem zbo-
ru. Zato se naj volilna enota za
celjsko regijo oblikuje tako. da
bodo v njej zajete občine te
regije.
Socialdemokratska     stranka
Slovenije
Območni odbor Celje
Za celjsko regijo
kot volilno enoto
11.
Celjski območni odbor SNS
v celoti podpira zahtevo po
celjski regiji kot volilni enoti
in se pridružuje mnenjem De-
lavske stranke, stranke krš-
čanskih socialistov. Demokra-
tične stranke upokojencev.
Socialistične stranke in SDP.
Sicer pa smo v naši stranki
že odgovarjali na vprašanje
interesov po razbijanju regij.
Gre za interese Ljubljane kot
centra, da zavlada Sloveniji
kot provinci v vseh pogledih,
ekonomskem, kulturnem, po-
litičnem in drugih. Zato se je
treba s skupnimi močmi, ne
glede na strankarsko pripad-
nost, boriti proti vse večjemu
centraliziranju Slovenije, saj
vemo kakšne odnose vzpostav-
lja Ljubljana do province.
Enostranske in izkoriščeval-
ske! Dejstvo pa je, da najmanj
80 odstotkov vsega kar se do-
gaja v Ljubljani ustvarjajo lju-
dje »iz province«. Ljubljanča-
ni so lenuhi, kot vsi prebivalci
metropol vseh metropol po
svetu.
Glede političnega udejstvo-
vanja je naša stranka že zdav-
naj opozorila, da se bo po teh
volitvah nagnetlo v novi par-
lament ljubljansko jedro in to
v vseh strankah, levih, desnih
in sredinskih. Zato ni čudno,
da se iz »centra« poraja takšen
administrativni načrt za raz-
bijanje regij. S tem žeU doseči
popolno zmedo na volitvah
v provinci, ker se bo le tako
preprečilo, da bi prišli vidnejši
predstavniki iz province
v parlament.
Očitno je tudi, da v centru
niso nič kaj navdušeni za Slo-
venijo regij, dejstvo pa je, da
smo Slovenci tudi Štajerci,
Korošci, Primorci, Prekmurci
in Dolenjci in vsaka od teh re-
gij je bogatejša od druge po
številnih posebnostih, ki jih je
potrebno razvijati in ne zati-
rati! Zagovorniki centralizma
že opletajo z duhovi kantoni-
zacije ter pleteničijo o majh-
nosti Slovenije. Tudi majhno
je lahko mnogolično. Zadnji
čas je že, da celjska regija po-
stane to, kar je nekoč že bila,
ko je bila ljubljanska še moč-
virje.
GREGOR URANIČ
SNS za Spodnjo Štajersko
Nezadovoljni
upokojenci in
aktivni delavci
v novem, relativno demo-
kratičnem parlamentu, so bili
sprejeti zakoni, ki omogočajo
boljše pogoje preživetja. Slo-
venija ima okoli 450 tisoč upo-
kojencev, na žalost tudi veliko
mladih, ki bremenijo sklad pri
SPI-zu. Res je, da vsi upoko-
jenci niso zadovoljni. Vprašam
pa se, ali so zadovoljni vsi še
aktivni delavci, ki trdo delajo
za minimalne plače.
Razjezil sem se, ko sem
v Večeru, dne 2. septembra
1992 prebral članek, ki ga je
poslal Območni odbor demo-
kratične stranke upokojencev
iz Celja, ki je imel shod stran-
ke v soboto, 5. septembra, na
poligonu na Ljubečni. Ni res,
da smo upokojenci neenako-
pravno potisnjeni ob rob druž-
be. Prav je, da se sklene s Hr-
vaško ustrezna pogodba, s ka-
tero bi državljanom, ki so de-
lali v tej republiki, uredili do-
stojno pokojnino.
Kot borec I. Proletarskega
korpusa v BIH nisem imel ni-
koli privilegijev, verjetno zato,
ker nisem bil nikoli član ZK.
Prav je, da so bile ukinjene
bonitete borcem NOB. Vsi ti
imajo lepe pokojnine, pred-
vsem posamezniki. Sprašujem
vse borce, kakšne bonitete pa
imajo tisti borci, vojaki v TO,
ki so se v zadnji vojni, leta
1991. borili za Slovenijo?
Posamezna dmštva upoko-
jence\- zlorabljajo upokojence.
V vodstvih društev so večino-
ma bivši in sedanji komunisti.
To hočejo izkoristiti pri voli-
tvah ter ohraniti ostanke biv-
šega komunističnega režima.
Pri tem pozabljajo, da so bili
vidni člani v bivšem rdečem
parlamentu, ko so sprejeli za-
kon o odvzemu enomesečne
pokojnine v Sloveniji, čeprav
je imela večina upokojencev
pokojnine daleč pod minimu-
mom za preživetje. V Evropi in
drugih državah upokojenci
dobivajo pokojnine vnaprej,
pri nas pa vemo, kako je. Po-
ložnice, ki jih prejemamo vsak
mesec, pa morajo biti vedno
pravočasno poravnane.
Ne smemo pozabiti, da se je
ta stranka obnašala najbolj
kapitulantsko in projugoslo-
vansko v času našega osamo-
svajanja - Janez Janša, Premi-
ki. Upam, da je večina upoko-
jencev toliko pametna in raz-
gledana, da se ne bo ravnala
po receptih »Rdečih panter-
jev«, ki bi nas zopet radi pri-
peljali pod knuto rdečih gro-
fov, ki so imeli več kot 45 let
čas, da bi ustvarili raj na
zemlji.
Res je, da so ukiniU bonitete
borcem, to velja tudi zame.
Laž in neresnica ter grobo
podtikanje pa je, da so uvedli
privilegije za duhovnike, re-
dovnice in patre, ki naj bi jih
sprejela še Peterletova vlada.
Da, tovariš Bevc, da jokaš za
privilegiji, je razumljivo, saj je
bil celjski »rdeči sindikat« va-
Ulnica za direktorje, kjer si
dobro kotiral tudi ti, brez
ustrezne izobrazbe, seveda, če
izvzamem partijske tečaje. In
kakšne sledi si puščal za sabo?
Pogorišča, izgube, to vedo vsi
Celjani. Proti koncu *tvoje
»bleščeče kariere« še tvoji ko-
munisti na komiteju niso ve-
deli kam s tabo, da jim ne bi
delal škode. Tudi v cvetkah si
bil pogost gost, saj veš, kaj je
romalo na tvoj vikend. Pa še
opravičiti se ti ni bilo treba.
Odpuščam ti že vnaprej, ko si
me ozmerjal z barabo, ker sem
krščanski demokrat.
PAVLE JERMAN,
Celje
Ignoranca ali
molk je zlato
Julija smo koristniki cen-
tralnega ogrevanja, ki ga izva-
ja Komunalno podjetje Žalec,
dobili obvestilo o poračunu za
ogrevanje za sezono 91/92, ki
so ga potrdili poslanci občin-
ske skupščine Žalec na 16.
skupni seji. Na položnici za ju-
lij so tako znesku akontacije
prišteli prvi obrok proračuna.
Položnice smo stanovalci Uli-
ce heroja Staneta 5 zavrnili na
osnovi informacije z Republi-
škega tržnega inšpektorata
o nezakonitosti proračuna ter
dejstva, da je oblikovanje cen
v republiški pristojnosti. Isto-
časno smo o problemu obvesti-
li IS, predsednika SO Žalec ter
občinskega tržnega inšpektor-
ja. Do danes nismo dobili od-
govora od nikogar, pač pa smo
dobili ponovno položnico za 1.
in 2. obrok proračuna za mi-
nulo kurilno sezono.
17. avgusta smo dobili
v vednost dopis Republiškega
tržnega inšpektorata Občinski
tržni inšpekciji, v katerem po-
jasnjuje nezakonitost poraču-
na in nalaga občinskemu trž-
nemu inšpektorju kontrolo
oblikovanja cen ogrevanja ter
poračuna. Iz Savinjskega ob-
čana smo izvedeli, da je tudi
Komunala seznanjena z našo
pritožbo, vendar nam v tem
času ni utegnila odgovoriti na
dva naša dopisa!
Stanovalci se sprašujemo,
kako je mogoče pri ceni 50,50
SIT za kvadratni meter (v Ce-
lju znaša 47,63 SIT) dvanajst
mesecev na leto zahtevati še
poračim, ki je vrh vsega še ne-
zakonit in znaša 46 odstotkov
plačane akontacije ogrevanja.
Zanima nas tudi, ali je pora-
čun razdeljen v enakem raz-
merju kot smo ga posamezniki
koristili?
V našem bloku imamo vgia-
jen merilec toplotne energije
že od časa dograditve, vendar
plačujemo energijo po kva-
dratnem metru, medtem ko
nestanovanjski del koristni-
kov (šola. Nama, hotel) plačuje
toplotno energijo po števcu.
Komunali predlagamo, da
pregleda toplovodno napelja-
vo, saj smo imeli v nekurilni
sezoni v radiatiorjih zrak, na
kar smo jo večkrat brezuspeš-
no opozorili. Morda bi tudi ta-
ko zmanjšali izgubo toplotne
energije in izgubo Komunale.
Izvršnemu svetu smo tudi
predlagali, da objavi seznam
neplačnikov po stanovanjskih
enotah, saj so med njimi, po
izjavi direktorja Komunale,
tudi takšni, ki niso socialno
ogroženi.
Davkoplčaevalci se sprašu-
jemo, ali je odnos IS, predsed-
nika skupščine in občinskega
tržnega inšpektorja do nas ko-
rekten, saj nam na naša vpra-
šanja niso niti odgovorili.
podpisanih 30 stanovalcev
iz Ul.heroj a Staneta 5,
Žalec
Slovenski vrh na
slovenskem vrliu
Samooklicani »slovenski
vrh« se je s helikopterji, gor-
skimi reševalci in podolsnimi
pripomočki povzpel 29. avgu-
sta 1992 na Triglav. Dvesto di-
rektorjev s svojimi političnimi
ministranti ponazarjajo tipič-
no kočlarsko navado, da se na
koline povabi pol vasi, leto pa
se preživi ob zelju in žgancih.
Triglav je res simbol naše
zgodovine. Aljažev stolp in ka-
pelica, ki predstavljata narod
in »na črno« zgrajeni tujek,
Dom na Kredarici, pa simbol
kočlarskega življenja.
Predlagam, da samooklicani
»slovenski vrh« prireja veseli-
co na vrhovih svojih minulih
dosežkov - Mežiški dolini, Ki-
dričevem rdečem blatu, v Za-
savju, na Velenjskem jezeru,
Cinkamiških deponijah, v za-
silnih skladiščih radioaktivnih
odpadkov JE Krško in Zavo-
dih za zaposlovanje, nato pa se
okopa v Savi, Paki, Krupi in
podobnih čistih rekah.
Že dejstvo, da so direktorji
ohranili »čredni nagon« in da
njihov vodnik nima zvonca
ampak rumeno čelado, pome-
ni, da se zopet podajajo v pre-
padne doline od koder so se
izcimili.
Za božjo voljo, kdaj nas bo
srečala pamet in kdaj bomo
oblekli pravšnjo suknjo?
JANEZ ČRNEJ,
Celje
V razmislek
Ko bi izumitelj Graham Bell
vedel, da bo s telefonom lju-
dem prinesel poleg dobrega
tudi zlo, mislim, da svojega
izuma sploh ne bi patentiral.
Draga gospa »anonimus«,
dokler si klicala samo mene,
me nadlegovala in zmerjala,
vse lepo in prav. Toda odkar si
pričela uporabljati tuje trike,
kot je naročanje raznih obrtni-
ških uslug z mojim imenom,
naročanje raznih izdelkov in
aparatov (na primer aparat za
ugotavljanje neplodnosti, pri
tem imam tri otroke), zavaja-
nje ljudi, da oddajam stanova-
nje, živali in podobno, pa pre-
sega vse meje zdravega razu-
ma. S tem meni osebno namreč
ne narediš prav ničesar, pač pa
vpletaš nedolžne ljudi v nekaj,
za kar niso krivi. Povzročaš
jim škodo, ker morajo plačati
poštnino, stroške prevoza, ko
prihajajo popravljati stroje, ki
niso v okvari, in pri tem izgub-
ljajo čas in živce.
Sovraštvo je kot bumerang,
ki se vedno vrača k tistemu, ki
ga vrže. Pri meni cilja ne zade-
ne, ker me paranoični anoni-
musi ne prizadenejo. Če imaš
karkoli proti meni, stresi svoj
srd nad mano. Dokler si tele-
fonirala meni, ob primernih in
neprimernih urah, si na moje
vprašanje, kaj sem ti kdaj
v življenju storila, odvrnila, da
ti giem na živce, ker na radiu
pobiram nagrade. Če je to
vzrok, mislim da imava zanje
enake pogoje. Obe imava tele-
fon, sreča nama je bila podar-
jena ob rojstvu, inteligenca pa
tudi.
Zamisli se, torej, vase in se
vprašaj ali je vredno življenje
zapravljati za sovraštvo ali pa
imamo morda na zemlji dru-
gačno poslanstvo? Če ti bo
ostalo le sovraštvo, ti svetu-
jem, da v svoje dobro skušaš
z zdravljenjem sovraštvo spre-
minjati v dobroto in se z do-
brimi deli odkupiti za zlo, ki si
ga do sedaj že storila ljudem,
ki te ne poznajo, ki ti niso sto-
rili nič slabega.
ZLATA ROJC,
Celje
zahvale,
pohvale
Zahvala za
romanje
19. avgusta smo romali na
lepo Gorenjsko, k Mariji po-
magaj na Brezje in k Mariji
udarjeni. Bilo je lepo doživet-
je. Vsi, ki smo se romanja ude-
ležiU, smo bili kot družina,
razvedriU smo se duhovno in
telesno. Za to gre prisrčna
zahvala organizatorju, župni-
ku Andreju Mazeju, ter za vse
informacije, oziroma pojasni-
la, med vožnjo tudi šoferju av-
tobusa Emestu Zidanski.
CECILIJA KLADNIK,
Gorica pri Slivnici
Zahvala
neznancu
s policiie
v večernih urah, 14. avgu-
sta, sem izvedela, da bova mo-
rala z možem ponoči odpoto-
vati v Nemčijo. Sama že imam
nov potni list, mož, ki ne potu-
je mnogo, pa še vedno starega.
Ker kroži precej govoric o te-
žavah pri prehodu avstrijsko-
nemške meje s starim potnim
listom, sva bila, seveda, za-
skrbljena. Toda kam po infor-
macijo v večernih urah?
Pa sem se spomnila na poli-
cijo. Poklicala sem postajo
v Celju. Prijazen gospod, ki se
je oglasil, je sicer vedel, da sta-
rih potnih listov ne podaljšu-
jejo, kako je s prehodom av-
strijsko-nemške meje pa ne.
Vendar je obljubil, da se bo
pozanimal in da naj pokličem
čez deset minut. Res sem po-
klicala in izvedela, da stari
potni listi še vedno veljajo.
Prijaznemu gospodu s poli-
cije, za katerega ne vem, kako
mu je ime, se na ta način naj^
prisrčneje zahvaljujem.
V. Š.,
Šentjur pri Celju
Folklora v Domu
upokojencev
Da se ljudje radi razvedrimo
v današnjih kriznih časih, ve-
do tudi na upravi upokojen-
skega doma Šmarje pri Jelšah.
Oskrbovanci smo bili zelo ve-
seli, ko nas je v avgustu obi-
skala skupina Kulturnega
društva iz Dolge gore pri Po-
nikvi. Kljub hudi vročini so
prišli ob napovedanem času
V uri in pol so nam pripravili
lep kulturni program. V imenU
vseh obiskovalcev prireditv«
se zahvaljujem upravi doma,
da nam je omogočila tako lepe
prireditev. Zahvala gre tudi
vsem nastopajočim. Tako j«
tudi v naša srca posijal sončni
žarek . Tako lepih prireditev si
želimo še v prihodnje!
HILDA LOKOVŠEK,
Šmarje pri Jelšah
Št. 36 - 10. september 1992
17
• Pepco z Muzejskega trga
je v sredo, 2. septembra
vznemirjalo vztrajno potr-
ka vanje na sosedina vrata.
Ker je presodila, da gre za
hudo kršitev javnega reda
in miru, se je obrnila na
policiste. Ti so ugotovili, da
je na sosedina vrata trkal
Vinko, ki je iskal Jožico,
s katero je nekoč živel v pa-
ru, zdaj sta pa oba solista.
Ker Vinko svoje Jožice ni
pritrkal, je odkorakal iz hi-
še še pred prihodom mož
postave.
• Drago, ki v dijaškem
domu ob Ljubljanski cesti
skrbi za red in varnost
mladih stanovalcev, je bil
v sredo močno zaskrbljen.
Na policijo je sporočil, da
nameravajo trije mladeniči
splezati preko strehe v no-
tranjost. Potem se je poka-
zalo, da je bil vneti plezalec
en sam trpeči Romeo, deč-
ko iz Kranja doma, ki je
zaman koprnel po svoji Ju-
liji, ki je takrat že sladko
sanjala.
• V četrtek ob dveh po-
noči je natakar Mirko iz
Džungle poklical na poli-
cijsko postajo in sporočil,
da se pred vhodom v disko-
teko medsebojno obdeluje
šesterica rokoborcev. Pa ni
bilo čisto tako. Stepla sta
se Vlado R. iz Celja, ki je
bil močno zadet, in redar
Bogdan, ki pijane razgraja-
če odpravlja že pri vhodnih
vratih. Ostali štirje so bili
le opazovalci pretepa, v ka-
terem je hude poškodbe
utrpelo steklo na vratih.
• Natakarica v bifeju na
\ celjski avtobusni postaji je
'^v nedeljo popoldne sporo-
čila, da se tam nahaja sku-
pina, ki razgraja in dela
škodo. Ko so na kraj prišli
možje postave, je bilo že
vse mimo, tla pa so bila
postlana s koščki razbitih
pepelnikov in glažkov.
Razbijaški show^ si je pri-
voščila navijaška drhal, ki
se je v treh avtobusih pri-
peljala iz Novega mesta,
v Celju za hipec postala in
nadaljevala pot proti Mari-
boru, kjer je bila nogomet-
na tekma med domačim
Branikom in novomeškim
moštvom Studio D. Vrli
novomeški navijači so na
tej tekmi metali kamenje
v domače gledalce, dvajset
minut pred koncem tekme
pa so jih pohopsali mari-
borski policisti, jih spravili
v avtobuse in jih poslali
domov.
• Gospa K. iz UUce V.
prekomorske brigade je
v nedeljo zvečer sporočila,
da njen soprog doma raz-
graja in da to počne že ves
dolgi teden. Vikija, ki je
imel totalko, so policisti
najprej odpeljali na trezni-
tev na policijsko postajo,
nato pa so presodili, da je
možakar goden za
v Vojnik.
M. A.
Sejem ho živ, a tudi nevaren
V prometu bo gneča, na preži botlo viomiici in tatovi
Letošnji Mednarodni obrtni sejem
v Celju bo, po napovedih organizator-
ja, eden najbolj obiskanih doslej in
eden večjih v evTopskem merilu. V ča-
su od 11. do 20. septembra si ga bo
dnevno ogledalo okoli 30 tisoč obisko-
valcev.
Ker v času sejma na Golovcu vsako
leto poraste promet z motornimi vozili
za okoli 20 odstotkov, je nevarnosti, da
pride do nezgod, toliko več. Za ublaži-
tev večjih zastojev v prometu pa bo
v času sejma v neposredni bližini Go-
lovca oziroma na ulicah, ki obkrožajo
to območje, deloma spremenjen pro-
metni režim.
Med 8. in 19. uro bo na Opekamiški
cesti potekal promet enosmerno, in si-
cer od Dečkove ceste v smeri Hudinje,
kjer bo vozila mogoče parkirati v Ope-
kamiški jami. Tam bo urejenih okoli
tisoč parkirnih mest.
Prav tako bo enosmerni promet po-
tekal po Ulici 8. črnogorske brigade, iz
smeri Dečkove ceste v smer Maribor-
ske ceste. Na izhodu iz Ulice 8. črno-
gorske brigade bo dovoljeno samo des-
no zavijanje na Mariborsko cesto
v smeri središča mesta.
Zaradi velike gostote prometa v se-
maforiziranih križiščih, bodo semafor-
ji pogosto izklopljeni, promet pa bodo
urejali policisti. Zaradi pričakovane
gostitve prometa na Mariborski in
Dečkovi cesti ter na Kersnikovi, Gre-
gorčičevi, Levstikovi in Aškerčevi uli-
ci, pa celjski prometni policisti vozni-
kom priporočajo, da se teh ulic izogi-
bajo in poiščejo možne obvoze.
Za ogled sejma je organizator pred-
videl več urejenih parkirnih prostorov
(Opekarniška jama, LI Savinja, ob Be-,
žigrajski cesti, Vrunčevi ulici. Cesti na
Dobrovo, na nogometnem igrišču za-
voda Golovec in ob starem delu Deč-
kove ceste). Za razmeroma normalno
odvijanje statičnega in dinamičnega
prometa bodo skrbeli policisti in re-
darji. Da bi v času sejma zagotovili red
in varnost v prometu pa bodo policisti
dosledno ukrepali zoper kršitelje pro-
metnih predpisov in določenega pro-
metnega režima.
Po izkušnjah iz minulih let, pa
v UNZ Celje pričakujejo tudi poveča-
no število kaznivih dejanj, predvsem
vlomov v avtomobile in tatvin iz avto-
mobilov, žepnih tatvin in tatvin koles,
koles z motorji in motomih koles. Poli-
cisti bodo sicer povečali svojo preven-
tivno dejavnost, vendar pa se zaveda-
jo, da vsem značilnostim tovrstne pro-
blematike v času sejma le ne bodo kos.
Zato se morajo preventivno obnašati]
tudi obiskovalci sejma. Ne bo odveč
opozoriti, da je treba vozila vsaj zakle-
pati, v njih pa ne puščati vabljivih
predmetov, ki se vidijo že od daleč.
Na prireditvenem prostoru, kjer bo
velika gneča, bodo takšno stanje po-
skušali izkoristiti tatovi vseh vrst. Za-
to naj bodo, zlasti ženske, pozorne na
svoje torbice. V nevarnosti pred tatovi
pa bodo tudi razstavljalci, katerim
celjski policisti svetujejo, da naj ne
zapuščajo stojnic, če niso prej poskr-
beli za ustrezni nadzor.
Če pa bi se že zgodilo, da vas na
sejmu kdo okrade, oropa, ogoljufa ali
stori kakšno drugo kaznivo dejanje, je
o tem treba čimprej obvestiti policijo,
saj je prav čas eden tistih dejavnikov,
ki lahko pospeši ali pa zavre izsleditev
storilca kaznivega dejanja.        M A. i
PROMETNE NfZGODE
Z mostu v strugo
Na lokalni cesti Ljubno - Ter,
v kraju Ter, se je v sredo, 2. sep-
tembra zvečer, pripetila nezgo-
da, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana. Na
vozilu je škode za okoli 150 tisoč
tolarjev, na mostni ograji pa za
okoli 10 tisoč tolarjev.
Voznik osebnega avtomobila,
20-letni Janez Čerček iz Solčave,
je vozil iz smeri Tera proti Ljub-
nem. V kraju Ter, pri hišni šte-
vilki 80, ga je začelo zanašati,
nakar je trčil v leseno ograjo mo-
stu čez potok Ljubnico. Od tam
se je vozilo prevrnilo v suho
strugo potoka. V nezgodi se je
hudo poškodoval sopotnik, 22-
letni Aljoša Grobelnik iz Žalca.
Trčenje na
magistrallci
V petek, 4. septembra popold-
ne, se je pripetila nezgoda na
magistralni cesti M 10, izven na-
selja Šempeter. Štirje udeleženci
nezgode so bili hudo telesno po-
škodovani, eden lažje, gmotna
škoda na vozilih pa znaša okoli
250 tisoč tolarjev.
42-letna Vekoslava Bevc iz
Žalca, je vozila osebni avtomobil
po magistralni cesti iz smeri Žal-
ca proti Šempetru. Na ravnem
delu ceste je dohitela kolono vo-
zil, zaradi mokrega in spolzkega
vozišča pa svojega vozila ni mo-
gla pravočasno ustaviti. Pri za-
viranju jo je zaneslo na nasprot-
ni vozni pas, po katerem je ta-
krat pripeljal voznik osebnega
avtomobila, 54-letni Drago
Randl iz Žalca. V trčenju sta bila
voznica in voznik hudo telesno
poškodovana, poleg njiju pa še
sopotnika, 51-letni Edi Delakor-
da in 46-letni Anton Doler, oba
iz Žalca.
Zapeljal v gozd
V nedeljo, 6. septembra ob pol
štirih zjutraj, se je pripetila nez-
goda na lokalni cesti v Košnici
v Celju. Ena oseba je bila hudo
telesno poškodovana, material-
na škoda pa znaša okoli 100 tisoč
tolarjev.
Iz Košnice je proti Polulam
vozil osebni avto 5 7-letni Stje-
pan Trstenjak iz Celja. Ko je pri-
peljal v levi blagi ovinek, je za-
peljal s ceste na travnik, od tam
pa ga je zaneslo v gozd, kjer je
trčil v drevo. Voznik je utrpel
hude telesne poškodbe.
Trčil v kolesarja
V križišču Gotoveljske ceste
in Tomšičeve ulice v Žalcu, se je
minulo nedeljo zvečer pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena ose-
ba hudo poškodovana, material-
na škoda pa znaša približno 80
tisoč tolarjev.
Po Tomšičevi ulici se je peljal
na kolesu 34-letni Štefan Fijač-
ko iz Žalca. V križišču z Goto-
veljsko cesto je zavil v levo in
zaprl pot vozniku osenega avto-
mobila, 34-letnemu Dušanu Riz-
malu iz Žalca, ki je vozil po
prednostni cesti iz smeri Vrb j a
proti Gotovljam. Voznik Rizmal
je močno zavrl, vendar trčenja
s kolesarjem, ki je utrpel hude
telesne poškodbe, ni mogel pre-
prečiti.
Nezgoda na klancu
V ponedeljek, 7. septembra
popoldne, se je pripetila nezgoda
na magistralni cesti v kraju Me-
stinje. Ena oseba je bila hudo
telesno poškodovana, material-
na škoda pa znaša okoli 120 tisoč
tolarjev.
Po magistralni cesti je iz smeri
Šmarja proti Mestinju vozil
osebni avto 53-letni. Ivan Pez-
devšek iz Mestinja. Ko je na vrhu
Smehovega klanca pripeljal do
križišča s stransko cesto, je
z njegove desne strani na pred-
nostno cesto pripeljal voznik
motornega kolesa, 57-letni Jožef
Jecl iz Stranj a. Vozili sta trčili,
pri čemer je bil motorist hudo
telesno poškodovan.
M. A.
gorelo je...
Igra z vžigalicami
V sredo, 2. septembra ob 16.40 uri, je izbruhnil požar na
kozolcu, last Neže Pirnat s Teharij.
Kozolec je pogorel do tal, skupaj z dvema nakladalka-
ma sena, 100 kvadratnimi metri lesenega opaža, 4 kubič-
nimi metri lesa, zgorel pa je tudi kmečki voz in nekaj
orodja. Požar so pogasili gasilci iz Celja, Teharij in Škofje
vasi. Škode je za okoli 500 tisoč tolarjev, ogenj pa je
zanetil 10-letni otrok, ko se je igral z vžigalicami.
Gorel kino
v ponedeljek, 7. septembra malo pred tretjo uro popold-
ne, je zagorelo v Kozjem.
Do požara je prišlo v sicer prazni kinodvorani, komisija
pa je ugotovila, da je do požara prišlo zaradi vžiga odrske
zavese, ki se je dotikala prižganega žarometa. Ogenj se je
hitro razširil na ostale zavese in lesena tla odra, tako da je,
nastalo škode za okoli 500 tisoč tolarjev. Gasili so domači \
gasilci, katerim je na pomoč priskočilo osem krajanov.    i
M. A. i
mini KRIMICI
Plinska intervencija
Dogodek, ki se ga bodo bolni-
ki in zdravstveno osebje Psihia-
trije v Vojniku še lep čas spomi-
njali, se je zgodil v petek, 4. sep-
tembra v času med 17.20 in 20.
uro.
Tam je 38-letni pacient začel
na vso moč vpiti, razbijati inven-
tar ter fizično ogrožati ostale pa-
ciente in osebje. Ker mu ni mogel
biti nihče kos, so morali posre-
dovati policisti. Ko so prišli na
kraj dogajanja, so našli nevarne-
ga pacienta, ki se je zabarikadi-
ral v bolnišničnem hodniku. Ni
jim preostalo drugega, kot da
uporabijo plinska sredstva,
s tem pa so bolnika končno ob-
vladali. Med intervencijo ni bil
nihče poškodovan, razen eden od
policistov, ki je utrpel lažje te-
lesne poškodbe.
Kradel v garaži
v noči na 5. september je nez-
nani storilec kradel v garaži sta-
novanjske hiše v Črnem vrhu
v žalski občini. Odnesel je kotno
brusilko in motorno žago. S tem
je lastnico, Zinko H., oškodoval
za okoli 50 tisoč tolarjev.
Prijet »vikendaš«
Patrulja prometne policijske
postaje UNZ Celje je minulo so-
boto zjutraj, na magistralni cesti
v Šempetru, legitimirala 52-let-
nega Ilijo P., državljana BiH.
Pri postopku, v katerem so se
vključili tudi kriminalisti, je bilo
ugotovljeno, da je Ilija v minulih
nekaj dneh veselo vlamljal in
kradel v vikend hišah. Na ob-
močjih občin Celje, Laško in Ža-
lec je vlomil v najmanj petnajst
vikendov, več vlomov pa je storil
tudi na območju UNZ Krško.
Pištola v avtu
v ponedeljek, 7. septembra
ponoči, je neznani storilec vlomil
v osebni avto, ki je bil parkiran
pred gostiščem v Rogatcu. Iz vo-
zila je ukradel pištolo in nekaj
nabojev, saj je lastnik, ki ima za
orožje ustrezno dovoljenje, pi-
štolo pustil v vozilu, na dovolj
vidnem mestu. Franjo L. iz Ro-
gaške Slatine je bil s tem oško-
dovan za okoli 15 tisoč tolarjev.
Podkupoval policista
v soboto, 5. septembra ponoči,
k imel policist žalske policijske
postaje opravka z voznikom R.Š.
iz Gotovelj. U.stavil ga je, ko je
^idel, da vozi brez prižganih ža-
rometov. Ko pa je policist odre-
ci še preizkus z alkotestom, je
Voznik le-tega odklonil, na misel
pa mu je prišla ideja, zaradi ka-
mere bo moral stopiti pred sodni-
'^a. Policistu je namreč ponudil
^'soč tolarjev podkupnine, če mu
Vozniškega dovoljenja ne odvza-
■^e. Pa je naletel na mino...
Št. 36-10. september 1992
18
Fazani, pozor!
Počitnic je nepreklicno konec, razen, če si Jih niste
podaljšali s kakšno angino ali pa prehladom. Šola se je
torej začela ia upam, da vam vse klapa. So novi učitelji in
sošolci v redu? Upam.
Že spomladi letos sem vam povedala, da bomo uvedli
jeseni novo rubriko Prvič skupaj. Namenjena je dijakom
prvih letnikov. Ja, fazanom vseh celjskih srednjih šol.
Akcija bo podobna že uveljavljeni Zadnjič skupaj, le da
bodo morali razredi, ki se bodo prijavili, napisati na
dopisnico še naj lokal, kamor zahajajo. Po šoli, ali pa med
njo, seveda. Na koncu šolskega leta bomo proglasili naj
celjski lokal, pa tudi kakšna nagrada vas bo čakala. Pa da
ne boste narobe razumeli in dejali (predvsem starši in
učitelji), da vas silim, da morate namesto v šolo po celjskih
gostinskih lokalih. Vaše dopisnice že pričakujem na
naslovu NT&RC, Trg V. kongresa 3a, Celje, s pripisom Za
Vrtiljak.
Upam, da se boste hitro opogumili in se nam oglasili.
Sicer pa lahko presenetite svoje sošolce in kar sami brez
njihove vednosti pošljete dopisnico z ustreznimi podatki.
Ko že omenjam upanje... Upanje prinaša naslednji rod,
kot pravi vaš in naš televizijski znanec Jack Killian v Pol-
nočnih klicih. Pa lep pozdrav do prihodnjič!
MOJCA
naš gost
Andre Agassi
Osebna izkaznica: Ime: An-
dre Agassi Rojen: 29. april
1970 v Las Vegasu (Nevada,
ZDA) Velikost: 178 cm Teža:
cca 68 kg Lasje: blond Oči:
rjave
Družina: mati Elizabeth
, oče Mike Agassi (poslovnež),
brat Philip (7 let starejši, nje-
gov trener), sestri Rita in Tan-
ny. Andre je najmlajši.
A\i;omobili: trije chevroleti,
' porsche 928S, ferrari testaro-
sa, lamborghini
Preteklost: Že oče je bil
uspešen športnik. Na OI leta
1948 in 1952 je boksal za svojo
domovino Perzijo. Kasneje je
odšel v ZDA, pustil boks, delal
kot voznik avtobusa v Chica-
gu. Njegova sanjska želja je
bila, da bi postal poklicni bok-
sar. Vendar se mu želja nikoli
ni uresničila. S prve tekme je
ušel skozi straniščno okno.
Mike je želel, da se to njegovim
otrokom ne bi zgodilo. Sin An-
dre naj bi storil tisto, česar oče
ni. Še čisto majhen je dobil
Andre v roke teniški lopar. Na
otroški stolček mu je oče pri-
vezal balon in mali ga je moral
odbijati, kakor je vedel in
znal. Zanimiv trening, kajne?
S trinajstimi leti je prišel An-
dre na Florido v teniški kamp
Nicka Bollettierija. S komaj
16 leti je šoli obrnil hrbet in
postal profesionalni igralec te-
nisa. Driižina mu je stala ob
strani in ga spodbujala. Velik
vzornik mu je bil tudi Pancho
Gonzales (takrat visoko uvrš-
čeni igralec), saj je bil por<^čen
z njegovo sestro Rito.
Posebnosti: Mnogi imajo
pripombe zaradi njegovega vi-
deza. Le malokdaj se pojavi na
velikih tekmovanjih obrit in
urejen. Na teniška igrišča je
prinesel nov stil oblačenja.
Prej snežno belo oblečeni
igralci se danes oblačijo v pi-
sane majice in hlačke. Vendar
Andreja tovrstne pripombe ne
motijo.
Leta 1990 je prvič igral na
dveh grand slam turnirjih (Pa-
riz in New York). Naglo se je
vzpenjal po teniški lestvici. Bil
je že kar na vrhu, potem pa je
padel, se spet pobral...
Naslov: Andre Agassi
c/o IMG, No 1 Erieviev|
Plaza I
Suite 1300, Cleveland, Ohi?
44114-9955
USA
Spelftaicel ali Jackson na Dunaju
Michael Jackson osvaja
Evropo. Na koncertu, ki ga je
imel minulo sredo na Dunaju,
se je na tamkajšnjem stadionu
zbralo okoU 60 tisoč obisko-
valcev, starih pretežno od 20
do 30 let. Vstopnice so proda-
jali po 400 avstrijskih šilingov
in čeprav naj bi bile v pred-
prodaji razprodane, jih je bilo
na dan koncerta še kar precej
naprodaj.
Na prihod Michaela Jackso-
na je čakala množica njegovih
oboževalcev. Eni so se drenjali
na železniški postaji, ker so iz-
vedeli, da naj bi pripotoval
z vlakom, drugi so ga čakali na
letališče, kamor naj bi priletel
z zasebnim letalom. Toda Mic-
hael se množici izmika, beži od
nje, nato pa se od nekod pojavi
z velikanskimi temnimi očali,
ekstravagantno oblečen. Zara-
di številnih lepotnih operacij
in njegove obsedenosti, da bi
bil svetlopolt, je Michael Jack-
son sijajna pojava le, če ga gle-
damo od daleč.
Michael na vprašanja kako
nastaja njegova glasba, ki
ugaja toliko ljudem po svetu.
odgovarja; »Zadeva je prepro-
sta. Najboljše ideje se mi roje-
vajo med spanjem. Ko grem
spat, vključim magnetofon.
V spanju brundam različne
melodije, magnetofon jih pos-
name, zjutraj samo še zavrtim
trak in odberem glasbo, ki je
dobra.«
V nekaterih pesmih Jackson
opeva telesno ljubezen, o nje-
nih dobrih in slabih straneh.
Ob pesmi Remember the Ti-
mes je Michael na koncertu na
Dunaju dopustil, da so mu, si-
cer grobi redarji, pripeljali na
oder dekle iz občinstva, ki se je
ob tem, jasno, onesvestila. Na
veliko presenečenje množice,
jo je Michael Jackson poljubil
na usta, nekoliko nespretno,
a vendar.
Turnejo po Evropi, Latinski
Ameriki in Aziji je Michael
Jackson izkoristil tudi za pro-
mocijo novega propagandnega
spota za korporacijo Pepsi, ki
je pokrovitelj njegove turneje.
Tako že zelo vroče koncertno
vzdušje še bolj vzdigne propa-
gandni film Dreams, ki ga se-
stavljajo dramatični vizualni
učinki, neživi živalski liki, ki
se na ekranu spremenijo v žive
in čudežno pokrivalo, ki jim ga
je uspelo narediti iz mešanice
suhega ledu in vagona tekoče-
ga dušika. Spot boste kmalu
lahko videli tudi na naših tele-
vizijskih zaslonih.
Koncert na Dunaju je mini^
v znamenju pompozne rekla-
me, ognjemetov, laserjev, šte-
vilnih reflektorjev, senzaci-
onalno izpeljane predstave.
Zaključek koncerta je bil ve-
soljski. Michael se je z nena-
vadnimi pripomočki popeljal
nad občinstvom, obkrožil sta-
dion in izginil za oder. Po ne-
kaj minutah so ga zelo glasno
in pompozno, v spremstvu še-
stih avtomobilov, v njegovi
posebni komori, odpeljali pro-
ti hotelu. Skratka, Jacksona
na Dunaju, si bomo vsi, ki smo
bili tam, dobro zapomnili, saj
je bil njegov nastop zares
zvezdniški in bleščeč, prava
paša za oči.
NAJNOVEJŠE V FOTOLIKU!
- Zastonj razvijanje filmov Kodak, Konica in Agfa, kupljenih
pri Fotoliku. Velja do razprodaje filmov!
- Sprejemanje naročil za fotografiranje na matičnem uradu
- Največja in najboljša izbira baterij v Sloveniji
PotoUk /e generalni pela^vHeli »Pote-IHea«
Vročina je popustila, prišel je dež in z njim veliko več fotografij v našo
redakcijo. Izgleda, da malo hladnejše podnebje ugodno vpliva na kreativno
ustvarjalnost fotografov. Za fotografijo tedna smo izbrali panoramski posnetek
Sladke gore avtorice Sonje Kamplet. Ne bo odveč, če še enkrat ponovimo,
kakšne so nagrade. Za fotografijo tedna, ki je objavljena v Novem tedniku,
prejme avtor brezplačno razvijanje filma in fotografij, za fotografijo meseca, ki je
v colorju objavljena v Petici, pa prejme avtor fotografski paket v vrednosti pet
tisoč tolarjev. Na koncu leta tjomo izbrali fotografijo leta in njen avtor bo prejel
fotografski aparat, poleg tega bomo podelili devet fotografskih paketov presene-
čenja in organizirali enkraten foto happening.
Foto RIZMAL tUdI v Celju
v hali A na Golovcu - foto laboratorij
atelje
trgovina
expres razvijanje tudi v pol ure do formata fotografij
13 X 18 (normalni rok 1 dan)
- parkirni prostor, dostop z Mariborske in Dečkove
- preslikave, razvijanje Dia filmov, barvne povečave in
kaširanja
- prvi mesec razvijanja filmov - gratis!
delo
vedno
v središču
dogajanj
z NT&RC brezplačno
v Gardaland
Tudi na našem drugem avtobusu NT&RC v Gardaland
19. septembra bo zelo zabavno. Gledali bomo filme, se veselili
in pripravili nekaj presenečenj. Priključila se nam bosta še dva
gosta, in sicer: TOP SHOP iz Žalca, ki ima v svojem butiku
poleg sladkarij še izvrstne italijanske sladolede, in nova papir-
nica GRACER iz Celja, ki ima prostore v Rimljanki poleg
celjske tržnice. Oba bosta pripravila nekaj nagrad in darilo za
vsakega mladega potnika. Ce boste prej zavili v papirnico
Gracer, boste poleg najugodnejšega nakupa zvezkov imeli še
dodatno možnost potovanja v Gardaland, saj bodo tudi sami
podelili 10 potovanj v to pravljično mesto. Top shop pa boste
lahko srečali na obrtnem sejmu na prostoru, kjer bo NT&RC.
Za Gardaland se lahko prijavite v agenciji Dober dan v Šempe-
tru (telefon 701-305), ki je organizator tega izleta.
Tokrat smo izžrebali naslednje potnike za Gardaland: Bar-
bara JELEN, Pernovo 18, Žalec; Lidija GROBOVŠEK,
Dobovec 19, Ponikva in Tanja DOBRAVC, Zg. Roje 22,
Šempeter.
Tolažilne nagrade pa prejmejo: Aleksander MARCEC, Breg
32, Celje, Jerneja ZELEZNIK, Verpete 27, Frankolovo in
Grega SERDONER, Ostriška vas 43, Tabor.
kupon NT&RC v Gardaland
Vprašanje: V Gardalandu je tudi velik živalski vrt, v kate-
rem imajo preko 1000 vrst živali. (Obkroži pravilno tr-
ditev.)
a) DA
b) NE
Ime in priimek:_
Naslov:__
Starost:_      ■__
Št. 36 - 10. september 1992
19
Nasmejana Vesna in druga nagrada občinstva.
Na Ptuju veliko
dobre glasbe
»Prvič se je na Ptuju zgodilo,
da smo slišali toliko lepih melo-
dij, da se strokovna komisija ni
mogla sporazumeti, keteri an-
sambel je res najboljši. Včasih
smo imeli tri nagrade, pa ni bilo
viž, danes moramo podeliti eno,
pa je ansamblov, ki bi si jo zaslu-
žilo, zares veliko,« pravi dolgo-
letni član strokovne komisije
največjega slovenskega festivala
narodnozabavne glasbe na Ptu-
ju, Bojan Adamič.
Ob tem dodaja: »Prvi večer,
ko smo glasovali za zlate, srebr-
ne in bronaste orfeje, je bilo na
odru nekaj treme. Po nastopu je
bilo potem tudi nekaj šole s stra-
ni strokovne komisije, ki je na
tiste, ki so nastopili v drugo,
v soboto, zares dobro delovala.
Opazil sem, da so v senci dobrih
melodij izredni instrumentalisti,
postavljeni nekoliko v ozadje. To
se je videlo predvsem zadnji ve-
čer. Po moje je bil razred zase
Tržaški narodnozabavni an-
sambel.«
Edvin Fliser pa ob tem doda-
ja: »Močan vtis je name naredil
večer novih viž in rad bi videl še
več starih mačkov, da pokažejo,
kaj so skozi leto naredili. Sam
sem prispeval štiri skladbe, kar
pomeni, da zadnje čase veliko
pišem. Organizatorji so se letos
še posebej potrudili s sceno in
ozvočenjem. Žal pa se ljudje
v športni dvorani težko sprostijo
in ne dajo iz sebe takšnega nav-
dušenja, da bi naredili piko na
i glasbenikom. Izstopala je Ves-
na iz Šoštanja in Metalurgi iz
Slovenske Bistrice s pevko leta
Andrejo Zakonšek.«
Andreja Zakonšek, sicer Žal-
čanka, študira glasbo v Maribo-
ru in solo petje v Gradcu: »Kaj
naj rečem? Vesela sem Korenove
plakete za pevko leta. Z Meta-
lurgi prepevam dve leti. Kaj več
o sebi ne morem povedati.«
Na letošnjem 23. Ptujskem fe-
stivalu so imeli vidno vlogo an-
sambli iz našega območja. Zlato
orfejevo plaketo sta prejela an-
sambla Simona Legnarja iz Vin-
ske-gore in Podkrajski fantje iz
Velenja. Srebrni so bili Fantje
izpod Rogle iz Zreč, Štajerski
Vrelec iz Rogaške Slatine in Dan
in noč iz Velenja. Bron so si pri-
služili 7. raj iz Zreč.
V večeru novih viž pa je drugo
nagrado občinstva dobil ansam-
bel Vesna iz Šoštanja, največ na-
grad pa so pobrah fantje ansam-
bla Francija Zemeta. Prvo so si
prislužili, še predno so pričeli
igrati, saj so edini doslej sodelo-
vali kar na dvajsetih Ptujskih fe-
stivalih. V nedeljo so presenetili
z odlično odigranima skladbama
in troglasnim ženskim petjem ter
poželi daleč največ aplavza. Pri-
služili so si prvo nagrado občin-
stva za skladbo Nasvidenje in
tretjo za skladbo Stari spomini.
Franci Zeme je ob tem dejal: »Ne
morem iz svoje kože. Iz tria sem
zopet nazaj pri kvintetu. Vesel
sem, da sta si kljub zaposlenosti
z ansamblom Francija Miheliča
vzela čas sinova in prišla pogle-
dat, če oče še kaj velja.«
EDI MASNEC
V nedeljo za Zlato harmoniko
Letošnje tekmovanje za
Zlato harmoniko se bliža
koncu. Le še finale 13. sep-
tembra ob 14. uri na Ljubeč-
ni je pred ljubitelji diatonič-
ne harmonike.
Do sedaj je bilo že 10 iz-
birnih tekmovanj, od tega
dve polfinalni, eno v Meng-
šu, drugo v Rogaški Slatini.
Vsega skupaj je nastopilo
328 harmonikarjev iz osmih
držav. Na finalnem tekmo-
vanju se bo pomerilo 30 tek-
movalcev, od tega trije iz
Nemčije, dva iz Avstrije,
eden iz Italije, 23 pa iz Slo-
venije. Nastopili bodo tudi
harmonikarji, ki so lani naj-
bolj navdušili: lanski zma-
govalec Domen Jevšenak
s Stranic, zmagovalec občin-
stva ter dobitnik majolike
NT-RC Miha Debevc iz Pre-
serij ter lanska dobitnica na-
f:ade Avgusta Stanka Vesna
agar iz Plattlinga v Nemči-
ji. Med tekmovalci je letos
kar petnajst novih obrazov,
tako da bo za poslušalce
prav gotovo zanimivo. Kot
pravi predsednik strokovne
komisije Albert Završnik
prireditev glede na kvaliteto
in mednarodno udeležbo do-
biva evropski značaj. Krite-
rij je dovolj visok, trudijo pa
se, da bi raven kvalitete še
dvignili.
Tudi predsednik KUD
Ljubečna Milan Brecl meni,
da je kvaliteta letošnjega
igranja bistveno boljša. To
pa pomeni, da je tudi Zlata
harmonika na svojem po-
dročju naredila nekaj nove-
ga, svojstvenega.
KARMEN BREGAR
Na finalnem tekmovanju na
Ljubečni bodo nastopili:
Franc Habjan, Hinko Seme,
Ludvik Žiberna, Viktor Kot-
nik, Denis Novato, Franc
Rajgl, Ambrož Bogataj, An-
drej Ažman, Stanislav Horvat,
Simon Mlakar, Domen Jevše-
nak, Mitja Gobec, Boštjan Ko-
nečnik, Milan Škorjanc, Fran-
ci Falant, Miran Frešer, Dani-
lo Jereb, Peter Šmid, Mojca
Črešnar, Vili Marinšek, Sašo
Gabrovec, Andrej Svetlin, To-
maž Kastelic, Miha Debevc,
Vesna Žagar, Stefanie Wild,
Aleksander Weiss, Kristijan
Poganič in Robert Pirker.
R^OT/ZRNICA
Semišna brca
za segrevanje
čisto navaden torek je bil in
kot je v navadi, se tudi tokrat
zvečer nismo imeli kam dati,
razen v kakšen plastični kafič
ali pa zaflosano gostilno. In
ker so prijetne gostilne sredi
mesta že dolgo v zadnji fazi
izumiranja, smo se s prijatelji
in Sanjsko zgodaj razšli, da bi
si nabrali novih moči za vsa-
kodnevne izzive. Po opustelem
mestu, kjer je nenadna ohladi-
tev še dodatno skrčila število
postopačev in ezlekarjev, sem
se sprehajal z rokami globoko
v žepih in se spraševal, zakaj
ima gospod kolumnist na kul-
turni strani za celega jurja viš-
ji honorar od mene, zraven pa
sem se takšnih misli sramoval,
saj bi lahko vse skupaj izpadlo
kot nevoščljivost, kar si v teh
časih kulturne fakinaže človek
mimogrede nakoplje na vrat.
Tako sem na nekem vogalu to-
po bolščal v izložbo z obutvijo,
ko se mi je zazdelo, da slišim
nekaj brenkanju in petju po-
dobnega, potem pa sem strigel
z ušesi in ugibal. Da bi bili
kakšni hudo zapozneli hipiji,
ki bi že zdavnaj morali odlete-
ti na jug, sem pomislil najprej
in natančno opazoval zimske
modele po sprejemljivih ce-
nah. Za hip je žarnica za ste-
klom ugasnila in se zopet priž-
gala, na kar sem bil prepričan,
da tudi kakšnega plakata za
morebitno prireditev nisem vi-
del in stvar je postala privlač-
na za raziskovanje. Sledil sem
zvoku molovskih akordov ki-
tare in že v sosednji ulici se jim
je pridružil tepih, ki sta ga po-
lagali harmonika in violina.
Pot me je privedla na trg zra-
ven Vodnega stolpa in na lese-
nem odru, ki ponavadi tam sa-
meva, je pet glasbenikov v po-
letni garderobi izvajalo svoj
blagozveneči prispevek impo-
tentnim Celjskim poletnim
prireditvam. Med peščico
zmrznjenih poslušalcev za
omizji bi se našel tudi kakšen
preskrbljen akademik in dva
šopka srednješolcev, ki so se
zajebavali tudi na moj račun,
ko sem si s ploskanjem grel
prezeble dlani.
Mednarodna zasedba na
odru je prišla iz Trsta, kjer je
violinski vodja Marušič v svo-
jih glasbenih delavnicah, kot
vsako leto tudi letos stesal in
skupaj zbil enourni program-
ček, kot površni vpogled v me-
los Benečije in Rezije. Simpa-
tična postava se je odkupila
z nekaj lepimi baladami, ki so
se na koncu hitro razblinile
v mrazu, da je nekaj prelahko
oblečenih starejših obiskoval-
cev urno in upognjeno odhite-
lo domov za zapeček. Gospodu
Sotovšku sem pozabil očitati
slabo reklamo, kar je gotovo
deprimiralo nastopajoče in
naključne obiskovalce, ampak
glavno, da se porabi denar za
prireditve in so narodni škod-
ljivci, ki vegetirajo za tančico
ZKO in ne vem še česa, poka-
zali kaj zmorejo in se zopet'
vehementno posrali v narodov
taler. Nasmejani umetniki po
nastopu seveda o tem niso
imeli pojma.
Bliža se jesen, ko Balkanska
vojna grozi, da bo prestopila
geografske meje in prerasla
v križarski spopad. S Sanjsko
resno razmišljava o selitvi na
deželo, kjer je pozimi obilo
svežega zraka in stres nima
vstopa v hišo. Buča je stara
enajst tednov in kmalu ji bo
treba kupovati tudi meso, zato
iščem delo, ki bi ga lahko
opravljal doma, če ga kdo ima.
Iz zanesljivih virov sem iz-
vedel, da tudi na Polzeli berejo
tele stolpce in jih ob tej prilož-
nosti vse, tiste za in tiste proti,
pozdravljam. Puščica je opla-
zila cilj. Blisk!
Preblisk: V Kopru DPZN
prireja praznovanje Praznika
ob odhodu turistov z Obale in
Istre v petek, 11. septembra za
štadionom. Euforično slavje
z naslovom Prima vera vera
bodo s svojim topom počastili:
Franci Blaškovič, Pneumonija,
Kain, Veliki bijeli slon in dru-
ge živali iz vrst rokenrol po-
mladka. Vabljeni!
lestvice radia ceije
Tuje zabavne melodije:
1. TOO FUNKY - GEORGE MICHAEL (8)
2. GOOD STUFF - THE B-52'S (4)
3. A SMALL VICTORV - FAITH NO MORE (3)
4. DISSAPOINTED - ELECTRONIC (5)
5. L.S.I. - THE SHAMEN (2)
6. TEMPLE OF LOVE - SISTERS OF MERCY (8)
7. DAMN I WISH 1 WAS YOUR LOVER - SOPHIE B. HAVVKINS (3).
8. THIS USED TO BE MY PLAYGROUND - MADONNA (4)
9. TAKE A CHANCE ON ME - ERASURE (6)
10. SEXY MF- PRINCE (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. POLETNA TOPLA NOC - CENA (3)
2. GRAJSKA DAMA - AVIA (4) ^
3. LE SEBE ŠE IMAM - PANDA (2) :
4. SVET SE VRTI NA ZAHOD - RDEČI BARON + U'REDU (5)
5. OBUUBLJENA - AVTOMOBILI (8)
6. KO SI NOR IN MLAD - AGROPOP (8) .
7. KDO TE JE NAMAZAL Z BARVICO - MERCEDES BAND (4)
8. GATE NA GLAVO - LAČNI FRANZ (7) ;
9. LE TEBE SANJAM - CHATEAU (1)
10. V AMERIKI - CONTINENT (1) >
Narodnozabavne melodije:
1. VESELI GODEC - SIMON LEGNAR (7)
2. ANDRAŽ - DAN IN NOČ (5)
3. UUBCA Z VASI - MIRO KLINC (6)
4. LJUBEZEN NA PRVI POGLED - TRIO STANKA FAJSA       (3)
5. MOJI PLAVOLASKI - TONI ISKRA (8)
6. NA PLESU - BRATJE IZ OPLOTNICE (4)
7. AL- SEM RES PREMAJHEN - MARKO GALIČ (2)
8. DOLINA SE BUDI - SLOVENSKI KVINTET (6)
9. NAŠE MALO KRALJESTVO - MARELA (4)
10. VEM ZA DEŽELO - GORENJCI (1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
AINT NO DUBT - JIMMY NAIL
JUST ANOTHER DAY - JON SECADA
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
NEKDO V MENI - MILAN RUDAN BAND
PUNCA BISTRE GLAVE - CALIFORNIA
Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij:
BODEČA NEŽA - ANSAMBEL JEVŠEK
OB TRGATVI - ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA
Nagrajenca: Jožica Osolnik, Kraigherjeva 11, Žalec
Nataša Gorenak, Lešje 5, Škofja vas
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij_
izvajalec__
lestvica domačih zabavnih melodij_
izvajalec--
lestvica r^odnozabavnih melodij_.
Izvajalec___—-
ime in priimek:___-
naslov:___-
Najboljši po oceni poslušalcev: ansambel Francija Zemeta.
Št. 36 - 10. september 1992
Zabavno na kmetiji
Kozmusoviii v Panečail
Lep dan poti Lisce - Celjani so prejeli rumeno majico NT-RC - Smeha In zabave Je
bilo iJovolJ
Sprejem, ki so ga zvestim na-
ročnikom Novega tednika minuli
četrtek pripravili na kmetiji Koz-
musovih v Panečah pod Lisco, je
presenetil celo same organizator-
je. Prihod izletnikov je celotno
osebje z gospodarjem Slavkom
Kozmusom vred ob spremljavi
mladih muzikantov pričakalo na
domačem dvorišču. Takoj so po-
nudili žlahtno belo kapljico in
puhle, to je kruh, popečen s slad-
ko smetano. Naša znanka s števil-
nih izletov je tudi tokrat presene-
tila z ličnimi rdečimi cvetovi iz
krep papirja, ki jih je vsakomur
posebej pripela na prsi kot spo-
min. Izgledali so kot pravi, hkrati
pa so pripomogli k skoraj sloves-
nemu vzdušju.
Na avtobusni postaji, kjer je bil
»zbirni center« Tednikovih po-
potnikov, so se še držali vsak za-
se. Morda je prav zato Ludvik
Košir, ki ga je na avtobus pospre-
mila soproga, začel razmišljati
o tem, ali ne bi raje šel popoldne
na pogreb. Klavrno vzdušje je
pregnal naš fotoreporter Edi
Masnec, ki je s polno malho šal in
nagrad ves dan skrbel za dobro
voljo. Odlično mu je asistiral 81-
letni Peter Petrovič iz Slovenskih
Konjic, ki je bil najstarejši, pa
tudi najbolj šegav in hudomušen
izletnik. Že na avtobusu smo se-
stavili sedem ekip, ki so se kasne-
je pomerile v petih zabavnih
igrah.
Na poti proti Jurkloštru smo se
najprej ustavili v Pivovarni La-
ško, ki jo je večina obiskala prvič.
Prijazna Regina Kim-Godec je
izletnikom pokazala, kako se dela
pivo, sami pa so se na degustaciji
lahko prepričali o tem, da zares
vsako pivo ni Laško pivo.
V Laškem bi se nam moral pri-
družiti naš sodelavec Jure Krašo-
vec, ki ga iz doslej še nepojasnje-
nih razlogov ni bilo, predstavnice
nežnejšega spola pa ob tem niso
mogle skriti razočaranja, saj so
vse po vrsti, kot trdijo, zveste po-
slušalke oddaje Iz domačih logov.
Zaradi Juretove odsotnosti je mo-
ral zgodovino jurklošterske kar-
tuzije predstaviti predsednik
Krajevne skupnosti Riko Pušnik-
.Po ogledu kartuzije pa smo se
odpravili proti kmetiji Kozmu-
sovih.
Kozmusova kmetija leži na vi-
šini 550 metrov v Panečah pod
Lisco. Je ena najbolj poznanih tu-
rističnih kmetij tistega območja.
še posebej, odkar je prejela zlato
plaketo za kruh. Letos so že ure-
dili prostor za goste. Zaenkrat si-
cer sprejemajo le najavljene sku-
pine ali posameznike, prihodnje
leto pa bo pri njih mogoče tudi
prenočiti.
Naključni izžrebanci, ki so se
izleta udeležili, se med seboj niso
poznali. Vendar zaradi tega ni bi-
lo čutiti posebne zadrege. Ravno
nasprotno. Vzdušje je bilo doma-
če in veselo. Se prav posebej so se
nasmejali ob zabavnih igrah. Vle-
kli so vrv, hodili so s hoduljami,
skakali v vrečah, prevažali so se
s samokolnicami in pomerili
v stepanju jajc. Rumeno majico
NT&RC je prejela ekipa iz Celja,
ki so jo sestavljali Anica Malgaj,
Renata Najdenik, Ludvik Košir,
Leopold Lipovšek in šofer Ivan
Grobeljšek. Sicer pa so bili zma-
govalci vsi, nekako po geslu važ-
no je sodelovati. Ob glasbi mladih
muzikantov, Petra Kozmusa in
njegovih prijateljev Primoža in
Borisa Razborška, ki so ob tej
priložnosti prvič združili moči in
skupaj zaigrali, so se nekateri za-
vrteli kar sredi vaške ceste. Paj
tudi zapeli so. Ubrano, kot bi se;
poznali že od nekdaj. .
Četrtkova tednikova druščina
je bila pisana. Kristina Kuhar je
doma iz Ložnice pri Velenju in je
morala prepešačiti pet kilome-
trov, da se je izleta lahko udeleži-
la. Najstarejši, verjetno pa tudi
najbolj šegav in hudomušen ude-
leženec izleta je bil 81-letni Peter
Petrovič iz Slovenskih Konjic.
Panika Grofenik je naša naročni-
ca že polnih trideset let. Anica
Slatinšek iz Pirešice je po dvain-
tridesetih letih srečala svojega
učitelja iz osnovne šole Milana
Rozmana. Anica Malgaj iz Celja
pa je ob tej priložnosti spisala
kratko pesmico, nekakšno vodilo
izleta. Takole je rekla: Radio Ce-
lje danes pelje v Laško nas nad
pir. Novi Tednik pa v Jurklošter
na obljubljen žur.«
Za dobro voljo pa je poskrbela
tudi teta Meri iz Amerike, ki je
razdelila priložnostna darila.
Dan je skoraj prehitro minil. Ob
zabavi in sproščenem vzdušju je
marsikdo pozabil na tegobe vsak-
danjega dne. Stkala so se nova
znanstva in še bolj povezala vsaj
del velike Tednikove družine.
V upanju, da bi bilo takšnih in
podobnih srečanj še mnogo.
GRETA SENIČ
Foto: EDI AIASNEC
S telegramom se je najavila teta Meri iz Amerike. P
dobro voljo, razdelila pa je tudi priložnostna darilci
Ponavadi so sicer moški prevažali ženske. Kristina Kuhar iz Ložnice nad Velenjem pa je kar naložila
Štefana Gaberja. Zmage ekipi NT&RC sicer nista prinesla. Bilo pa je to vsesplošno, predvsem pa
mokro veselje...
Zmagovalna ekipa Celja: z desne proti levi vlečejo vrv Ludvik Košir, Anica Malgaj,
Lipovšek in Renata Najdenik. Na pomoč jim je priskočil nekdo iz nasprotne ekipe, šofet^
Grobeljška, ki je tekmoval pri Celjanih, pa objektiv Edija Masneca ni ujel.
Peter Kozmus ter Primož in Boris Razboršek so ob tej priložnosti prvič združili moči in zaigrali.
Nekateri so zaplesali kar sredi vaške ceste.
Pomerili so se tudi v tekmovanju na klepcih.
Št. 36-10. september 1992
20, 21
Ogenj, m^t^vi im*
^to lluHI le šlo čez žerjavico, vročo osemsto stopinj - Ko greš čez, to nisi ti
yam, društvo za razvoj člo-
jlia, deluje v Sloveniji že ne-
3J let. Vodita ga Ljubljanča-
3 Aleš in Lidija Asta. Aleš je
jtos - že drugič - organiziral
pjo po žerjavici. Dogajalo se
P nedavno soboto na Rakitni-
^em jezeru na Notranjskem.
»Hoja po žerjavici je ekso-
ično, skoraj fantastično doži-
etje. Po tej izkušnji nisi nik-
ar več isti, saj skozi ogenj za-
lutiš neomejenost notranje
lOČi. Marsikdo reče: Če sem
posoben tega, sem sposoben
sega...« je Aleš zapisal na
abilo.
Nihče od tistih, ki so šli čez,
e ni opekel.
eorija hoje po
gnju
»Na podplatih so akupunk-
irne točke vseh organov tele-
a, to so končiči vseh nadijev.
ti stiku podplata z žerjavico
leče močan tok z neba proti
emlji in seveda iz zemlje proti
ebu. Silna energija kar dere
kozi vseh 72111 nadijev, pre-
ije blokade in uskljajuje
nergije telesa. Na podplatu,
a področju bolnega ali poten-
ialno bolnega organa se nare-
ii preboj, rdeča pikica, ki po-
lazarja ustrezno aku točko. Ta
likica nima značilnosti ope-
dine in lahko ostane več dni
li celo mesecev, kolikor dolgo
>ač traja zdravljenje tistega
»rgana. Ogenj zelo pomaga
iudem, ki imajo težave z očmi,
inusi, migrenami, in lahko
nočno izboljša veliko kronič-
ih m tudi akutnih obolenj,« je
' Uvodu povedal Aleš.
Meditacija
Na gozdni jasi, kakšen kilo-
meter od prekrasnega Rakitni-
'kega jezera, so se zbrali ob
^demnajstih. Blizu sto jih je
|ilo. Vsi z eno samo močno že-
jo: dokazati sebi, da zmorem.
•Ugotoviti, če sem dovolj mo-
'^n, da mi bo uspelo.
Organizator hoje po žerjavi-
•i Aleš Asta in njegovi pomoč-
•iki so sredi jase najprej zaku-
^^i velik ogenj. Zbrani so po-
'^dli okrog, Aleš pa se je po-
stavil na sredino kroga.
Najprej so si vsi, ki so sedeli
okrog ogn]a, podali roke. Tako
so bili združeni v eno.
Aleš je govoril. Tudi o tem,
zakaj se je odločil, da bo orga-
niziral hojo po žerjavici: »Ne-
koč v Kopru, pri prijatelju
Jimmyju, sem prvič videl hojo
čez žerjavico. Takrat nisem
mogel verjeti, da se kaj takš-
nega že dogaja tukaj. To je bil
Jimmyjev prvi ogenj, dal je
preveliko dozo, tako da je bila
žerjavica okoli dvajset centi-
metrov globoka, pa še veter je
pihal... To je bilo zame doži-
vetje, ki me je močno zazna-
movalo. Prej sem imel težave
s sinusi, a so potem, v ognju,
popolnoma izginile. Ogenj na-
mreč zelo vpliva na vse bo-
lezni.
Potem sem šel na naslednji
ogenj, ki je bil tudi zelo dober.
Tako sem se počasi začel spoz-
navati s tem in s to energijo.
Kasneje sem bil v Indiji in
tudi tam so imeli hojo po og-
nju, ampak bil sem močno ra-
zočaran, saj je bila zelo primi-
tivna.
Tu, v Evropi, delamo veliko
bolj kvaliteten ogenj kot v In-
diji. Tam naredijo ogenj, nato
pa kričijo in enkrat ali dvakrat
stečejo čez. To je brezvezna
zafrkancija.
Naš ogenj je res zelo močno
doživetje. Nanj se je treba pri-
pravljati in iti čez resnično po-
časi. Tako, da to energijo čutiš.
Hoditi po ognju ni nič po-
sebnega. To zmore vsak člo-
vek. Res pa je, da sta potrebna
pogum in zaupanje.«
Abeceda sedmih
energij
Po meditaciji pred hojo čez
žerjavico so si navzoči ogledali
tudi plese ob glasbi, ki pona-
zarja sedem osnovnih energij.
V vsakem človeku je namreč
mavrica, sestavljena iz sedmih
barv. V društvu Vam delajo na
tem, da bi se človekove energi-
je vseh barv zlile v eno, belo.
Človek, ki mu to uspe, je vse-
stranski.
Rdeča energija je temelj, pr-
va in osnovna energija. Barva
organizacije, poslovnosti, po-
litike. Je natančna in direktna
energija. To je barva profesi-
onalnosti. V svojih nepravih
oblikah je tudi barva vojne.
Rdeča barva se pojavlja pov-
sod, kjer je akcija, kjer se kar
koli dela s fizičnim rezulta-
tom. Element rdeče barve je
zemlja.
Oranžna energija je energi-
ja, ki da življenje. Sestavljata
jo rdeča in rumena. To je bar-
va plodnosti, spolnosti, misti-
ke in podzavesti. Je tudi v po-
vezavi s srebrno barvo, torej
z Mesecem. V času polne lune
je oranžne energije največ in
takrat je plodnost največja. Na
tem nivoju so vsi poklici, ki so
povezani s spolnostjo: frizer-
stvo, modno kreatorstvo, koz-
metika, pa tudi izrazni ples.
Po drugi strani pa je oranžna
barva značilna za empirično
znanost v celoti in za vse vede,
ki se ukvarjajo s podzavestjo.
Rumena energija omogoča
življenje ali zavest o življenju.
To je druga osnovna energija,
barva zavesti, energije, moči
in magije. Rumene barve so vsi
športi in vse zvrsti borilnih
veščin, del politike, poslovno-
sti, zdravilstvo, vse delo, ki
vpliva na zavest, torej filmska
industrija, velik del glasbene
in drugih umetnosti in mental-
no delo, kot na primer mate-
matika, fizika, šah in poučeva-
nje. Sonce je center rumene
bai-ve, ki izžareva svojo ener-
gijo in omogoča življenje. Ru-
mena barva vas spremlja vse-
lej, ko ste kakorkoli fizično ali
psihično aktivni.
Zelena energija je življenje.
To je barva čutenja, ljubezni,
razumevanja, zdravja, lepote,
harmonije in popolnosti. Na
tem nivoju teče med nami vse-
mi komunikacija na bolj sub-
tilni ravni. Poklici te barve so
vsi poklici, ki se opravljajo
z ljubeznijo, posebno pa delo
brezpogojne pomoči ljudem,
živalim in celotni naravi.
Modra energija - energija, ki
ustvarja. Modra je barva kre-
acije, vibracije, molitve, gro-
fovstva, modre ki-vi in trans-
formacije energij na višji stop-
nji. S tega nivoja vizualizira-
mo in materializiramo. To je
tretja osnovna energija, vrh
trikotnika osnovnih energij.
Indigo energija - energija vi-
denja. Ponavadi ima ta barva
prizvok mističnosti, pa ni rav-
no taka. To je najbolj odkrita
in tudi zelo konkretna energi-
ja. Skozi njo lahko vidiš svet
takšen, kot je. Barva je sestav-
ljena iz enega dela rdeče in
dveh delov modre barve. Po-
klica s to barvo sta videč in
jasnovidec. Če zna človek vsaj
deloma uporabljati ta nivo, je
že na poti k uspehu, saj zna
predvideti gibanje energij
v prihodnosti. Na tem nivoju
bivajo nebeška bitja in tu pri-
demo v stik z njimi.
Vijoličasta energija se veseli
življenja. Pravimo ji tudi ener-
gija energij, saj združuje nebo
in zemljo. To je bog, to je koz-
mos. Vijolična je barva zdrav-
ja in vedenja, ko si na tem ni-
voju, veš. Poklic te barve je
razsvetljen človek in komik.
Bela energija - pravimo ji tu-
di Kristusova energija - se po-
javi kot manifestacija čistih in
enakomerno porazdeljenih
sedmih barv. Bela barva teče
skozi človeka, ki čisto in ena-
komerno živi skozi vseh sedem
nivojev.
Temu pravijo vera
Kako pa gledajo na vse sku-
paj ljudje, ki so se za hojo po
žerjavici odločili? Marjan
Krošl je povedal: »Stvari in
dogodki, ki se v meni in pri
meni napletajo že deset let, so
se sedaj razvili tako daleč, da
se mi zdi to dejanje nekako
logično. Po drugi strani pa je
bila ta izkušnja ponujena ozi-
roma je vabilo prišlo na tak
način, da ga nisem mogel spre-
gledati.
Kar se tiče funkcije ali kori-
sti hoje po žerjavici - bolje bo,
da vprašate strokovnjake. Mi-
slim, da gre pri meni za prvi
praktični preizkus tega, čemur
rečejo vera in čemur jaz posve-
čam osnovno pozornost pri
razvoju svoje diihovnosti.«
Z Marjanom, ki je Celjan,
sva se potem malo bolje spoz-
nala. Prepričal me je in skupaj
sva šla čez žerjavico. Ko sva
prišla čez, se mu je zdelo vse
skupaj kot neverjeten čudež.
Žrtev ognju
Včasih so ljudje ognju, zato
da jih je spustil čez, žrtvovali
kakšno žival. Sodobni hodci
čez žerjavico pa to stvar »ure-
dijo« tako, da na listek napiše-
jo svojo lastnost, ki bi se je
želeli znebiti. To je njihova žr-
tev ognju.
Škatla z listki se potem po-
stavi na vrh grmade in vse
skupaj zgori. Ogenj potrebuje
žrtev, če hočete, da vas spusti
prek. Ker mu je vseeno, kaj
dobi, je najbolje, da mu žrtvu-
jete kaj slabega. Vse požre.
Hoja po žerjavici
Okoli dvaindvajsetih je
ogenj dogorel. Nastopil je tre-
nutek, na katerega so se pri-
pravljali ves dan. Ljudje so se
ponovno postavili okoli ognja.
Pred mantranjem - petjem be-
sede aum, ki je pojem za od-
prtje kronskega (vijoličastega)
centra na vrhu glave, je dajal
Aleš še poslednja navodila.
»V trenutku, ko boste šli čez
ogenj, naj vas ne bo strah.
Strah je telo, ne duha. Ne po-
skušajte strahu premagovati!
Enostavno se mu predajte in se
sprostite. Zaupajte v lastno si-
lo. Človekova notranja moč,
njegova notranja sila, je na-
mreč dovolj močna, da vas
ohrani. Ne glejte v tla, ker se
vam bodo noge pričele smodi-
ti. Ne glejte v nebo, ker se vam
bo zdelo visoko, nedosegljivo.
Ko greste čez žerjavico, je za
vas dosegljivo vse. Stal bom na
drugi strani. Med hojo glejte
meni v oči!«
»Naj plameni povzdignejo
vaše misli!« je še vzklinil, nato
pa stopil pred preprogo iz žer-
javice, ki je bila dolga pet me-
trov. Pokleknil je in se pred
ognjem priklonil. Nato je vstal
in z dvignjenimi rokami pre-
hodil preprogo iz žerjavice. Na
drugi strani ga je čakala Lidija '
in objela sta se.
Potem so čez žerjavičino
preprogo začeli hoditi še di-u-
gi. Tudi jaz. Čeprav sem bila
najprej prepričana, da mi ne
bo uspelo, ker se priprav ni-
sem udeležila.
Z Marjanom sva se pokloni-
la ognju, nato pa vstala, se pri-
jela za roke in v krogu ljudi, ki
so stali okoli naju in meditira-
li, naredila prvi korak.
Pa še drugega, tretjega... Ni
me peklo, čeprav sem šla čisto
počasi. Nisem gledala Aleša,
pač pa sem imela oči zaprte.
Mislila sem na vse in hkrati na
nič. Tako sem bila naenkrat na
drugi strani. Tam me je čakala
Lidija in me objela. »Vidiš, pa
si ga premagala,« je rekla.
Siie neba in zemlje
Ko sem prišla na drugo
stran, se je nekaj v meni spre-
menilo. Prvič sem začutila, da
je v meni, oziroma da življenje
vodi neka sila, ki je ne moremo
razumeti. Lahko pa jo obvla-
damo.
Potem sem šla čez ogenj še
enkrat. Sama. Neodvisno. Šla
sem čisto ob ognju, ki je še
vedno gorel ob preprogi iz žer-
javice. Naslednjič je res malo
peklo, ampak mehurjev na no-
gah nisem imela.
Sicer pa ni zares opeklo ni-
kogar. Tisti, ki so jih noge po-
tem bolele, so si nanje dali gli-
no in bolečina je izginila. Ni-
kogar ni bilo, ki ne bi prišel
čez.
Prej se mi je vse skupaj zde-
lo navaden nesmisel. Vseeno
sem prišla čez. Pa čeprav tudi
listka s stvarjo, za katero bi
želela, da izgori v ognju, nisem
napisala. Nočem, da besede
gorijo.
NINA M. SEDLAR
»Naš ogenj je zelo močno doživetje. Nanj se je treba pripravljati počasi... da se to energijo čuti...«
prganizator hoje po žerjavici, Aleš Asta: »Kam piha veter?«
Poklonil se je ognju, nato pa vstal in v krogu ljudi, ki so stali
okrog njega in meditirali, prehodil preprogo iz žerjavice, dolgo
pet metrov.
Št. 36-10. september 1992
2;
Št. 36 ~ 10. september 1992
23
Št. 36 - 10. september 1992
24
št. 36 - 10. september 1992
št. 36-10. september 1992
26
Št. 36 - 10. september 1992
27
Št. 36 - 10. september 1992
2e
Št. 36-10. september 1992
št. 36 - 10. september 1992
3C
prireditve
V Osrednji knjižnici v Celju je odprta izposojna razstava
z naslovom Slovenija, ali te poznam?
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes ob 20. uri
koncert sopranistke Irene Baar, pianistke Alenke Šček in violi-
nista Tomaža Lorenza, jutri, v petek, 11. septembra, ob 20. uri
pa bo večer folklore, na katerem se bo predstavila folklorna
skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. V torek, 15. septembra, ob 20.
uri bo klavirski recital Mojce Pucelj.
V galeriji KLjUB v Celju bodo v ponedeljek, 14. septembra,
ob 20. uri odprli razstavo reporterskih fotografij Eda Einspi-
elerja z naslovom Absurdi.
V Zdra^^lišču v Laškem bodo v ponedeljek, 14. septembra, ob
19.15 člani folklorne skupine Anton Tanc iz Marija Gradca
predstavili domače pesmi, plese in družabne igre.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je odprta
razstava Promet nekoč.
borza dela
Informacije o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje območni enoti Celje,
dne 7. 9. 1992.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.
Delovna organizacija Poklic Delovno mesto
Sred. vrtnarska, kmetijska šola Ce- prof. matematike učitelj matematike
Ije
Svet. izobraževalni center S. Konji- prof. slov. in nemščine prof. slovenščine
ce
Svet. izobraževalni center S. Konji- dipl. Ing. strojništva prof. matematike in fizike
ce
Stanovanjska zadruga ATRIJ Celje ekonomist ali dipl. ekonomist pom. vodje finan. rač. področja
Oprema Celje ekonomist ali dipl. ekonomist računovodja
Oprema Celje lesni tehnik tehnolog I
LELJAK d. o. o. Celje, Marketing prodajalec živ. stroke prodajalec
Ostrožno
LELJAK d.o.o. Celje, Marketing mesar ali priuč. mesar mesar prodajalec
C^rožno"
Škrablin Jože, Arciinska c. 3, Voj- gradbeni delavec pomožna gradbena dela
nik
škrablin Jože, Arciinska c. 3, Voj- zidar zidarska dela
nik
Koprivnik Silvo, Socka 16, Strmec mizar mizarska dela
Drugovič  Janez   Migojnice   4c, avtomehanik, avtoelektričar ali voz- voznik   tovornjaka   -   izkušnje
Griže nik tovornjaka v mednar. prometu
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
vabi cenjene obiskovalce k vpisu abonmaja za sezono 92/93:
F. Schiller: RAZBOJNIKI, režiser ROBERT RAPONJA
J. B. Moliere: NAMIŠUENI BOLNIK, režiserka KATARINA PEGAN
P.Corneille: ODRSKA UTVARA, režiser BOJAN JABLANOVEC
L. Pirandello: KAKOR SI ME ŽELIŠ, režiser JANEZ PIPAN
A.Novačan: HERMAN CEUSKI, režiser FRANCI KRIŽAJ
predstava za otroke
F. L. Baum: ČAROVNIK IZ OZA, režiser FRANCI KRIŽAJ
Gledališka blagajna bo v času vpisa od 14. 9. do 19. 9. za dosedanje
abonente in od21. 9. do 23. 9. za nove abonente, odprta vsak delavnik
od 9. do 11. in od 17. do 19. ure.
Informacije na telefonskih številkah 25-332 in 441-814.
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici se je
rodilo 24 dečkov in 18 deklic.
POROKE
Celje
Poročilo se je 11 parov, od
tega: Aleš GABRŠČEK iz Štor
in Tanja JANŽEK iz Celja,
Alojzij NARAT iz Šempetra
v Savinjski dolini in Lucija
ŽIBRET iz Štor ter Miran
ARNŠEK iz Pristave in An-
drej ka SAJNKER iz Celja.
Laško
Poročilo se je 22 parov od
tega: Želj ko HALITI iz Splita
in Gordana ANDROIČ iz Ce-
lja; Franc KOROŠEC iz Vojni-
ka m Andreja GOVEDIC iz
Zadobrove; Robert LIČEN iz
Ljubljane in Danica SMER-
GUT iz Radeč; Robert PLEV-
NIK in Margareta LIP AR oba
iz Celja; Igor TOMAŽ in Alen-
ka VAHTAR oba iz Trbovelj;
Kari VODLAN in Ida JUD oba
iz Velenja; Janez RAZBOR-
ŠEK iz Strmce pri Laškem in
Brigita BENKIC iz Male Bre-
ze; Stojan KAČIČ iz Hrastnika
in Nada LAPORNIK iz Velikih
Grahovš; Zvonko BOŽIČ iz
Pregrade in Breda GOLOB iz
Marija Gradca; Vinko BEZ-
GOVŠEK iz Brezja pri Dobju
in Metka GUČEK iz Mrzlega
polja Jure BERIČNIK in Julija
VRBOVŠEK oba iz Velenja;
Branko ŽLOF iz Dobrine pri
Šentjurju in Petra BRILEJ iz
Celja; Martin HOHKRAUT in
Rozalija KRAJNC oba iz Brst-
nika pri Laškem; Kari LOR-
GER in Damjana FRECE oba
iz Senovice pri Šmarju; Janko
BOBEK in Mojca ŽITNIK oba
iz Celja; Stanislav BUKOVIČ
in Helena ŽELEZNIK oba iz
Lokavca pri Rimskih Toplicah
in Gorazd PEPERKO iz Kom-
pol in Aleksandra GOLČMAN
iz Celja.
Velenje
Poročili so se: Janez MAR-
KO in Darja VELUNŠEK oba
iz Velenja, Franc LENKO in
Bemardka VETERNIK oba iz
Raven, Birko BORŠIČ iz Suza-
na TEMNIK oba iz Lokovice,
Alojz MEŽNAR iz Florjana in
Cvetka POLAK iz Skomega.
SMRTI
Celje
Umrli so: Julijana ZALOŽ-
NIK, 60 let iz Arclina, Marija
BUNŠEK, 67 let iz Polja na
Stoli, Štefan TURŠČAK, 66 let
iz Celja, Cecilija URŠIČ, 91 let
iz Bistrice ob Sotli, Aleksan-
der KRAŠEVEC, 60 let iz La-
škega, Doroteja KREGAR, 74
let iz Polzele in Darinka ME-
HLE, 30 let iz Celja.
Laško
Umrli so: Ana GORIŠEK, 86
let iz Udmata pri Laškem; Ma-
rija OBLAK, 61 let iz Kuretne-
ga pri Laškem; Rudolf KEN-
DA, 51 let iz Lahomška nad
Laškim; Vinko PODPEČAN,
68 let iz Senožet pri Rimskih
Toplicah, Neža OZEK, 72 let
iz Globokega pri Rismkih To-
plicah; Franjo ZORMAN, 60
let iz Zidanega mosta; Matej
MAKUC, 70 let iz Hotemeža
pri Radečah in Terezija KO-
VAČ, 87 let iz Žebnika pri Ra-
dečah.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Anton ŠOSTER,
53 let iz Sp. Ponkvice, Matilda
JURJEVIC, 91 let iz Zadrž,
Ljudmila KRISTAN, 66 let iz
Pečice, Stanislava SMODEJ,
81 let iz Sladke gore, Franc
COLNARIČ, 68 let iz Rogaške
Slatine, Mateja ZOBEC, 16 let
iz Tekačevega in Olga GRO-
BIN, 82 let iz Čače vasi.
Velenje
Umrla sta Simon VEZO-
NIK, 78 let iz Sv. Vida in Neža
KERN, 87 let iz Tepanja.
Žalec
Umrla je Marija KOSTANJ-
ŠEK, 80 let iz Tmave.
gremo i
v kino    1
KINO UNION
do 14.9.: ROKA, KI ZIBA ZI
BELKO - ameriški film
od 15.9.: RAJSKO POLETJI
- ameriški film
MALI UNION
do 14.9.: VISOKE PETE - špan
ski film
od 15.9.: DIVJA ORHIDEJA I
- ameriški fibn
KINO METROPOL
10.9.:  OSKAR JE KRIV Zi
VSE - ameriški film
11.9. do 14.9.; DIVJA ORHl
DEJA n. - ameriški film
od   15.9.;   KRALJI  MAMB.
- ameriški film
KINO ZDRAVIUŠČE ROGAŠKA
SLATINA
10. in 11.9.; RICOCHET - am
riški fUm
12. in 13.9.: MOJA PUNC
- ameriški film
Št. 36 - 10. september 1992
31
Piše: Jure Krašovec Foto: Drago Medved
DUNAJSKE
RAZGLEDNICE
j(aj vam pride na misel ob
jjjembi Dunaja? Največ odgo-
Pfov bi bilo, da Straussovi
glčki- Na njegove viže se
pomni tudi takšen, ki nikoli
j bil v mestu ob plavi Donavi
J kjer ljudem bojda po žilah
j5e posebne sorte kri, kot je
[išati v besedilih dveh Straus-
ovih valčkov.
punaj je mesto kulture,
redvsem glasbene in to vseh
jieri in ravni. Mestne službe
a turistično propagando vsak
jesec razpošljejo na tisoče
jospektov s programi prire-
itev. Med temi je vselej naj-
eč koncertov, opernih, ope-
etnih, glasbeno-zabavnih in
rugih dogodkov te vrste. Na
licah v osrčju mesta boste na
ečer videli tujce, ki vedo, da
; Dunaj prijazen do muzikan-
3V in če le ni prehladno, mu-
icirajo kje na Grabnu, na Ko-
oški cesti ali tam blizu, kjer je
osti ljudi na promenadi. Tako
e zberejo predvsem mladi
koli posamičnih glasbenikov
li skupin, ki muzicirajo, poje-
o, tudi plešejo ali recitirajo,
favadno so to študentje iz
aznih tujih dežel, ki študirajo
a Dunaju ali so na popotova-
ju in si s petjem ter glasbo kaj
rislužijo. Na enem koncu bo-
le slišali indijske sitarje, na
mgem spet koga, ki čepi po-
rit s sombrerom in pončom
;r igra na trstenke. Najde se
akšna afriška skupina, ki
redvsem bobna in poje. Čisto
ase pa kak možak v zavetrju
edoločene narodnosti igra vi-
ino ali na harmoniko... In če
istrument le ni preveč eksoti-
in, se bo tak ulični glasbenik
oskušal prikupiti mestu in
ueščanom ter poskušal zai-
Eali kakšno Straussovo. Vča-
isk brez napake, včasih vsaj
lekeL] zadetih fraz razkriva to
nuzikantovo željo.
Izvirni zvoki dunajskih viž,
f že ne dunajskih, pa vsaj Du-
lajčanom prijetnih, se razle-
ajo po gostiščih, gostilnah
Jrincinga, kakor je ime gostil-
JŠki četrti ob vznožju Leopol-
ovega hriba, imenovanega po
labenberškem Leopoldu III.,
istem od šestih enakega rme-
a, ki je bil zaradi svojih krš-
anskih zaslug proglašen za
velnika, zaščitnika Avstrije.
|ugovzhodna pobočja so v pre-
lodu iz nižine pokrita z vino-
jradi vse od Badna in do
Ibrežja Donave v Orehovi va-
t. Tu je v hladu gostega drevja
f stoletja priljubljeni izletni-
jki kraj dunajskih meščanov
p vseh, ki si hočejo privoščiti
čar pregovorne dunajske
sproščenosti. Beseda ni ravno
natančen izraz za vse tisto, kar
je treba razumeti pod »Gemut-
lichkeit«. Tu v Grinzingu,
a tudi v mestu, imajo v lokalih,
ki kaj dajo nase, razpoloženj-
sko glasbo. To je nekaj samo
po sebi razumljivega, če seve-
da ni restavracija ali gostilna
z zapiralnim časom okoli dese-
te zvečer. Tu in tam igra tudi
kak originalen šramelski se-
stav.
Seveda je Dunaj ponosen na
vrhunsko glasbo v desetinah
koncertih dvoran, v letnih
glasbenih prizoriščih po zna-
menitih starinskih palačah, od
Schonnbruna, parlamenta, ro-
tovža in Hoffburga; pod oboki
znanih cerkev in seveda v pa-
lači muzike glasbenega zdru-
ženja, v ljudski in v državni
operi. In tu, prav v konici, so
poslušalstvu znana imena na-
ših umetnikov, od skladate-
ljev, dirigentov, do instrumen-
talnih in vokalnih solistov. Ne
bom jih našteval, ker se bojim,
da bi zaradi neobveščenosti
koga izpustil.
V študentskem domu »Ko-
rotan« je ravnatelj, magister
Anton Levstek, postregel
s knjigami zanimivih naslo-
vov: Poljski Dunaj, Češki Du-
naj, Židovski Dunaj, Italjanski
Dunaj, pa še in še, celo japon-
ski Dunaj je vmes. Magister
Levstek, ki je odgovorni ured-
nik nastajajoče monografije
»Slovenski Dunaj« dobro ve,
kako težka naloga bo obilico
podatkov in opisov spraviti
v obseg, ki jim je določen. Vse
tisto o Slovencih na Dunaju,
kar bi svet, Dunajčani pred-
vsem pa mi sami morali zve-
deti.
Kot da bi se izogibal, se ra-
zen Jurija Vege, ki je bil bolj
matematik kot vojak, in Te-
getthoffa, ki je bil Mariborski
Nemec, o Slovencih - vojakih
na Dunaju ni nič v teh raz-
glednicah. Pa ne, da bi med
Slovenci v teh šest stoletjih ne
bilo nadarjenih podanikov bo-
ga Marsa. Čisto pri vrhu jih
v vojno-zgodovinskem muzeju
ni, ker v generalnem štabu jih
ni bilo. So pa s krvjo močili
zemljo v vseh deželah monar-
hije, predvsem v vojnih kraji-
nah proti Turkom, v verskih
vojnah in celo v zadnjem boju
cesarja Maksimiljana v Mehiki
je izkrvavelo na stotine naših.
Je pa na dvorišču vojnega
muzeja blizu Južnega kolod-
vora na stotine topov — prave
skladovnice so jih. Res ne vem,
zakaj tolikšna množina, ko bi
zadostovalo po nekaj prirner-
kov od vsakega kalibra. Koli-
ko zvonov slovenskih cerkva je
prelitih v te kanone in mož-
narje? Ne samo slovenskih. Po
vseh deželah monarhije so jih
v času vojn metali z zvonikov
in vozili v livarne. Zdaj so tam
v lopah nemi in gluhi. Na mi-
sel mi je prišlo, kak praznik bi
bil, če bi večino teh topov spet
prelili v zvonove in jih po ne-
kaj vrnili v vsako škofijo nek-
danjega cesarstva...
Bodi zaenkrat dovolj o naj-
bližjem velemestu, enem od
svetovnih središč, ki je tudi
slovenski.
Vhod v stavbo v Plankengasse 4., kjer je bilo slovensko predstavništvo v dveh letih slovenskega
osamosvajanja. Nad vrati v omamentu iz kovanega železa piše »Pri srebrnem vodnjaku-1914«.
Št. 36 - 10. september 1992
32
Pokladajmo govedu kosmičeno
ali zgneteno žitno krmo
Suša je močno prizadela ko-
ruzo za silažo. rejci so se po
navodilih strokovne službe
odločili za prejšnje spravilo
koruzne mase kot sicer. Silira-
jo bolj ali manj posušeno ko-
ruzno maso, ponekod pa meša-
jo le-to z mlečno zrelo v dolo-
čenem razmerju. Precej silosov
je že napolnjeno s takšno silir-
no maso, katera pa po končani
fermentaciji ne bo imela za-
dostno količino hranljivih
snovi. Samo od te koruzne si-
laže ne moremo pričakovati
primerne prireje z energetske-
ga vidika.
Ker gre na določenih kmeti-
jeh, ki so usmerjene v govedo-
rejo za preživetje črede, se mo-
ra na le-teh nujno napraviti
inventarizacija in kategoriza-
cija živali - to je ocenitev živa-
li, katere v hlevu obdržati. Na-
praviti moramo tudi krmno
bilanco, koliko in kakšno kr-
mo imamo skladiščeno, oziro-
ma še na površinah in koliko
nam jo primanjkuje, oziroma
jo moramo nabaviti.
Katera krma se bo nabavlja-
la? Po moji oceni predvsem ži-
t^in druga energetsko bogata
krma. Pri sestavi knnnih
obrokov za posamezne katego-
rije govedi bomo seveda mora-
li to upoštevati.
Znano je, da so žita za po-
kladanje lahko bolj ali manj
pripravljena in s tem tudi bolj
ali manj prabavljiva. Mi pa že-
limo ta dragoceni vir energije
tudi najbolj izkoristiti. Znana
je različna obdelava krmnih
žit (mehanska, kemična, bi-
okemična). Z njo izboljšamo
hranljivo vrednost in še neka-
tere diTige lastnosti.
Žita so glavna sestavina
močnih krmil. V različnih de-
želah se uporabljajo različne
vrste žit. Pri nas prevladuje
koruza, precej se uporablja tu-
di ječmena in ovsa. Poznano
je, da se pri rabi velikih koli-
čin zmletih močnih krmil, kjer
je okoli 70% žit, tem s škro-
bom bogatim krmilom po
mletju poveča kontaktna po-
vršina za encime (fermente).
S tem pa se poveča hitrost raz-
gradnje in zniža kislinska
stopnja v vampu. Če v indu-
striji močnih krmil žit ne bi
mleli, bi se pojavljali razni
tehnološki problemi (razsloje-
vanje) hkrati pa bi govedo pre-
bavilo le majhen del celih zrn.
Poznamo različne postopke,
s katerimi bi zmanjšali nega-
tivni učinek mletja, za prehra-
no goved je zelo.enostaven po-
stopek fizikalne obdelave žit
in to kot valjanje, kosmičenje,
zgnetenje in stiskanje. Pri tem
postopku zrna spustimo med
valje, ki zrna strejo (sploščijo),
ostanejo kot cela in niso praš-
na. V vampu goveda se taka
zrna ugodno razgrajujejo, ven-
dar nekoliko počasneje, kar je
ugodno za prebavo in presno-
vo. Govorimo o primerni top-
nosti hranil.
Kako teče postopek valja-
nja, gnetenja oziroma kosmi-
čenja bomo demonstrirali na
družinski kmetiji na območju
ZŽV Celje in to predvidoma
v drugi polovici septembra.
O točnem datumu bomo zain-
teresirane tudi pravočasno ob-
vestili.
mag. IVAN KUDER
kmetijski nasvet
Prezimni krmni dosevki
Dež je v nekaterih krajih namočil zemljo do globine
orne plasti. V teh krajih bo možno posejati prezimne
krmne dosevke. Zaradi suše pričakujemo močno pomanj-
kanje krme. Prezimni dosevek nam bo omilil problem
pomanjkanja krme zgodaj spomladi.
V naših krajih se je kot prezimni dosevek najbolj udo-
mačila mnogocvetna ljuljka. Vzrok je v tem, da je seme
sorazmerno poceni, pridelki zanesljivi in raba preprosta.
Poleg mnogocvetne ljuljke bi lahko sejali še druge kul-
ture. Sejemo jih lahko v čisti setvi. To pomeni, da je njiva
posejana le z eno vrsto rastline. Sejemo tudi v mešani
setvi. Če sejemo v mešanici, sejemo več rastlin na isto
površino. Pri tem pa je treba sejati vsako rastlino posebej.
Posebej torej sejemo na primer mnogocvetno ljuljko, pose-
bej ozimno grašico in posebej inkamatko. To mešanico
imenujemo landsberška mešanica.
Kaj bomo torej sejali v preorane njive koruze in žitnih
stmišč? Mnogocvetno ljuljko. V naslednjem letu bo dala
dve košnji. Po tem bomo njivo preorali in posejali zgodnjo
sortg koruzte, na primer sorto DEA. Semena potrebujemo
okrog 48 kg na ha. Cena semena za en hektar je 16 tisoč
SIT.
Posejemo lahko ozimno rž v čisti setvi. Spomladi jo
bomo pokosili preden bo začela klasiti. Kako ugotovimo,
da se bliža klasenje? Izpulimo nekaj bilk, jih prerežemo po
dolgem in vidimo, do kod seže višina klasa. Rež je nezah-
tevna rastlina. Edina njena pomankljivost je, da hitro
oleseni. Zato jo moramo pospraviti pred klasenjem.
Poraba semena je okrog 250 kg na ha. Cena semena za en
ha je 13 tisoč SIT.
Ozimno rž lahko mešamo z ozimno grašico. Rabimo 70
kg rži in 100 kg giašice. Cena semena za en hektar je 48
tisoč SIT.
Ozimno rž lahko mešemo tudi z ozimno repico. Sejemo
150 kg rži in 7 kg repice. Cena semena take mešanice je 13
tisoč SIT na hektar. Dobra je tudi mešanica ozimnega
ječmena z ozimno grašico. Sejemo okrog 60 kg ječmena in
100 kg grašice. Cena semena za en hektar je 48 tisoč SIT.
Lahko posejemo tudi samo ozimno repico sorto preko
ali petranova. Cena semena za en hektar je samo 5 tisoč
SIT. So pa stroški z uničevanjem škodljivcev sorazmerno
visoki. Ciste posevke repice, ogrščice in drugih rastlin, ki
so v sorodu z zeljem, zagotovo napadajo bolhači in gose-
nice. Oba škodljivca moramo uničiti, če hočemo obvaro-
vati posevek.
Križnic posejemo malo. Le toliko, da bomo imeli okrog
150 m^ posejane površine za vsako kravo. Križnic se sme
pokladati le okrog 20 kg dnevno na odraslo žival.
Izmed vseh ozimnih posevkov je nejboljša tako imeno-
vana landsberška mešanica. Sestavljena je iz 50 kg ozimne
grašice 20 kg inkamatke in 10 kg mnogocvetne ljuljke.
Cena semena za en hektar je 41 tisoč SIT.
Za prezimne posevke orjemo plitvo. Po brazdah potro-
simo 150 kg KAN-a, zabranamo, sejemo. Posejati je treba
čim prej. Le ozinrno rž v čisti setvi lahko sejemo še do 20.
septembra.
Ko ozeleni plevel, ga pokosimo, da ne bo oviral glavne-
ga posevka v rasti. Plevel ima hiter razvoj. Lahko naredi
do zime še seme. Tudi zato ga je treba pokositi.
Kmetje bodo imeli pomisleke glede visoke cene semena.
Raje bodo kupili koruzo kakor seme prezinmih posevkov.
Cena semen za prezimne dosevke je res visoka. Imajo pa
izjemno ugodne učinke na tla. razplevijo tla, v tleh pustijo
tudi obilo korenin. Na strmih legah preprečujejo odnaša-
nje tal. Mešani posevki so tudi odlično zdravilo za utru-
jena in bolna tla. Zato je bolje posejati prezimne krmne
dosevke kot kupiti koruzo za krmo.
IDA TEPEJ
modni klepet
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Zadnjič smo v Modnem kle-
petu pisali o dolžini kril in
oblek in povedali, da bodo
v letošnjem jesensko-zimskem
obdobju vse daljše. Naša mod-
na svetovalka Vlasta Cah-Že-
rovnik je pri tem namignila,
da kakšno mini-krilce v omari,
prav tako pa tudi na ulici, lah-
ko seveda tudi v teh mesecih še
ostane - a najbolje bi bilo, če je
izdelano iz usnja.
S tem pa smo že pri današnji
temi, usnju, ki je med modnimi
kreatorji za naslednjih nekaj
mesecev prav gotovo eden naj-
bolj priljubljenih materialov.
In ker gre usnje že od nekdaj
z roko v roki z vojaškimi obla-
čili, so se le-ta tudi letos za-
vihtela visoko na lestvico naj-
bolj priljubljenih in modtjj
slogov oblačenja. Seveda i
lahko od strogih vojaških kr(
jev privoščite tudi kakšen vej
ji odmik in izberete usnjei
oblačila v »mehkejših«, ohla|
nejših linijah.
Pomembnejši kot sami kro
so namreč v letošnjem voj;
škem stilu oblačenja druj
modni dodatki - obilica kovij
skih gumbov in ostaUh naši
kov, denimo. Z voj aš kit
oblačili pa je povezano tui
današnje nagradno vprašanj
Iz kupa pravilnih odgovoro
ki jih zbiramo v uredništvu, {
bomo konec meseca izžreba
dobitnika septembrske n
grade. '
Uredništi
Priliaja »miiitary look«
že prejšnji teden smo ome-
nili, da med hit-materiali le-
tošnjih hladnih mesecev vihra
najviše na modni zastavi
- usnje!
Usnje pa je tudi osnova za
najnovejši »military look«, kar
bi po domače pomenilo vojaški
videz oblačila. Modnim
ustvarjalcem pa nikakor ne bi
mogli očitati, da so poiskali
inspiracijo v uniformah, zna-
čilnih za novejši čas, saj ni ti-
pično zelenega ali lisasto-rja-
vega platna v teh kolekcijah
niti za vzorec.
Kot rečeno, prevladuje us-
nje - črno, rdeče, lakasto, pa še
kakšno... Družbo mu delajo
kvalitetni volneni in žametni
materiali, kroji pa so seveda
vojaško strogi.
Sloviti šivankarski mojs
so enotnega mnenja, da je »n
litary look« namenjen odlo(
ženski, ki pa želi poudariti t
di svojo nežno privlačno
Brezhibno možati kroji se zi
zmehčajo do oprijetega redi
gota, ki ga krasijo stilizira
medalje, grbi, verižice, epe
te, pa na ducate kovinsl
gumboV...
Če boste kje naleteli na ap
kacijo z napisom »vojaški'
dez za sanje o miru...« in si
skupaj z ostalim žvenketa,
čim vojaškim okrasjem prii
na usnjeno oblačilo, bo let(
nja moda z vami nadvse zad
voljna!
VLAS'
Nagradno vprašanje tedna:
KATERO - NEKDAJ VOJAŠKO, DANES PA MODN
- OBLAČILO IMENUJEMO TRENČKOT?
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov: .
Starost:..........Teža:
Najljubše barve: .......
Konfekcijska št.:
Št. 36 - 10. september 1992
33
Rlindirano vozilo, skupno delo
pometa In CImosa
skupno delo koprskega Cimosa in zreškega Cometa je pripo-
moglo k temu, da se je na slovenskem avtomobilskem trgu
Izjavilo prvo blindirano vozilo, ki je nastalo na osnovi Citro-
jiovega kombija C 25. To blindirano vozilo je zaščiteno pred
gzličnimi izstrelki v skladu z evropskimi normami, hkrati pa so
stekla debela 34 milimetrov. Stene so obložene s posebnim
leprobojnim materialom, tovorni del prostora pa je toliko
okrepljen, da lahko prenese tovor do teže 1200 kilogramov,
(/ozilo je ob tem opremljeno s posebnim varovalnim sistemom,
djuča pa sta dva, pri čemer je eden pri vozniku, drugi pri
)ievzemu blaga. Blindirano vozilo izdelujejo po naročilu,
lobavni rok je v skrajnem primeru do 120 dni, tovarniška cena
- se pravi brez dajatev - pa je ta trenutek 3.345.000 tolarjev.
(temu je treba dodati še tole: 1. septembra je koprski Cimos
)0višal cene za citroene, dobavni rok za različne avtomobile pa
)0 njihovem zatrjevanju v nobenem primeru ni daljši od 90 dni.
«Ja sliki: blindirano vozilo citroen C 25.
royota corolla sedmič
Japonska tovarna Toyota, daleč najuspešnejša na japonskem
;rgu, med izjemno pomembnimi avtomobilskimi tovarnami pa
[udi na drugih trgih, je prav te dni ponudila že sedmo generacijo
;oyote corolle. Gre za avtomobil nižjega srednjega razreda,
/sekakor pa najuspešnejše vozilo tako pri Toyoti kot nasploh.
[Jorollo namreč neprekinjeno izdelujejo že od leta 1966, doslej
le je zanjo odločilo skoraj 20 milijonov kupcev. Sedma genera-
:ija toyote corolle bo naprodaj v štirih karoserijskih izveden-
tah: kot kombi limuzina s tremi ali tudi petimi vrati (compact),
Lot petvratna kombi limuzina ali liftback, kot klasična limu-
tina in kot karavan. Na voljo bodo predvsem motorji s prostor-
Eio od 1,4 do 1,6 litra in tri vrste različne opreme. Na sloven-
em trgu se nova toyota corolla ne bo pojavila tako hitro, tudi
yaradi tega ne, ker še ni uradnega zastopnika oziroma proda-
l'}ka. To pa seveda ne pomeni, da je ne bo mogoče uvoziti preko
sivega uvoza. Na sliki: toyota corolla compact.
Za tiste, ki zmorejo:
roadster 600 SL
NemškiMercedesBenz j epred
nedavnim brez posebne novi-
narske predstavitve postavil
na cesto in pred kupce novi
roadster v razredu SL z ozna-
ko 600. To preprosto pomeril,
da se je dosedanjim trem izve-
denkam pridružila še četrta,
že zaradi oznake in vsega ti-
stega, kar prinaša s seboj,
najzmoglivejša, najprestižnej-
ša in tudi najdražja. Navzven
se roadster 600 SL od drugih
izvedenk praktično ne razli-
kuje (razen po napisu 600 SL),
bistvo je pod motornim pokro-
vom. Tam so namestili že upo-
rabljeni in preizkušeni dva-
najstvaljnik s prostornino
5987 kubičnih centimetrov in
največjo močjo 395 KM pri
5200 vrtljajih v minuti. S tem
motornim  agregatom zmore
SL 600 največ 250 km/h ( naj-
višja hitrost je sicer in tudi
elektronsko omejena), medtem
ko do 100 km/h pospeši v za-
dovoljivih in dovolj hitrih 6,1
sekunde. Roadster 600 SL je
seveda z vsem drugim, kar po-
nuja, čisto pravi mercedes,
vsekakor pa s ceno, saj hočejo
ta trenutek zanj pri tovarni
212 tisoč nemških mark. Toda
kljub takšnim številkam je
tržna usoda roadsterja 600 SL
bolj ali manj neproblematična,
kajti SL se izjemno dobro pro-
dajajo. Lani je namreč tovarna
izdelela in tudi prodala 25.709
roadsterjev SL. Številka se
morda zdi skromna, a jo je tre-
ba postaviti ob bok in v pri-
merjavo drugim. Takole je to:
lani so torej prodali toliko ro-
adsterjev SL, kot je Porsche
naredil vseh svojih avtomobi-
lov. To je hkrati dvakrat več,
kot se je BMW posrečilo pro-
dati 850 i, hkrati pa petletna
proizvodnja ferrarijev. Na sli-
ki: mercedes roadster 600 SL.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Tokratni sejem rabljenih avtomobilov je bil zaradi bližajočega se
Mednarodnega obrtnega sejma in prostorske zasedenosti prestav-
ljen na rezervno lokacijo. Ne glede na vse okoliščine pa so na
nogometnem igrišču Zavoda šRC Golovec našteli blizu 600 avtomo-
bilov. Organizatorji so bili zadovoljni s prodajo, saj je ostala na
dosedanjem nivoju. Cene vozil v tabeli so v nemških markah in so le
okvirne.
Znova obveščamo udeležence sejma rabljenih avtomobilov, da le-
tega v času Mednarodnega obrtnega sejma ne bo. Ponovno se bo
pričel v torek, 22. septembra.
PRIMOŽ ŠKERL
AVTOVID d.o.o.
Gioboče 14, Vojnik
tel 063/772-446, 32-851
Posreduje prodajo
nepremičnin
- med drugim zelo ugodno prodajo hiše in zidane-
ga gos. poslopja z 2137 zemljišča - zelo
ugodno.
Informacije na tel. 063/32-851 nad 8 in 11 uro, sicer pa
na 063/772-446.
V trgovini AVTOVID v Globočah 14 in Vojniku,
Keršova 8/a,
nudi avtodele, po ugodnih cenah
- reklamna prodaja olja (MAPetrol,) Čmv petrol
- motorne žage Husqvarna, tip 61 po 41.950,00 SIT in
rezervne dele,
- sadne stiskalnice 1501, Straškove po 55.000,00 SIT od
Kovinar Vitanje po 66.000,00 SIT
informacije na tei. 063/772-483
Št. 36 - 10. september 1992
34
Št. 36 - 10. september 1992
B5
Št.36- 10. september 1992
36
Št.36 - 10.september 1992

^gterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev na
^(grinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta za male
jvali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do
Ij ure, vsak dan popoldan od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna
m^ba za nujne primere organizirana v popoldanskem času in noč-
času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska postaja
občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizi-
jpa na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od
J do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško,
jlefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva
J lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri-
jrski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinar-
,v od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je
;ganizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
2alcu je redni delcvTii čas veterinarjev od 6. do 14. ure, nepreki-
jeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure zjutraj nasled-
ega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob
:aznikih. Telefon na veterinarski postaji: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veterinar-
ji postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob
pdeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do
ure. Do nedelje, 13. septembra bo dežural dipl. vet. Drago Zago-
ni, telefon 841-769, od 14. septembra dalje pa bo dežural dipl. vet.
[arjan Lešnik, telefon 831-219.
Št.36 - 10.september 1992
38
St.36 - 10. september 1992
39
Št. 36 - 10. september 1992
4
Nova vlada - nova    Nikoli skuaai II
viza
Organizatorji .Zlate harmo-
nike letos niso povabili na
Ljubečno Lojzeta Peterleta,
čeprav je znan kot navdušen
frejtonar. Očitno so ocenili, da
je maestro Lojze s tem, ko so
ga sestopili z oblasti, »odšpi-
lal« tudi svojo vižo...
SDP žurira
Celjski prenovitelji bodo ta
petek spet poskušali izvesti pi-
knik na Gričku, ki jim ga je na
začetku poletja preprečil dež.
Ni pa nam znano, ali so nanj
povabili tudi Janeza Črneja,
da bi na Gričku dobil nov nav-
dih za znamenito nadaljevan-
ko »Piknik na Gričku« v Pi-
smih bralcev...
DeSUS ni Demos!
člani Demokratične stranke
upokojencev so bili v soboto
hudo razburjeni in užaljeni,
ker je celjski radijski škrat nji-
hovo stranko DeSUS prekrstil
v Demos. Še sreča, da spodr-
sljaja niso slišali demosovci. Ti
bi ga gotovo ocenili kot levi
radijski udar v španoviji s sa-
mim hudičem...
Nikoli skupaj I
Medtem, ko je celjski župan
Anton Roječ v soboto ponoči
prisostvoval startu petstotih
pohodnikov maratona v Lo-
garsko dolino, seje predsednik
celjske vlade v odstopu Mirko
Krajnc s soprogo vrtel na ple-
sišču dvesto metrov oddaljene
Turške mačke.
Ko pa je velenjski župan
Pankrac Semečnik prisostvo-
val slovesnosti ob novem do-
sežku velenjskega podjetni-
štva, odprtju proizvodnih
obratov podjetja Stell, je bil
njegov kolega, izvršnik Fran jo
Bartolac, zaposlen z »bolj po-
membnimi rečmi.«
Prenovitelji
spet prvi
Voditelj celjski prenovite-
ljev. Želj ko Cigler-Čombe, je
spet zadel žebljico na glavico.
Iz dobro obveščenih virov smo
izvedeli, da je celjskemu ma-
ratoncu Stanetu Rozmanu
plačal tisoč mark, da seje ude-
ležil maratona v Logarsko do-
lino. Rozman je seveda zma-
gal, mediji pa so ponesli v šir-
no Slovenijo fotografije, na
katerih je imel sredi oprsja iz-
pisano ime sponzorja - SDP.
Na oiičini ne znajo
računati
Podjetje, s katerim je celjska
občma letos podpisala pogod-
bo o dobavi računalniške
opreme, je občini že dvakrat
zaračunalo dobavo prenosne-
ga osebnega računalnika. Do-
bavilo ga še vedno ni, še vedno
pa ima neimenovano računal-
niško podjetje poslovne pro-
store v hiši, kjer je tudi zaseb-
no podjetje Mirka Krajnca...
Kučan
in osliček
štirinajst dni smo čakali,
kaj se bo zgodilo, pa se ni nič.
Zadeva je naslednja. Istega
dne, ko je znana borka za pra-
vice živali gospa Eva Lea Mu-
eller objavila v ljubljanskem
Dnevniku protest zaradi ne-
mameža, ki je na vrh Triglava
gnal oslička, saj je to označila
za zverinsko mučenje uboge
živali, je bil na naslovnici
Dnevnika namalan Milan Ku-
čan v severni triglavski steni.
Do dandanes ni nihče protesti-
ral, kar kaže, da za politike še
nihče ne skrbi...
Zakaj, zakaj?
Željko Cigler, predsednik celjskega občinskega odbora SDP
(na sliki z najbolj obupanim izrazom na obrazu), na startu
maratona Celje — Logarska dolina: »Pa kaj mi je padlo v glavo,
da rinem v tem vremenu peš v Logarsko dolino, če so že zdavnaj
za premagovanje takšnih razdalj iznašli avto?«
Kaj imata skupnega?
Kaj imata skupnega humorist Toni Gašperič in celjski žup,
Anton Roječ? Oba imata rada mikrofon, oba se pogosto udelež
jeta takšnih in drugačnih prireditev, in obema se ljudje (včasi
nasmejijo.
zavarovalnica triglav
Nič ni tako varno
Da ne bi potrebovalo zavarovanja
stran(ka) šaljivcev
Stranka šaijivcev Na cesti
»Mar bi hoteli v tem stanju še voziti av-
to?« vpraša policist pijanega voznika.
»Kaj se to pravi: bi hoteli? Moram! Misli-
te, da lahko hodim?«
Noge
Utrujeno dekle, ki so jo bolele noge, reče
svojim nogam: »Drage nogice, nocoj boste
pa sladko spančkale, če ne bo kaj vmes
prišlo!«
Pri sodniku
Sodnik vpraša Franceljna: »Kako to, da
ste rešili svojo ženo, ko se je utapljala, niste
pa je rešili, ko se je obesila ?«
Pa reče Francelj: »Ja, če sem pa mislil, da
se hoče posušiti!«
V službi
Jaka: »Šef, vam lahko rečem, da mi greste
včasih pošteno na jetra?«
Šef: »Kaj? Kako si drzneš kaj takega?«
Jaka: »No, v redu. Pa vam tega ne bom
rekel.«
Šale so za današnjo stran prispevali: Jo-
van BERNARD z Dobrne, Justina URLEP
iz Štor in Mojca MLAKAR iz Grobelnega in
Ivan STRMOLE iz Celja.
Hotel posneti ploščo
Ko nam zmanjka naslovov
muzikantov za našo rubriko,
se običajno odpravimo proti
Laškemu. Tam so ga in ga tudi
še lomijo po tri dni in tri noči
skupaj prav zaradi številnih
dobrih godcev, ki jih je v vsaki
okoliški vasi polno. Ustavili
smo se kar v Debru pri La-
škem, kjer so domačini namig-
nili na Ivana Kovača, ki svojo
harmoniko razteguje že polnih
45 let.
»V starih ca j tih je bilo zares
fajn. Takrat so ljudje še nosili
cokle in ko smo muzikanti
igrali, je po lesenem podnu ta-
ko ropotalo, da se nismo nič
slišali. Ko smo kakšno skladbo
že nehali, so oni še kar plesali.
Pa smo šli k sosedom igrat in
tam >zalaufali<, potem pa smo
prišli zopet nazaj na staro me-
sto prve plesalce zaustavit.
Rad se spominjam kobilčarjev,
kot smo pri nas rekli tistim, ki
so prišli na poročno noč pod
okno zapet. V posebnem pro-
storu so jim potem pripravili
hrano, pijačo pa so kar v škafu
za njih na mizo postavili. Tako
so bili vključeni v družbo in od
njih smo imeli neposredno ko-
rist tudi mi, saj so morali tudi
sami plačati za muziko.
Nekoč se je pod oknom prav
glasno drl eden od vaščanov in
starešina je šel pogledat, kdo
je. Pa je rekel: >Kobilčar sem<.
Starešina pa: >Pa ti je že kdo
kaj dal?<
>Nič!<
>No, fajn. Ti bom pa jaz se-
daj le dal ene dve.. .<
In sta šla en za drugim po
vasi! To je bilo heca.
S prijateljem, s katerim sva
veliko skupaj igrala, sva tudi
sklenila, da se za muzikante
najinega kova spodobi, da
imata tudi svojo ploščo. Za av-
tentični studio sva si izbrala
kar neko ohcet, za material
plošče pa domače pripomočke:
tanko rezino drevesnega debla
z lepimi krogci in vročo smolo.
Pela in igrala sva, se naprezala
in ob enem polivala vročo
smolo na deblo. Pa mislite, da
je kai rat^lo? Nič! Se danes
Igrava po ohcetih in vaških zj
bavah, ne da bi imela posnel
ploščo in kanček slave.«
EDI MASNE
Ena iz Ivanovega rokava
Svatje so običajno na poroč-
no noč ojačali posteljo ženinu
in nevesti. Tisti dan so pod
vzglavnikom opazili tudi ste-
klenico jabolčnika, ki si jo je
že pred tem pripravil ženin za
naporno noč. Svatje so posku-
sili, malo odpili in dali stekle-
nico nazaj pod vzglavnik.
Ko sta sredi noči prišla v po-
steljo ženin in nevesta, se je
prvi hotel najprej oazejaii. a
gledal je v steklenico in:    j
»Žena. Tukaj pa je že neM
bil!«
Radovedna mati, ki pr
vrati ni nič videla, je pa nek
slišala, je hotela hčerko rešil
»Nobeden še ni bil! Naše
vse sorte take, da imajo bi
velike!«
NOVA SERIJA RAČUNALNIKOV ACER - dostopna tudi vam
V prodaji je nova serija računalnikov Acer, ki zaradi telinološkiii novostih, ki jih vsebuje,
zbuja povsod obilo zanimanja in pozornosti. Priporočamo vam :
AcerPower 386SX ChipUp - razširljiv na 486DX
AcerPower 486SX ChipUp - razširljiv na 486/66
Ter poslastica
AcerMate 386SX , trenutni hit prodaje ".'
Generalni distributer za Slovenijo:
TREND Računalniški inženiring, d.o.o.
Eienkova 61, Velenje Tel. 063- 851610, Fax. 063- 856794
Št. 36 - 10. september 1992