NAROD
ŠTEV. (No.) 106.
chicago, ill., sobota, 9. septembra—saturday, sept ember 9. 1932.
LETO (Vol) Vm
ŽELEZNIŠKA STAVKA
SE BLIŽA KONGU
sporazum se je dosegel na tajni kgotcfeatchci.
Washington, D. C. S. sept. — Po dolgem času, so vendar prodrli prvi žarki upanja za. poravnavo sedanje
njih dni so imeli zastopniki železniških magnatov In voditelji stavkar-jev posebno tajno konferenco, -na kateri so prišli do kompromisa in sicer na sledeči -podlagi:
1.	Senioritetne pravice ostanejo v veljavi še nadalje, na isti podlagi, kakor so bile pred stavko.
2.	Sedanji delavci« ki so bili za-posljeni med stavko, ostanejo na svojih mestih, lahko jxa pristopijo če hočejo v organizacijo delavcev.
3.	Place ;se bo zvišalo po delavnicah popravljačem in ^vsem stroj* nikom 7c. sa uro.'
S tem prawijo, da -sle obe stranki zadovoljni. V^endar pa je odvisno vse še od sta-vkarjev -samih, ki bodo v kratkem glasovali za sprejem ali proti tem pogojem, ki so jih zastopniki obeh «trank sprejeli na tajni konferenci.
ŽELEZNIŠKI MAGNATJE BI RADI "BLUFFALI."
Kapitalistična trobila so seveda prinesla vesti, da zastopniki železniških družb ni so bili .na nikakem tajnem sestanku z vloditeTji stav-karjev. Kar pa je navadna laž ali bluff. V zadnjih trenutkih bi še radi zmešali pojme v vrstah delavcev, da bi se bali nadaljevanja stavke
POROTNIKA 0BRAY-
MYA Y HERRINU.
povzročitelje izgredov
zasledujejo. toda ne morejo "dobiti vseh.
Marion, 111. 8. sept. — Postava zahteva od '.povzročiteljev krvopre-
železniške stavke. Po poročilih zad- litja zafto£dfii;ja, iste zasleduje in par,jz vseh strani pred * prodiraj očimi
Turki, ki se z veliko naglico približujejo mestu Smirni.
-o——
anglija in francija tekmujete za prvenstvo
v vzhodni evropi. Carigrad, 8. sept. — Tajna diplomacija Anglije in Francije zopet u-bira vsaka svoje strune napram novemu problemu v Mali Aziji, ki je nastal radi vojne med Grško in Turčijo. Obe države, bi rade dobile u-metnim potom pot za svojo trgovi-
RAZNE NOVICE.
amerikanci bodo pomagali ubežnikom V smirni.
Atene, 8. sept. — Ameriški pomorščaki so se izkrcali iz treh ameriških torpednih rušilcev, da pomagajo u-bežnikom vkrcavati se na razne transporte. Ubežnikov je baje nad 150 tisoč, ki derejo v mesto Smirna
teh nesrečnih žrtev vročekrvnosti, že ima pred seboj. Od njih tir j a jo zagovora.
Mi nismo, da bi zagovarjali krivce in povzročitelje nemirov. Tudi nismo, da bi se potegovali za ljudi, ki se hočejo posluževati sile za dosego avojih idej. Toda smo pa vedno za pravico, isto smo še vedno zagovarjali in zagovarjamo tudi sedaj. Ako hoče -sodnija, ki vodi preiskavo izreči nepristransko sodbo naj najde tistega, ki je dal povod, da se je krvoprclitje pričelo, no. Sedaj, ko ©fce vidite. <b j« Kadar vidimo, v plamenih poslopje ;ška premagana se skušate prilizniti vemo, da je ogenj zanetil nekdo z Turčiji, da bi se jim dalo prosto pot
vžigalico z malo iskrico. Ravno tako je pri izgredih, tudi tam se prične nasilje radi ene same besedice. Znano pa ni samo nam, ampak tudi vsi ameriški javnosti, kdo je kriv in kdo, da je dal povod, da se je masakriranje v Herrinu pričelo. Ali ni bila kriva premogarska družba, ka jje impontirala skebe in jih nastavila na delo? Ali ni morebiti padel na stavkarje prvi strel iz zasede, ki ga je oddal neki superintendent na stavkarje? Ali ni bila prva žrtev, "ki je izdihnila svojo dušo zadeta od krogle, ki je padla iz strani j premogarskega zemljišča? Vsaj tako je poročalo tedaj časopisje! To-
skozi Dardanele in skozi Malo Azijo v nadaljni svet. Obe ste lisici zvitorepki.
-o-
družina sodnika scanla-na se ponesrečila.
Chicago, 111. 8. sept. — Družino chicaškega sodnika Scanlana je zadela velika nesreča zadnji petek popoldne, ko so se peljali v svojem av-
PRAY KAKOR SMO
MI REKU.
Delavski "voditelj" Foster za Chicago, ameriški bolševik, in velik a-gitator za boljševiški načrt, da bi zapeljali vse ameriško delavstvo v boljševizem potom lepe ideje "ena sama velika unija," je na delavski praznik imel govor pri shodu Chi-caške federacije delavstva, kjer je popolnoma isto povedal svojim poslušalcem, kakor smo povedali mi ne enkrat, ampak velikrat. On je namreč nastopil z vso odločnostjo proti delavskim voditeljem, ki so bogato plačani, ki pa delavstvo samo izkoriščajo v svoje sebične namene. Seveda je pozabil sebe samega šteti v to vrsto. Posebno je govoril o ponesrečeni železničarski stavki, kjer je rekel:
"Žalostno je, ako pomislite, da je deirrf unij, £ sko delo in da je od teh devet unij samo pet na stavki. Ko bi bili vsi
IZ JUGOSLAVIJE.
Krekovemu spominu se je dne 27-
avg. odkrila spominska plošča na društvenem domu v Selcih nad Škof-jo Loko, kjer je bil prav za prav doma, dasi rojen Ribničan.
Legar se je pojavil v Dolenji vasi pri Podbrezjah. Dozdaj je zahteval dve žrtvi. Če se ljudje ne bodo držali strogih zdravstvenih odredb,, se zna še bolj razpasti.
. ■ o— Princ Jurij, brat kralja Aleksandra bo, kakor se kaže, Jugoslavija delal precej preglavic. Zaenkrat se sicer zdi, da je njegovo vprašanje-bolj denarno. Za svoje pariške pustolovščine ima premalo tisoč francoz-kih frankov na mesec. Hoče imeti en milijon in kar je hvale vredno ne
naravnost iz ljudskih žepov, ampak, upravljajo šelczničar-J Iz žepa svojega brata kralja. Vlaofct
pa ni voljna v to privoliti. Pripravljena mu je plačevati letnih 365 tisoč železničarji združeni, bi se železni- frankov, ako bo živel v inozemstvu,.
ce nikdar ne upale začeti tega bo-
ja."
"Vojska ne more iti v boj, ako je razdeljena. Artelerija in zrakoplov-ski oddelek ne moreta stati na strani in reči, da naj sama infanterija izbojuje boj."
Nadalje je izjavil govornik, da ti delavski voditelji nalašč tako stav-tomobilu na izprehod proti Fort ke prirejajo, da potem lažje izdaja-
in da bi, ko bodo dobili v roke vo- rej dokazi so jasni, kot beli dan in lilni listek istega hitro podpisali z čemu iskati krivcev tam, kjer jih ne "ja'\ Da so se konference udeležili boste našli vsaj prave krivce ne, ka-je resnica in tudi je resnica, da sd teri resnično zaslužijo kazni.
pogoje, ki so gori dostjo sprejeli-
omenjeni z ra-
Zdrava pamet mora povedati vsakemu. da so krivi tisti, ki so nasta-
Železniške magnate je nastavlje- (vili skebe in pričeli s streljanjem sanje stavkokazov precej naučilo, da mi najprvo. Te naj prime sodnija,
znajo sedaj ločiti, kaj je izlcušen delavec in novinec. Po nekaterih progah imajo železniške družbe že sko-ro polovico lokomotiv obrabljenih, ki čakajo popravila, kateremu pa j razjarili, stavkokazi niso kos. Ako se prora-. Mi smo
čuna samo to zaostalo delo in zraven še visoko plačevanje stavkoka-zom so železniške družbe precej finančno prizadete in te rane jih skele. Vsaka šola pravijo nekaj stane in ne motimo se, ako trdimo, da je ta šola železniške družbe precej stala. Toda, s trdosrčnostjo v srcu do delavca trpina raje trpe velikansko finančno škodo drugje, kakor bi dali delavcu le en mali drobec pri-boljška pri njegovi beraški plači.
^ -o-
velika brezposelnost v angliji.
London, 8. sept. — V Angliji se baje zopet pojavlja velika brezposelnost. Komplicirane zadeve na daljnem iztoku in v vzhodni Evropi so povzročile, da angleški, proizvajalci ne dobe naročil. Industrije počivajo in delavski uradi naznanjajo, da je pravkar v Angliji okoli i. milijon in 400 tisoč delavcev brez dela.
te naj obsodi, ti zaslužijo kazni. Oni so množico razjarili in če je slednja divjala zato, ker so jo razdražili-, pada krivda na tiste, ki so stavkarje
vedno proti nasilju, pa naj nastane kjer koli. Nasilje je pa tudi ako se išče krivcev tam, kjer jih ni in ker tisti, ki jih išče tudi sam ve, da jih ni. Iščite jih tam, kjer se nahajajo!
-—o-
GRIFFITH BAJE ZASTRUPLJEN.
Dublin, 8. sept. — Zdravniki, ki so vodili zdravniško preiskavo pri umrlemu irskemu voditelju Griffi-thu, so baje našli v njegovem telesu strup in so mnenja, da je bil zastrupljen.
-o-
24 detektivov zgubilo življenje odkar JE suša v deželi.
Washington, D. C. 8. sept. — Zvezni prohibicijski direktor je objavil svoje poročilo, da je odkar je v deželi vpostavljena prohibicija, bilo pomorjenih 24 prohibicijskih detektivov.
Sheridan. Avtomobil je vozil Scan-lanov svak, ki je na nekem kratkem ovinku neprevidno zavil in avto je prodrl žično ograjo in padel po strmemu bregu kakih 40 čevljev globoko v potok. Sodnikova hčer 28-letna Marian je bila na mestu mrtva, ker si je kakor sodijo zlomila vratno kost. Sodnik in vsi drugi sc resno poškodovani.
-o-
ŽIVIJO! SNEG PADA! TODA NE PRI NAS — V MONTANI.
Helena, Mont. 8. sept. — Prvi sneg, ki je padel to leto v tej deželi je padel v Montani po grebenih Elk-horn pogorja, danes jutro. V teh nenavadno vročih dneh v septembru bi se ga še mi lllinojčanje želeli malo! '
jo delavske koristi.
Mi smo to že tolikrat trdili, pa sta "Prosveta" in "Proletarec" trdila, da lažemo, da zavijamo, da slepimo. Kaj bodo pa rekli sedaj, ko i-sto trditev slovesno pove njih največji zaupnik in prijatelj Foster katerega toliko hvalite in mu je tisoče tudi somišljenikov rdečkarjev burno pritrjevalo?
v,--V]
NAD 100 POTRESNIH SUNKOV
Wellingon, New Zeeland, 8. sept. — V Taupo okrožju na severnem delu otoka so se pojavili potresni sunki. Stroj, ki zaznamuje potresne sunke je registriral natf sto sunkov, ki so se pojavili v času
en<
r.re.
oz. 600 tisoč dinarjev, ako se misli nastaniti v državi, več ne. On pa s tem ni zadovoljen. Kronski svet, ki se je pod predsedstvom kralja sestal v Ljubljani, ga je nato začasno* izključil iz kraljevega dvora in u-vrstil mej navadne zemljane. Če ga ni s tem naredil še bolj nevarnega? Menda so pri tem mislili na to, da je del armade, ki se imenuje črna roka, bolj na njegovi kot na kraljevi strani. Tragedija Obrenovičev- se lahko ponovi.
o-
40"letnic0 mašništva je praznovaT te dni za naš narod velezaslužni č. g. prošt Andrej Kalan, ustanovitelj' Domoljuba in njegov prvi urednik. Gospodu proštu ob tej priliki iskreno častitamo in mu voščimo trdnega zdravja tako, da ga bo mogel Domoljub pozdraviti ob njegovi, pa tudi še ob svoji petdesetletnici!
-o-
• Najslovitejši francoski vojskovodja general Foš, zmagalec nemške armade, je prevzel častno predsedni-štvo orlovskega tabora v Brnu.
NOBENEGA UPANJA, DA BI SE
REŠILO ZASUTE RUDARJE.
Jackson, Cal. 8. sept. — Upanje, da bi se rešilo zasute rudarje, ki jih je zadela nesreča v kalifornijskem zlatem rudniku je izginilo. Po sodbi inženirjev bodo morali reševalci še trdo kopati vsako minuto najmanj do 5 dni predno predno bodo prodrli skozi kamenito steno, ki jih loči od nesrečpih zasutih rudarjev. Tudi zdravniki so izgubili vsako upanje, da bi bili zasuti rudarji še pri življenju. Brez jedil, brez pravega zraka ni mogoče, da bi bili še pri življenju.
-o-
naraščaj kitajcev
se množi.
Statistikarji rojstev na kitajskem so izdali poročilo,- da se na kitajskem narodi vsako leto približno po 6 milijonov otrok.
mmm
DENARNE POSILJATYE.
Vsem Došiljateljltn denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar' se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih.
Včerajine cene so bile:
Jugoslovanskim kronam:
500 — kron......................$ 1.75
iooo — kron......................$ 3.35
5000 — kron........................$16.25
10.000 — kron....................$31.50
Italijanskim liram:
50 lir ...................$ 2.90
100 lir .................. 5-30
500 lir ................... 25.00
1000 lir ................... 50.00
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cenr in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75-00 računamo $1.00. Od $75 ^»0 do $ioox>o računamo $1.50. Za vsa nadaljrva nakazila računamo po 1 c in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK 1849 West 22nd Street*	.	Chicago, nt

• .-..- jt • "S
. \ -i „
t** ' ' "

■ im 1
............. "V

EDINOST"
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. '	• Izhaja trikrat na tetin.
Edinost Publishing Comoany.
a and Street,	,
Telephone:' Cailal 0098. f
Chicago. I1L
-,-
_ADVERTISING RATES <ON APPLICATION. k
Published Three Times a Week by
EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West sand Street, Chicago, Illinois.
-■ ■■■ — ■ 1 1 ■ ■ - —— . ■ ..........—
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, III.
under the Act of March 3, 1879.
I I	(	■	I M	I
Sila rodi silo.
Mi,; ki stojimo na stališču krščanskega socializma, obsojamo vsako krivico in vsak poskus delovanja s sito. Mi smo ljudje in Stvarnik nam je dal razum, zato porabimo svoj razum in borimo se z uma svetlim mečem. Le zveri v gozdu, katere vodijo, ne razum, temv«č samo navadni živalski instinkti ali nagoni, se bore rried sel5oj s&mo s surovo silo. z nasiljem. Pravica močnejšega velja med njimi. ^Za človeka, zlasti pa za olikanega, posebno pa še za človeka, ki veruje v Kristusa in njegove nauke, je pa sramotno, ako dela, kakor te zveri. Zato smo tudi zoper stavke. Vendar to samo v splošnem. Za stavko smo samo tam, kjer vsa druga sredstva ne pomagajo več, toraj v skrajni sili. Tam pa nastopi druga pravica, pravica samoobrambe pred krivičnim napadalcem. '	'	- * r
*
Mi delavci smo imeli že veliko stavk. Velika večina njih, lahko re. čemo, so bile stavke v silobranu in pravične. Branili smo se. Poslužili smo se samo skrajnega sredstva, ki nam je bil na razpolago, da smo poskušali braniti svoje pravice. Zato smo nekoliko stavk jako častno izbojevali, dasi nismo dobili od njih toliko koristi, kolikor smo mislili.
Bilo je na tudi veliko stavk, katere so bile umetno uprizorjene, v katere so nas brezvestno zapeljali samo naši voditelji, zato da so iskali svojih sebičnih koristi.
Vendar v splošnem pa nam mora vsakdo priznati, da so bile naše stavke pravične.
Kapitalisti so se do sedaj stavke vedno bali. Povzročale so jim velike finančne škode pri njih trgovini in industriji. Velikrat se je tovarnar ustavljal nam dati pravico samo radi tega, ker mu je hranil njegov napuh, da bi se ne moglo reči. da ga je delavstvo ugnalo.-
Toda premeteni kapitalisti so pa tudi tukaj našli način, po katerem So začeli izrabljati .stavke v svoje koristi. Imeli smo zadnje čase že več stavk, katere so bile" očividno prirejene samo po inicijativi tovarnarja samega, ker so bile njemu v korist. Sam tovarnar je po'svojih zaupnih
Gilbert, Minti. — Po naključju j hajati dnevno mi je prišla v roke tetka Prosveta" štev. 194. Notri sem opazil neke o-trobe, ki jih je zvezal neki gilbertski junak rdečega kalibra. On laže črez č. g. dr. Srečko Zamjena. Da je to, kar je pisal ta gilbertski junak, sama laž vedo vsi dobri tnkajšni fara-ni. Da, laz. je vsaka beseda, ki je prišla te ust tega / obupanega revčka, to vedo vsi, ki so ga videli bežati iz Ely-a radi njegovega dolgega je zika. Zapomni si pa naj, da se mu
pripeti, ako svojega držal za zobmi.
jezika ne bo
.-Chicago, 111. — Naša šola se je začela pretekli tt>rek. Šolski prostori v novi stavbi še niso gotovi, stavke so zadržale delo, da ni šlo od rok, kakor smo želeli. Zato se vrši poduk v cerkvi in v cerkveni dvorani. Letos se je priglasilo veliko več o-trok, kakor lani. Le prav malo otrok je šlo v druge sosedne šole. Samo ! otroci * najbolj nezavednih starišev Greaney, Minn. — Pred dobrim so še v nemški šoli, ki mislijo, da ie tednom je tukaj umrla. Mrs. Ka- to posebno imenitno, ako njih otro-tie Knez vdova, reva iz Virginia, ci hodijo v "nemško" šolo. — Vsi Truplo pokojne so našli po sodbi drugi stariši so pa toliko zavedni, da zdravnika in pogrebnika najmanj !vedo, da je še slabši dom vedno bolj-kake 10 dni po smrti. Pogreb se je ši, kakor še lepša tujina. — Vseh vršil tukaj na Greaney.	skupaj se je otrok do sedaj priglasi-
Poročevalec. lo nekako 250. —- Tudi v publično
Mary KoneČnik.
-o-
--o---j šolo jih niso, veliko poslali, ^atno
Minn. — Oprostite mif verski odpadniki, ki jim za versko
Redore,
šej>rav lahko fctroi^kaj kaj takega Vam tako pozno pošiljam naroč- vzgojo otrok ni nič.--Takih se
nino na list Edinost. Bil bi ie prej, pa tudi v nobeni naselbini na mauj-pa* slabi ča^i in vse drugo človeka ka.
vedno ovira, da ne more izvršiti te-	—i—Q-1-
ga, kar bi rad.	SPREJMITE ROJAKA!
Pri nis ie zadnje dni precej škode povzročil ogenj, ki se širi po tej
Ta malopridnež pisari nekaj o pridigah. ki jih je obdržaval č. g. misijonar na svojih misijonih, katerih pa ni cul, ker se boji cerkve zlasti notranjosti, kakor vrag križa. Dobro
V Lorainu, Ohio se nahaja rojak Jos. Gogala'(slep popolnoma na o-
možeh izmed delavstva pognal delavstvo v stavko, da je dosegel kak tajen namen, ali kake velike dobičke, ko je naredil stavko kot vzrok, da je ali cene zvišal, da je delavstvu dal počitnice, ko ni imel dela. ali da je kak drug dobiček dosegel.' kdo pač zna vse kapitalistovske načine delati denar in dobičke.	*	"
K- • K-u. a k * A* S- T Č tV T ^ange' Vse °d Vir^iniieba očesa.) Iz Chicage poslan v Cie-bi sicer bilo da b, pnbhzal cer-,do Meadowlands in okrog Hibbin-j veland sponiladj. t \ £ je omenj(5_
kv. m cul kako božjo besedo mogo- ga je bilo v ognju. Ognjega*ci se ni FojaI/mudiI dosedaj v dveh na-
ce bi se te kaj prijelo da bi da vsaj trudijo ustaviti ogenj, a en čas mu selbinah. Nekateri so ^ darovali v
svoje otrocice krstiti, katerim kratiš , niso bili kos radi velike suše in ra
še sv. zakramente, kar bi pa ne smel Tvoj oče so za tebe vsaj toliko poskrbeli. da so te dali krstiti in te vzgojili, kakor so to dolžni katoliški stariši do svojih otrok. Ti pa svojim otrokom niti tega ne privoščiš.
Tudi bi se 11111 ne bilo potreba hu-
di velikih pišov. Zadnje čase ga za ustavljajo-in menda se jim bo, kar
denarju, drugi pa stanovanje in hrano. Sedaj bi bilo potreba, da bi ^e druge naselbine storile kaj za sle-
Bog daj, da ga bi enkrat pogasili, pe^a mjaka Jos G	je čeden
ker je dovolj skoae ze povzročene. jčlovek z njim n- nobene sitnQsti aU
Potrebujemo tudi silno dežja, ker težave v hiši, "da ima Ie posteljo da je vse suho in potrebno mokrote. Ve kam soat. drugače lahko hodi Spomladi smo imeli bolj mokro leto :Sam, ker se takoj privadi. Sedaj bi
dovati na kolektami za mladinskega sedaj pa primanjkuje dežja za je- rad šel v Pennsylvania. Naj se o-
H rs	avn V« 1 » 4 » -	--. ^L a. ____ _ * _______ 1 1____I	♦ « 1«	~	J
domove, h katerim ničesar prispeval ni. Pa kadar bo še pisal, naj piše vsaj toliko dostojno, da bo resnici odgovarjalo, kar bo namazal za v javnost. Tndi nekaj kvasi o drugih prireditvah, ki se jih je priredilo v korist Mladinskih domov. Vse te prireditve pa so bile vprizorjenc j vendar na splošno željo faranov in g. župnika. Torej tu zopet ena laž | več. Istctako je iz trte izvito njegovo čvekanje o koncertu in o vsem o čemer je pisal v Prosveti. Ako misli pisun v Prosveti, da bd s tem omagal zaupanje np.š:h
senske pridelke	&lasi kateri iz naselbine, bodisi iz
Pra vite, da boste v kratkem pri- Pittsburgh a, Forest City, ali druge čeli razpošiljati Koledarje za leto naselbine. Rojak Gogala je rodom
1923. Meni jih kar pošljite ene dva-ducata.
Vas iskreno pozdravljam
A. Mlakar.
-o-
Gorenje in jako prijazen. Naj se o-jglasi kaka dobra družina in stori, kar so dosedaj tudi drugi storili, i Skoraj 6 mesecev je bil v Cleve-landu in Lorainu. O. V Clevelandu
č. g. Srečko Zamjena se zelo
bo, kot je dotični dopisnik je škoda izgubljati časa. Ako bi ga čita-
Kakor smo pa toraj proti nasilnim stavkam, tako smo pa še bolj odločno proti nasilju, s katerim se hoče delavstvo s silo pognati v popol- ^ s tem bo le bolj utrdil zaupano odvisnost od delodajalca. Te dni je presenetil sodnik Daughertv v (1°
Chicago s svojim "mdžunkšnom", katerega je iznal proti stavkujočim N,c bom < varjai na vse njego-železničarjem. Kakor je ta sodnik določil, pa že res ni drugega, kako ve lažnjive trditve, ker s tako ose-nasilje in krivica. On hoče silo s silo uničiti. Toda bo to šlo? Nikdar! Začasno morda. Toda naj bi ti možje nikdar ne pozabili, da sila rodi vedno protisilo. Taka avtokratična odločba ne bo delavstva ostrašila, temveč samo potrdila v njegovem boju in naredila ga bo še bolj upornega, še bolj trmoglavega, če bi tudi drugače mislil popustiti, sedaj pa nalašč ne bo.
. Strašna slepota je, sedaj skušati delavske mase prisiliti, da se uda-jo, z nasiljem doseči, da bi se oni udali? Zakaj pa samo ubogi delavec? Da. celo tako daleč so šli, da bi se pravzaprav za stavkujoče niti pobirati več ne smelo milih darov, češ, da se s tem podpira upor delavstva.
Morda je sodnik Daugherty mislil, da bo s to drakonično odločbo prestrašil delavstvo, ali je pa res prepričanja, da delavstvo nima pravice se boriti za svoje pravice, temveč samo ubogati in sprejeti, kar delodajalec ukaže. Oboje je obžalovanja vredno, ker je strašna zmota, osodepolna zmota, ki bo nezmerno škodila, koristila pa nič. Pomislimo naše milijonarje! Rockefellerja na nr. On ima vsako leto toliko milijonov čistega c bička pri svojih izdelkih, da mu rapidno raste premoženje v nevrjet-ne številke. Ako se premoženje steka samo v ene ali v nekoliko malo rok, potem ga gotovo nekje drugje zmanjkuje. Premoženje je, kakor kri v človeškem telesu. Kadar se kri zbira samo v gotovem delu telesa, je potem drugje primanjkuje in mi pravimo, da začne človeka mrzlica tre_ Jonskega fonda. Ker so sami taki feti, ima fiber, v glavi na pr. mu je strašno vroče, po hrbtu ga pa mrazi, kakor bi ga z mrzlo vodo Dolival. Je mrzlica zn^men'e zdravja? Nikakor. Kakor hitro se opazi na telesu taka nezdrava razdelitev krvi, tedaj ni greh je Prevelik in se ne bo dal se pravi hitro k zdravniku, po zdravila, drugače bo goric! Enako pri pre - (!ako h,tro izbrisatl raz nnhovp{ra
moženju. Zato pa opazujemo, da je svet bolan, mrzlico ima, žepe neko-	na katerem je
vsak lahko vidi!
Pozdrav vsem čitateljem Edinosti
Oglesby, 111. — Cenjeni urednik: ga je sprejel rojak Ivančič in nabiral
— Priloženo svoto pošiljam v znes- zanj darov. .V Clevel-indu ga ie ku $ . . . . Odtega obdržite za eno I sprejel poč svojo streho rojak Fr. leti* za naročnino Edinosti, ostalo pa Justin "in ga imel pri sebi do danes, j prosim pošljite v dolarjih na ime Kdor rojakov bi hotel storiti, to u-• k moje mate e. k-i ga vam tu pošiljam, slugo naj piše na naše uredništvo ali roj^ ov t o Zadnjo pošiljatev v dolarjih, ki sem pa naravnost na :Frank Justina L°|j'> poslal skozi vašo podjetje so pre- 1708 East -2SU1 Str.. Lorain, Ohio. * el i v redu brez odbitka in ameriške-----
dolarje so dvignili na domači pošti. ' 0 ——1 q i i i g Bili so jako zadovoljni s postrežbo.
Delavske razmere so. kakor po na- SPREJME SE TISKARSKI VA-vadi. Sedaj so nas po tovarnah za-	JENEC -
pustili premogarji, ki so med stavko
tel j i osebno poznali, bi rekli, da sem delali v cementarnah in so se zo- V tiskarni "Edinosti". Star mora bi-bedak, ki mu odgovarjam. Vendar |pet povrnili kopati ta črnega kate- l6' let> Pošten in zanesljivega zna-da sem odgovoril je to, ker je nje--;rega je nam že vsem primanjkovalo j'Čaja' PlaČa P° do&°yoru-gov dopis Prosveta objavila, ne|ra<ji premegarske stavke	mec*	fantov ima veselje do
da bi se ona preje prepričala, je res- |	licf	jtiskarskega poklica, se naj javi o-
nica na tem ali ne, o čemer ji je ta obupani revček pisal. Sicer so taki
dopisi dokaz, kake principe zastopa dotični list. S takim početjem si časnik utlsne znamenje, da ga ljudstvo spozna kaj je njegov namen. Tudi se čuje od dopisnikov samih, da nekateri listi potvarjajo poročila in ob vsaki priliki tolčejo po vsem, kar diši po katoliškem duhu. Koliko je seveda na tem resnice vedo najbolj j dopisniki sami dotičnih listov. Go- ' tovi elementi so seveda sovražni, ker so sami razkrinkani vsled mili-
'EDINOST,"
\ as list nasi rojaki cez aalie rai- t t-.. . ,,. . J	, J sebno ali pa pise na:
si citajo. Kje imate pa ribneana
"Pavleta"? Morda je odšel kam na
počitnice, da se tako poredko ogla- l84g West 22nd Street,
si. Dajte ga no malo podrezati, da
se bo bolj pogostokrat oglasil.
Pozdrav!	Vaš naročnik.
Chicago, 111.
njihovega vžgan, da ga
liko malo milijonarjev se steka vsa 4'kri", vse premoženje, kaj čuda, ako drugje primanjkuje, je nered, je mrzlica.
Ako sedaj primerjamo to primero z našimi^sedanjimi razmerami in
injunkcijo sodnika Dougherty-ja, tili je res mogoče, da bi ta in-džunkšen
ozdravil razmere? Ali ni jasno, ca jih bo samo poslabšal? da je to vino za
vročinskega bolnika, da mu bo namreč pospešilo krizo? —	j1TPeU dne	^asen in ve-
Zato v resnici prav odkrito obžalujemo to zaslepljenost, nekaterih'Seh dan' pnŠh S° naS oblskatl Fa" mo-	"	jther Ciril Orendač iz Indianapolisa.
• •■,_• '- ■ "-.■■• ■ , ■	__;Brali so tukaj prvikrat sv. mašo pri
i kateri so prekrasno peli cerkveni
!pevci in tako krasili službo božjo.
Naznanilo in zahvala!
prijateljem in
od gilbertskega moža Katoličana.
-o-
Morgantown, Ind. — Tukaj smo
Grosdeck
s sve-
Vsak neolikanec bi rad, da bi ga
imeli za posebneža.
* * #
Tvoji prijatelji podčrtavajo pogosto tvoje napake z rdečim svinčnikom, tvoji sovražniki delajo t;o vedno. Tvoje dobre lastnosti pa izbriše zavist obeh.
* * *
Blagor tistemu, ki je v pridnosti podoben bučelici, ki nikdar ne zabavlja čez svoje težave, ampak jih potrpežljivo prenaša naprej.
Polovico premišljevanja, ki ga go- Hvala lepa cerkvenim možem, ki so je zaljubljeni pari ni nič drugega, se potrudili in spremljali č. g. žup-kakor sama ljubosumnost.	jnika sem na farme, kakor tudi vsem
* * *	,rojakom, ki so v tako velikem šte-
Kar ti narediš komu neprijetne- vilu prihiteli sem na farme nas ob-ga, si le zapomni, da se bo ista ne- iskati. Želeti bi bilo, da bi se videli
prijetnost v življenju še gotovo maščevala nad teboj.
* * *
Kdor preveč samega sebe vpošte-va, ta čestokrat samega sebe ogo-Jjufa.
in sešli tako veseli vsaj po enkrat vsako leto.
Lepo pbzdravljam vse naročnike Edinosti in želim, da bi vsak do 1. novembra pridobil vsaj enega naročnika, da bi list pričel potem iz-
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem, da je ljubljena soproga in mati
Terezija
v Gospodu zaspala dne 15. avgusta ob 9:2 dopoldne, previdena timi zakramenti v svoji 61. let starosti.
Pokojna se je narodila pred 61. leti v Cerkljah na Dolenjskem. Pred vec leti je prišla v to domovino, kjer si je t družino pridobila ugled med slovenskim in ameriškim narodom.
; Tem PQtom se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so hodili pokojno obiskovati in potem, ko je le-aJa na mrtvaškem odru kropit. Zahvaljujemo se iskreno vsem za darovane vence in izražena sočutja v teh bridkih urah preizkušnje. Iskrena hvala društvu Marije Sedem Žalosti, ki je korporativno spremilo pokojno k zadnjemu počitku. Hvala Rev. Father Herkelnu za njih trud. kakor se tudi najlepše zahvaljujemo Rev. Fathru Sojarju za krasni in ganljivi govor ob krsti v cerkvi. Hvala tudi Rev. Fathru Zabujevskiju, ki so asistirali pri maši za pokojno. Hvala tudi vsem drugim posameznikom, ki so se pogreba udeležili in pokazali nam sVoje sočustvovanje v teh žalostnih urah.
Ti- ljubljena žena in mati pa počivaj in spavaj piirno. naj ti bo lahka tuja žemljica. Tvoja duša pa naj se veseli nad zvezdami in naj prosi z ti veselo svidenje tam gori. kjer ni ne križev ne nadlog!
Žalujoči ostali :
Karol F. Grodeck, soprog, Karol mL in Louis sina,
Marion in Josephina, omožena Keržan, hčere.
_____
____
__
________

——
-IW
AMERIŠKA SLOVENKA.
okus in moda.
Živimo v času, ko se ženski svet bolj in bolj potaplja v modo. K^r je bilo dobro včeraj ni več dobro za danes in kar je dobro danes ne bo jutri za nič. To so ideje današnjih modernih žensk, ki hite za modo hitrejše, kakor pa zamorejo isti, ki jo izpreminjajo, modo izpreminjati. Bo disi neuko priprosto dekle ali pa izobražena mestna dama, vse se hoče šemiti po načrtih nove mode.
Mnogo zlatega časa se trati tudi po nepotrebnem, razgovarjajoč in razmotrivajoč kaj je in kaj ni moderno, kakor, da bi ne bilo važnejših pravil, ki so življenskim potrebam bližja in važnejša.
A kljub vsem je moda potrebno zlo.
Žena in moda sta dva pojma, ki združena v lepo harmonijo donaša-ta svežost in življenje. Okolica v kateri prebiva žensko bitje, kaže njeno duševnost. Hišna oprema, c^lo stene govore njene misli in čustva. Tako kaže gracioznost in eleganca obleke le notranjost nositelja, ker zunanjost telesa je le odsev njegove notranjosti in duševnosti.
Biti čedno Oprayljena in snažno je za žensko najboljše spričevalo doma in povsod. Obleka, ki jo nosi žena govori vsakemu kakšna ljubiteljica snage je on^. Ni pa, kakor bi se marsikatera mislila lepa čedna obleka mogoča samo pri onih, ki so petični. Je že res, da za denar se dobi dragocene s.tyari, s katerimi si razne bogatinke našemijo Svoje obleke, toda to ne dela ženo ie krasno. Priprosta dekle ali žena, ki si zna napraviti priprosto obleko, okusno po barvi in modi je moogt} lepša, kakor vse primadone po gledališčih, ki se kinčajo s zlatom in srebrom. Ys?.ki ženi tudi ne prija vsaka moda. Xe svilene in ne dragoceno našemljene obleke ti ne bojo pridobile tistega vpliva; kakor ti ga' pridoui snaga in okus mode.
Tista dekleta. Ui hite z raznimi modami na dan in zmečejo ves svoj denar za modo. same sebe smešijo. Ljudje se zanjo spogledujejo in prav imajo, ker drugega ne zasluži. Dek'e se lahko priprosto oblači a zraven čedno in.po okusu, ki jo dela krasno. Tako dekle imajo ljudje radi, ker je priprosta. snažna in vsledtega prikupljiva.
Pri vsem tem je eno gotovo! De-n?r kupi mnogo, kupi razkošje, lahko izbira, lahko izpolni marsikatero željo človeško — a lastnega o-kusa mu pa denar ne more priboriti. Zato lahko kaže okus tudi ona žena in dekle v svoji priprostosti, kateri ne cvetejo ne cekini ne dolarji. In take dekleta in žene so najbolj zaželjene v družbi današnjih dni. D. -o-
listu, si pa že lahko pritrgamo tudi matere.
Za sedaj bo moj dopis bolj kratek in danes bi prosila, vse Sloven ske matere eno. Vsaka, ki le more in kjer je mogoče naj da svoje o-troke v župnijsko farno šolo. Sedaj je čas, ko bomo matere dale svoje otroke v šole. In od šole je odvisno njegovo prepričanje. Otrokom je treba versko prepričanje vcepiti v srce že v mladosti in tega ne more iz vršiti boljše nihče, kakor dobri katoliški učitelji ali učiteljice. Matere, ki bodo svoje otroke izšolale v drugih šolah, brez vsakega verskega poduka bodo na stare leta to občutile, ko jih bodo otroci zapuščali se poročali s dekletami. drugih ver in tako bodo postali njim tuji lastni o-troci. Tedaj boste spoznali, kako neumno ste ravnali s svojimi otroci v njih mladosti.
Pozdravljam vse čitateljice lista "Edinosti". P. G. -o-
Girard, Kans. — Tudi v vročem Kansasu pridno prebiramo list Edinost. Saj časa smo imeli dosti, tega je nam dajala dolgotrajna stavka, katere še sedaj ni prav konec po naših okrajih. Naši možje, marsikateri je prepojen z duhom, ki ga razširja Prosveta in Proletarec gledajo katoliško časopisje malo bolj postrani, toda, ko ga čitajo, dajo pa le kredit tudi katoliškemu časopisu. List "Edinost" imajo zlasti radi, ker je tako vneto zastopal delavske pravice začasa stavke in tudi prvi, ki je sprožil idejo za nabiranje darov za naše uboge premogarje. Tudi tukaj sedaj izpregledavajo. koliko je Prosveti in Proletarcu za naše delavstvo. ljudem se odpirajo oči čez dalje bolj.
Z zanimanjem sem čitala zadnje dva članka, ki jih je objavila naša nova sourednica D. A. Njene besede so zares zlata vredne za nas ameriške žene. ki smo porazgubljene po Ameriki. Pri nas naprimer smo v verskem oziru bolj slabo preskrbljeni. Imamo sicer vsako nedeljo po eno mašo, ki jo oskrbuje neki italijanski gospod iz Frontenaca. Otroci
"EDINOST
malinbv sok, goščave na dnu ne cedi, temveč odstrani. Tako očiščen s,ok stehtaj in ra'ztopi v njem na koščke sesekanega sladkorja. Na en litar soka 2 funta sladkorja. Ko se je sladkor razpustil, postavi sok na štedilnik in ga pusti, da vre kakih 5—7 minut, pene pa pobiraj. Ko se nekoliko ohladi, napolni z njim steklenice, pa ne do vrha, za 2 prsta prostora naj ostane. Pokrij s prtičem in pusti, da stoji 1 ali 2 dni. Potem prevri v vreli vodi nove in dovolj velike zamaške, jih obriši in pomoči v fin špirit ter jih zabij s strojem v steklenice. Vsako steklenico pomoči v razpuščeno smolo(kolofonijo) ali pa v z voskom zmešan in na ognju razpuščen parafin. (Vzame se in raztopi en del voska in dva dela parafina.) Dokler je še ta zmes vroča, se vtakne vanjo steklenica, seveda samo malo pri vrhu. Tako zaprte steklenice shrani na hladnem in suhem prostoru.
Pravtako pripraviš Iehko črne maline, robidnice.
SANJE.
(Konec.)
Četrte sanje. Pogosto se mi sanjajo dovtipi. Imenitni! In strahovito muko mi vsakikrat že v sanjah napravi ja skrb, da bi jih do jutra ne pozabil. Svet bo zijal, si pravim, ko jih sliši. Pride jutro, hvala Bogu: spominjam se dovtipa. Ali kaj, ko je imenitni dovtip iz sanj pri belem dnevu tako mršav in reven, da bi mu krajcar podaril, če bi ga srečal na cesti! Nemara pa prav v tem nasprotju tiči posebna dragocenost te vrste sanj! Kdo ve!
Sanjal se mi te n. pr. dovtip, tako je bil izboren, da se mu je celo f?°s-'pngto pod Hacin smejal, ravnatelj prvega narodnega zavoda za pogrebe na ob- saj10 » roke; kar nanosnik mu je odletel Zj nosa — namreč v sanjah. Zjutraj pa . . .
* * *
Žena pravi, naj ustavim pero in I neham pisati.
Kako? — Zakaj?
Smelo trdirfi, fla *jih imam še celo skladnico na razpolago, dobro asor-tirano, sanj vsake vrste, po vsaki
'Kaj vem, zakaj! Jaz nisem kriv!
"Mar'sem jaz kriva?"
"Mogoče! Sanje, pravijo, da prihajajo iz želodca. Bog ve, kake imenitne dobrote večerjajo Cankar in Meško in. vsi, potem se jim lahko kaj boljšega sanja. Če bi jih pa pitali z močnikom, kakor ti mene, pa tudi ne bi sanjali cekinov. Vidiš, tako je!"
"O
ti grdoba," je vzkliknila žena. "Enkrat samkrat je bil močnik, kar sva poročena . .
Bežal sem in ne vem, kaj je se povedala.
Na cesti sem srečal Zorana, tistega, ki je spisal "Trudne rože".
"Servus!" sem rekel. "Ali imaš kaj časa?"
"Servus!" je odgovoril. "Ali imaš kaj denarja? Čas je denar; jaz imam čas, ti imaš denar, idiva na liter vina, plačava vsak pol: jaz dam čas, ti denar!"
Tako se je zgodilo in pri tej priliki sem ga natančno izpovedal, kako in kaj je z literarnimi sanjami.
"Beži no, pastirček betlehemski!" je rekel Zoran. "Še v sanjah se mi ne sanja, da bi take sanje sanjal, kakršne pišem. Sanje pišem take, da se prilegajo povesti in da mi narede poglavje ravno prav dolgo. Saj moj založnik,se jezi; pravi, da moji romani niso romani, ampak sanjske bukve in da mi. sanj ne bo več hono-riral — ta gunevet! Naj le poizkusi! Imam že toliko predujema, da mora biti vesel, če sploh kaj dobi izpod mojih parkljev. Tako je! — Veš, z resničnimi sanjami ni nič. Edine sanje, ki so bile kaj vredne, sem mel lansko leto. Sanjalo se mi je, da sem na ,sv. Jožefa praznik, ki je moj rojstni dan, stal pred glavno in sem videl tri dimnikarje, ki so se sredi ceste pretepali med
izdelovalnica trinerje-
vega grenkega vina ni prizadeta od ognja.
Družba Joseph Trinner Co., hoge s tem obvestiti javnost, da ogenj, ki je uničil dva nastropja glavnega poslopja na 1333-39 S. Ashland ave. v Chicagi zjutraj zadnji torek ni prav nič prizadjal izdelovalnici Tri-nerjevega grenkega vina in drugih Trinerjevih zdravil. Velike zaloge raznih sredstev iz katerih se izdeluje grenko Trinerjevo vino in Triner-jeva zdravila so v skladiščih, ki se drže glavnega poslopja nedotaknjena od ognja. Izdelovanje se je vršilo takoj naprej prihodnji dan in v 24. urah po požaru se je z rednim odpošiljanjem naročil obnovilo.
DOVTIPNA CHAOTOVA ZAVRNITEV.
Pokojni Joseph Hodges Chdates ki je bil nastavljen leta 1899. za veleposlanika na Angleško, je kaj hitro postal slaven vsled njegovih šal in izrazov. Nekega dne je nadut mlad mož slučajno zamenjal pomotoma svoj klobuk za Čotovega. Ko je prinesel nazaj Čotov klobuk, je rekel ta mladi mož: "Kako znamenito! Najini glavi sti precej enaki." "Da," je odgovoril Čotes, "ampak znotraj je razlika." Torej recimo, da vi vzamete od lekarnarja ali trgovca z zdravili steklenico, ki je enaka steklenici Trinerjevega grenkega rvffta/bodete dokaj hitro našli, da je znotraj razlika. Edino le pravo Trinerjevo grenko vino, vam lahko, hitro in gotovo pomriga v slučaju slabega teka do jedi ali zaprt-nice, zabasanosti, glavobola ali pa drugih želodčnih nerednosti. To zdravilo vam očisti vaš želodec in prebavne dele telesa in je prava to-nika za ojačenje. da tem novo življenje in potrebno moč za izvršitev svojega dela v pravi meri. Ker se "Stavil sem in zadel ambo: 4 K ravno bliža jesen, imejte doma pri 70 v. Vse druge sanje pa so bile od rokah tudi steklenico Trinerjevega muh."	HM^HHHMMiMBIIHB

pa dobijo nekoTiko poduka o veri c^ni, za vsak okus. vsako leto in še to bolj površno. V "Zato," pravi žena, "ker tvoje sa-takih razmerah* živimo po teh kra- nje niso piškavega oreha vredne.
Čudne so pač. bedaste pa tudi. Ni-
jih.
Ženske sedaj prav pridno sprav-Ijamo ali konserviramo sadje in druge razne kuhinjske stvari, ki se rabijo konservirane po zimi. Končam in se prihodnjič še kai oglasim.
Vaša naročnica.
-o-
Cleveland, Ohio.
ZA NAŠE KUHARICE. Malinov odcedek. Dobro zrele in kolikor mogoče izbrane maline de-ni v prsteno skledo ali škaf ter jih stolci z lesenim tolkačem. Tolkač
—	mora biti nov ali samo za sadje rab-
—	Cenjena u-ljen. Tako stolčene maline pusti, da kotička: — Ne'stoje en dan; potem jih ožmi skoz
majo ne glave ne nog. Kdo jih bo kupili Te sanje ti ne prineso galoš! — Kakega imam moža! Ali nič ne bereš? Vzemi te prosim, le * 'Trudne rože" v roke. v vsakem poglavju so
SLOVENKAM V CHICAGO IN OKOLICI. .
Na slavnostni dan blagoslovitvej nove slovenske šole sv. Štefana 24. septembra so vabljene vse Slovenke, da se udeleže, kakor dopoldne slavnostne parade in cerkvene slovesnosti, tako popoldne banketa in za-j bave v slovenskih narodnih nošah, ali s pečami ali pa s havbami. To boj dalo poseben sijaj vsi slavnosti in vsemu nastopu. Zato želimo, da bi se kolikor mogoče veliko slovenskih žena in deklet odzvalo temu pova-
Linimenta za revmatizem, lumbago in Trinerjev Cough Sedative za prehlad.
sanje, beri jih : po tri, štiri strani so bllu in J>i si poskrbele kakor havbe dolge, imajo svoj lep začetek in pa- j tako peče.
meten konec, smisel in jedro in sploh Kakor že oznanjeno, bo dopoldne vrednost. Tvoje sanje i" zvečer "farmarski ples" ali kakor
literarno Pa . . ."
mu pravijo "Harvest Party", ali Dance" ali tudi nekaka vin-
rednica ženskega
morem si kaj, da bi ne napisala en 1 močen, ne pregost platnen prtič, kii
par vrstic za Vaš kotiček. Mislila sem že, ker se me žene tako malo zanimamo za pisanje in čitanje, da bomo že zgubile svoj kotiček, toda Vi ste se oglasili in s svojo odločno besedo zopet zdramili nas zaspane Slovenke.
Res je, da smo matere vedno za-posljene pri hišnem delu in z vzgoje niših otrok. A vendar, kakor je pisala naša sedanja urednica, toliko časa, da bi od časa do časa se še katera oglasila s kakim nasvetom v
ga prej zmoči in ožmi. Še bolje in lažje se stisnejo s stiskalnico (stroj za stiskanje sadja). Sok, ki se je na-tekel, spravi v steklenice s širokim vratom, jih zaveži z mehko platneno ruto in postavi za dva dni na solnce ali v toplo kuhinjo, da se očisti. Ako je precej hladno, rabi sok 1 več časa, da se sčisti. Na to naveži ,
HH	«* |> arn
"Moje sanie. moje sanje — kakr-| '
* 1 -	m ^ ;ska trgatev, a a to zabavo so vablje-
sne so, taksne so! banj si ne ino-	& ...	\
i -.1 ~ — _ nnf i,.;«!. ,ni vsi, da priaejo v kolikor mogoče rem naročiti, kakor se naročajo kisla	\ J	&
. „	,kinetski ali farmarski obleki, v o-
letrca v gostilni.	I	. . .
»vi •	i*™ -«n vcrall-ih. Najzanimiva obleka bo
jZakaj pa imajo drugi lepe in pa- 1	J
metne sanje, sanje vredne časti in j dobila posebno nagrado. Posebno denarja, kaj? Cankar in Meško in !dr^e Slovenke pokažite se ta dan!
Naš stavec Mr. Albin Zakrajšek, J je včeraj jutro prinesel v uredništvo 1 veselo novico, da ga je obiskala j "gospa Štorklja" in mu za dar pusti-,la krepkega sinčka. Mi našemu Al-1 binu prav iz srca čestitamo!
KADAR MISLITE NA STARI KRAJ, MISLITE NA
SLOVENSKO BANKO
EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Avenue, New York, N. Y.
ZASTOPNIŠTVO
od
Slovanske banke D.D.Zagreb, Prve Hrvatske Štedtonice, Zagreb, Francoske-Srbske Banke, Beograd, in od njih podružnic v Jugoslaviji. Izplačuje se gotovo amerikan-ske dolarje, dinarje in krone, potom pošte in kabla. Prodajam šifkarte za vse linije. Dobimo vam rojake iz kraja. Opravljam vsa bančna dela. Prejemamo na uloge denar in plačujemo po 4% obresti.
PIŠITE PO CENIK.
EMIL KISS, 133 Second Avenue, New YoFk, N. Y.
I
na stolove noge barhantast prtic | j
ZAKRAJŠEK & CEŠARK!
(najboljši je tak, ki ie na obeh stra- j j
neh kosmat) , spodaj pa postavi skle- j j 7C Ninth Ave., New York, N Y. |
do Zdaj vlij na prtič prav počasi

/
A
t
*
A
Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobfh
Frank Suhadolnik.
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue,	• Cleveland, Ohio.
Mr. Suhadolnik jc tudi zastopnik listov "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi našej vsakovrstne molitvenike in druge knji?» Pri njemu si lahko tudi rfcupite letošnji "Koledar Ave Maria",	letos eden izmed najbolj
zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki ie v zvezi * našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postrep^l.
/
S

A
i
Ona pošilja denar v stari kraj
potom svojih lastnih direkt-- nih zvez s pošto in zanesljivimi bankami,
prodaja parobrodne listke za
ve važne linije za potovanje i Evropo in o dtam sem.
izdeluje listine za .dobavo oseb iz starega kraja in druga notarska opravila.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov.
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA.
i
V A B I L O !
na veselico in gledališko predstavo
"DIVJI LOVEC"
katero priredi
CLOVENSXO MLAD. SAM. POD. DRUŠT. "DANICA*'
v nedeljo dne 10. septembra v Narodni dvorani na i8"ti cesti in Racine avenue.
Začetek tečno ob pol 3. uri popoldan.
Vstopnina 50 centov.
•'EDINOST"
"Dobro," je mislil Tratar in je čakal. A pozabil na_gozd ni. Brž ko je spet nanesla prilika, da je dobil Zlebnika pri vinu in dobri volji, je pričel staro pesem:
"Draže ti ne plača nihče na svetu, Žlebnik. Še žal ti bo, da ne daš."
Čim dalje se je Žlebnik umikal in branil, tem silneje se je v srcu Tratarjevem užigala želja po gozdu. Postal je v svoji lakomnosti in hrepenenju po lesu pravi lovski hrt. Izvohal je takoj, kadar Žlebnik ni imel denarja. In pristopil je kakor izkušnjavec h Gospodu, ko je postal Gospod lačen, in ga je mamil z zapeljivo besedo: "Glej, kar izplačam ti, prodaj 1"
Vendar navadna lahkomiselnost ni zapeljala Žlebnika, da bi se odpovedal lepemu gozdu. Usoda in nesreča~ njegova in nesrečna usoda gozda je bila nesrečna igralska strast Žlebnikova.
Minili so meseci, že je prišla jesen v deželo.
Ali je ukrenila tedaj tako sreča Tratarjeva ali pisana sreča Žlebni-kova, Tratar je prišel nekega petka v mraku k Marinu po tobak. V sobi je našel večjo pivsko družbo. Pa je sedel tudi sam in naročil hrušev-x:a. Gosti so bili izvečine lovci doli iz trga. Do sredi popoldneva so lovili, kakor je Tratar kmalu izvedel, potem so se prišli krepčat. Ko so se za prvo silo odpočili in poživili, so vzeli seve karte. Pri teh pa Žlebnik nikoli ni mogel reči: "Ne poznam jih!"
A sreča mu ta dan ni bila mila. Izgubljal je* se razburjal, v jezi pil več in več, razvnetnal se silneje in silneje. Le še nekaj desetič je imel v žepu, ko je vstopil Tratar. Se vina, kar ga je popil, bi nocoj ne mogel plačati.
Ni še minila debela ura, in Tratar ga je že držal, ves tisti veliki, lepi ponosni gozd. Držal ga je tako jako in neusmiljeno, da ga ne izpusti vse življenje več ...
• "Ne neham pa ne," se je srdil sam pri sebi, karte pa so mu v rokah trepetale, "in če treba prodati gozd T Tratar je tukaj, prime ga z obema rokama."
Ko je vrgel Žlebnik na mizo zadnji denar, mu je postalo pač nekako tesno. Silneje mu je zadrhtela roka, ki je držala karte in v njih negotovo dvooblično usodo. Globoko v srcu mu je napol svareče , napol očitajoče govoril tajen glas: "Ne za te desetice, za gozd igraš, Žlebnik. Usmili se ga, ne trgaj ga neusmiljeno od doma svojih očetov!"
A svarilo je utonilo v valovanju pijanega vika in glasnih kletvic, kakor utone brez sledu kamen, ki ga vrže roka fantovska v tolmun. In zaglušila ga je razvneta strast, ki je srdito vpila: "In če tudi izgubiš., pa jim še prav pokaži, da si Žlebnik, in ti ni mar teh beraških goldinarjev, ki si jih danes izgubil. Pokaži, da imaš. Ne odnehaj P
še ena igra — izgubil je zadnji vinar.
Tedaj je vstal, ves bled, tresoč se od razburjenosti in jeze. Počasi je stopal proti durim, tik mimo Tratarja. Hlastno mu je zašepetal: "Pridi vun, za menoj!"
Komaj sta stala v slabo razsvetljeni veži, je vprašal Žlebnik naglo, z glasom, zaripljenim od vina in od dušeče jeze: "Povej na dušo, koliko daš." .	,
"Za gozd, misliš?" je počasi, preudarno poizvedoval Tratar, kakor
se mu ne bi prav nič mudilo.
f* "Za gozd, seve n$ za mlako! Koliko? A ne goljufaj, Tratar!"
"Kaj bom goljufal! Tri tisoč. Več ti sam Bog ne more dati."
"Ali se ne bojiš greha, Tratar? Za štiri in pol je napol podarjen."
4'štiri in pol, sveta Marija!" — Mogočno in na široko se je začudil Tratar in se je stresel kakor od groze, "štiri in pol! In še podarjen! Pa ga podari, komur ti drago."
"Reci zadnjo besedo, Tratar. Koliko?" je skoraj prosil Žlebnik.
"Ker si sosed in sva si dobra, pridenem še en stotak. Sebi na škodo."
Težko je dihal Žlebnik, da se je slišalo po vsej tihi veži, napolnjeni s težkim, po petroleju smrdečim vzduhom.
"In koliko daš nocoj na roko?"
"Tisočak. Bil sem ravno danes spodaj v trgu in sem nekaj malega prinesel s seboj. Plačila so vedno."
Žlebnik je iztegnil drhtečo roko.
"Pa daj, dasi vem. da mi bo krvavo žal."
"Ne bo ti. Žlebnik. Prej meni . . . Pokličiva priče."
"Pokličiva . . ."
V.


Prepričajte se!
. Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-
ske slike. *
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.

Ko je šel Tratar v poznih nočnih urah domu, nekoliko razgret po pijači in po prijetnih mislih, je stopal radostno in pomlajeno, kakor bi šel od polnočnice v sveti noči in bi nesel s seboj v dobrem, blagem srcu ves svetonočni blagoslov.
A je nesel samo zavest, ki mu je polnila srce do zadnjega vlaken-ca, polnila z vročo, opojno srečo: "Gozd je moj! Glej, glej, kako se mi množi premoženje, kako posestvo raste. To se mi naj še posreči in ono, pa bo Trata najbogatejša hiša daleč naokoli po hribih."
V takih samoljubnih, prijetno ga božajočih mislih se je bližal domu.
A ni krenil s kolovoza po pešpoti proti hiši. Nenadoma, kakor bi se bil v hipu nečesar domislil, ali bi ga bila okrenila nevidna moč, je zavil na križpotu z naglim sunkom v stran. Doli proti gozdu je krenil navzlic pozni uri, proti gozdu, ki je tako dolgo hrepenel po njem, a si je zdaj govoril o njem z radostjo in s ponosom: "Moj je!"
Noč je bila hladna in vlažna, poljasna. Iz doline je kipela megla, gosta, bela kakor mleko.
Še mračnejši se je zazael gozd Tratarju ob belini megle, nego je bil sicer} ko ga je ogledoval v tihih nočeh. Molčeč, nepregiben, mrk, skoraj grozeč je stal sredi belkaste sanjave noči kakor velika grozeče oko v hladnem belem obrazu. Napol jasno so se črtale izmed vrhov rumene lise — listnata-drevesa, ki jim je prva jesen vtisnila svoj poljub in pečat.
Ko je stopil Tratar vanj, je ostal les mrk in mračen. Ni pozdravil novega gospodarja ne z enim prijaznim glasom, kaj šele z veselim, pe-vajočim šumenjem. Negibno, strašno resno je stalo deblo ob deblu, kakor v težkih, trpkih mislih, kakor kljubujoče, izzivajoče. Le z redkih brez, gabrov in dveh, treh trepetlik, stoječih ob robu gozda, se je odluščil zdajinzdaj list, na smrt obsojeno dete. S skoraj neslišnim vzdihovanjem in ihtenjem je blodil nekaj hipov skozi mračno tišino, kakor da je izgrešil pot v svoj grob, ali bi rad ubežal grobu, dvignil se spet k materi veji, k očetu drevesu. A kmalu so mu pošle moči. Kakor v nezavesti se je zaletaval navzdol, globlje, globlje — že je ležal na vlažni, grpbni svoji postelji. -
Neprijeten in neprijazen hlad je zavel Tratarju nasproti iz mračnih lesnih globeli, kakor bi zijal pod širokim baldahinom molčečih vrhov sami grobovi, in bi bil ves gozd poln duhov, ki so v tihi noči vstali iz svojih domov in polnijo zdaj s svojo grozo in z mrliškim svojim hladom vso širno šumo.
"Pogledam jutri v gozd. Nocoj je prehladno. In utrujen sem . . . To ima človek, če tako obilno pije. Fej te bodi!"
Hlastno se je okrenil. In jadrno, kakor bi ga bilo strah pred lastnim gozdom, tako ljubljenim in tako strastno zaželjenim, j« stopal gori proti domu.
Gozd je strmel za njim hladno in mračno, kakor bi grozil . . .
* » *
"Žal mi bode te kupčije," je dejal Žlebnik pri Marinu. V strasti in pijanosti je izgovoril usodne besede, a je prerokoval resnico, Zakaj bridko žal mu je bilo že, ko se je zbudil naslednje jutro.
Ko je odprl — v sobo je posijal že velik dan — težke, krvavo obrobljene oči, je nekaj hipov brezizrazno, povsem topo strmel v strop nad seboj. Polagoma se mu je urejeval zmedeni spomin, in s težavo se je domislil, kako jje prišel proti jutru domu. Oblečen je padel na posteljo, kakor pade pobi, težko obložen snop z visoko naloženega voza.
Napenjal je spomin, trudil se. da se še nečesa domisli. Leži mu nekaj na srcu, leži na mislih, teži srce, teži misli — kaj je? Odpri se, s temo zastrta preteklost!
CHICAŠKI SLOVENCI
i i
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
Phone: Canal 2534.
3
A s
A
'J

kar najuljudnejc vabijo
Vse Slovence v Chicago in okolici
NA VELIKO SLAVNOST
BLAGOSLOVITVE SLOV. ŠOLE
tn
Nove zastave dr* sv. Križ
ki se bo oboje vršilo
V nedeljo, 24. septembra 1922.
VSPORED:—
Ob pol desetih dopoldne sprejem došlih društev in kratka parada. Ob pol enajstih uhod v cerkev in slovesen blagoslov zastave.
Sveta maša. Po sveti maši blagoslov nove šole. Banket
Slavnostni govori. Vinska trgatev in sklep bazarja.
K vinski trgatvi pridejo vsi gostje kolikor mogoče v "overall-ih" ali v kmetčki obleki, tako možki kakor ženske. Slovenke naj pridejo kolikor mogoče v "narodnih pečah in havbah in v domači delavski obleki. Najzanimivejša obleka dobi nagrado.
To bode nekaj, česar Slovenci še nismo imeli v Chicago.
Zato prav uljudno vabimo tudi vse svoje sosede okolice na to prireditev.
Enako vabimo zopet vsa pevska društva sosednih naselbin, da se naj blagovole odzvati za to- priliko in priti k nam!
Z veseljem se še spominjamo zlatih uric, katere smo imeli pri slavnosti pokladanja ogelnega kamena naše šole in Narodnega doma, ko smo imeli srečo pozdravljati toliko svojih ljubih sosedov in gostov iz sosednih naselbin v svoji sredi. Kako prijetni so še spomini na to. Toda prireditev ob tej priliki, bo pa še veliko večja in boljša in zanimivejša, kakor zadnjič in smo prepričanja, da bodo vsi naši gostje postreženi veliko bolje, kakor zadnjič. Bratje, pridite k nam in poveselimo se zopet nekoliko skupaj in preživimo nekoliko lepih trenutkov med seboj v bratski slogi in edinosti!
Vstopnina za banket je sedaj $2.00 za osebo in $3.00 za družino.
Vstopnice za banket si pa mora všakdo preskrbeti že preje, ker bo na banketu prostor samo za one, ki bodo vsaj tri dni preje si zagotovili prostor. Sosedna društva naj skrbe za to, da nam bodo o pravem času sporočili za koliko članov naj pripravimo. To bo pravi obed in bo vsa prireditev v šolski dvorani, zato moramo vedeti, za koliko oseb bo treba pripraviti.
Vsa pojasnila daje Rev. župnik. 1852 W. 22 PI. Chicago, 111
4

Pred detektivom.
Detektiv, ki je zasledoval mun-šajnarja, pride pred njegovo v gozdu skrito kočo. Pred kočo najde šest-fetnega sinčka: "Ali so1 tvoj ate doma?"
Sinček: "Ate so doma in so mit naročili, da ne smem nikomur povedati, da so doma."
♦ * *
Dobil ta svoje.
Prva žena: "Ali je bil tisti fant,, ki je bil z dvema dekletoma zaročen kaznovan ?"
Druga žena: Seveda! Dobil je ta svoje, z eno se je skregal in ga je pošteno oštela. S ta drugo se je pa poročil."
* ♦ *
Čudna obleka.
Neki mož svojemu prijatelju: "Jaz nikakor ne morem razumeti,, kako e šivilja anerjialdzbmh z kako je šivilja naredila moji ženi obleko?"
Njegov prijatelj začudeno: "Kaj ti, pa meša pojme, da ne moreš po-gruntati ?"
Prvi: "Zato, ker kadar moja žena, kaj skrije, spusti vse za vrat pod svojo obleko, kadar pa kaj hoče, gre iskati v svoje nogavice."
KO POŠILJATE SVOJ DENAR STARO DOMOVINO, POŠLJITE GA SKOZI BANČNI ODDELEK EDINOSTI!
SLAVNEMU OBČINSTVU
1 jam, da popravljam in napeljujem ved ne in pti-nove cevi, kakor tudi irvnrihi-jem vsa dela, ki spadajo v PLUMBARSKO STROKO. — Pred vse msi zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela naj-boljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naie pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES k. JANDOS,
PLUMBAR 3043 W. 3and St., near Hoyne Ave Chicago, 111.
Tel. Canal 4108.
J. KOSMACH.
it®4 W. send 8u Chicac*. DL
Rojakom *e priporočam pri nakupe raznih
BARV, VARNI&EV, ŽELEZ J A, KLJUČAVNIC IN STEKLA.
^rfvMm<ffl barvanje hii zunaj 10 traj. pokladam atenski papir Najboljie delo. nanifje cene. K*i«ki obrnite »e vnelej na t*oi«f> r o valca'
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25- K. S. K.
J. V CLEVELANDU. OHIO.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na teden bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od 1.—16. leta starosti. Dr. zboruje vsako I nedeljo v mescu v Knau-sovi dvorani. Asesment se plačuje samo na seji. od 10 ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna poiasnila dobite lahko vsaki čas pK društvenih uradnikih.
Predsednik John Widervol, 1153 Ea«t 5ist Street.
Podpredsednik Joseph Žulič.
Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 6ist St
Blagajnik John Melle.
Zastopnik Joseph Rus. 6519 Bonna ave.
Nadzorniki John Zulič. Anton Strniša n Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant Dr^čnik.- Dr. zdravnik Dr J M SHiskar.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA
štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND, O.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000^ smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden. V društvo lahko vpišete tudi otroke od
1 do 16 leta starosti. Za nadaljna pojas* nila se obrnite na društveni odbor.
Društvo zboruje vsako 3 nedeljo ▼ Knausovi dvorani ob 1. tiri popoldne.
Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1115 Norwood Rd.; podpredsednik Josef Za-krajšek, tajnik John Vidervol, 1153 E. 61 st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek mU blagajnik A. Basca, nadzorniki Antoa Vidervol, Ant. Strniša in Josef Zakraj-šek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Pe-terlin.