SgggC"* Natisov 15.000« "3M iiiint. .lazil „štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. t Naročnina velja za Av-[ strijo: za celo leto za pol in četrt jrleta -nzmonin; za Ogrsko 4 K 50 vin. začelo leto; za Nemčijo stane I za celo leto 5 kron, za 1 Ame-iko pa 6 kron; I za druge inozemstvo se [računi naročnino z ožina visokost pošt-'nir.c. Naročnino je pla-irej. Posamezne prodajajo po 6 v. »Ivo in uprav-f, nislvo se nahajata v | Ptuja, gledališko poslopje Slov. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorna Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za '/, strani K 16, za «/• strani K 8, za '/:• strani K 4, za •/«> strani K 2, za '/«, strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. i ter. 7. V Ptuju v nedeljo dne 14 februarja 1909. mtici Yeleizdajalci. i K 8 iravl ring' ;tz Zadnja leta, zlasti pa zadnji meseci so zo-iz novega odkrili vse veleizdajalske nazore cilje prvaško-slovenskih strank. S vsakim po-iedom, s vsako kretnjo in s vsako svojo besedo vso prvaške stranke brez razlike javnosti dole, da jim ni ničesar za obstoj estro-ogrske monarhije. Nasprotno, prvaki, ki so na jeziku tolikokrat patriotje blaznosti, katerih želje hitijo tolikokrat po (kovanju z zlatim ali srebrnim križcem, — prvaki se celo ne sramujejo, da se v gotovih niitkih odkrito svetu kot strastni n a s p r o t-i i k i naše države, torej tudi našega cesarja, »kažejo. Mi gotovo ne pretiramo. Ali dva slučaja iz zadnjih tednov osvetujeta našo trditev popol-.oma in kdor zna misliti z lastnimi možgana-rtO tii, ta bode moral priznati, da ne loči prvaške oditelje od navadnih deželnih izdajalcev ničesar ime. Pni slučaj je sledeči: Desetletja sera že ji v Ljubljani vojaško veteransko štvo. Kakor povsod pri veteranskih druž-notorjfli mh. bil je tudi namen tega društva, da širi in gljobi v srcih starih vojakov patriotična čustva, isel za domovino in zvestobo do cesarja. Lahko rečemo, da se doslej v Avstriji še ni dogodilo, da bi kakšno veteransko društvo prekoračili te meje svojega delokroga, ali pa da bi Irekoračilo sploh meje cesarskih postav. Tudi [bljansko veteransko društvo je bilo osnovano je živelo skozi desetletja v tem patriotičnem liranju. Sam cesar je imel tudi protektorat in bil prvi zaščitnik ljubljanskega veteranskega štva. Pri temu se je to društvo prav dobro itilo. Nabralo je tekom let iz doneskov svo-dajulajih članov lepo premoženje okoli "23.000 kron. sak pametni človek bi zdaj mislil: veleizdajal-e panslavistične misli lahko okužijo vsako irvaško društvo; ali pred veteranskim društvom bodejo menda le ostavile ... Pa ne! V iubljani je bilo nasprotno! Veteransko društvo, mjskano od Hribarjevih hujskačev in izdajic, napravilo par sklepov, ki so stali naravnost nasprotju z nameni društva. Tako so m. dr. zapeljani možakarji sklenili, da dajo lepo oto iz društvenega premoženja za spomenik itim nesrečnim dvem mladeničem, ki sta bila .cd prvaške gonje 20. septembra ustreljena. osledica tega je bila, da je odložil p r e-itli cesar pokroviteljstvo čezto n š t v o. Kajti cesar kot vrhovni zapovednik made vendar ne more biti protektor društva, demonstrira in izziva na tak način c. k. ar-,o. Druga posledica pa je bila, da je oblast otično veteransko društvo razpustila in r r m o ž e n j e k o n f i s c i r a 1 a. Člani, ki so torej že skozi desetletja vplačevali krvavi svoj . da bi od društva dobili na stara leta primerno podporo, člani, ki so cesarja zvesto slu-iznačeni so zdaj v javnosti kot. nevredni a r j e v e m i 1 o s t i i n o d v z e I o s e j i m e nabranih 23.000 kron. Mi ne mečemo amenja na te člane! Mi vemo, da pretežna ve-ftn: ljubljanskih veterancev ni kriva te nesreče ; dela« 71. Z r$Ko vo — krivi so le v e 1 c i z d a j a 1 s k i hujskači v vrstah prvaških voditeljev. Ali to je pribito dejstvo : prvaška v e le izdajalska gonja ne poneha n i t*i ve. k. veteranskih društvih. In zdaj naj omenimo še drugi slučaj, ki sicer ni tako pomemben, vendar pa ednako značilen. Te dni so razbili češki rogovileži ^av-strijsko državno zbornico. Ta dogodek dokazuje vso brezvestnost tiste vrste političarjev, ki se bojijo pridnega dela, ki hočejo svoje volilce na limanice praznih besed in pobalinskih psovk po-loviti. Ko je predsednik naznanil)« da je državni zbor zaključen, prišlo je do pretepa in nekaj teh čeških rogoviležev, katere je imenoval neki nemški poslanec „politische Lausbuben", je bilo te-penih. Potem so pričele posamezne stranke peti. In glej, ko so nemški krščanski socialci zapeli cesarsko pesem, ni se oglasil niti eden slovenskih poslance v. Pač pa so zapeli skupno s češkimi poslanci p aa s.1 a vist;|uc pesmi. Cesarska pesem ni tem ljudem nič, ali češki „Kje dumov mnj" jim je vse. . . In zdaj vprašamo : Ali se ni tudi v tem hipu odkrilo veleizdajalsko p r vaško srce? Ali ti ljudje res mislijo, da bodejo .slovenstvo" odrešili s takim delom proti naši državi? . . . Mi tega ne verujemo ! Ali tudi ne verujemo, da bi slovensko ljudstvo sledilo tej politiki blaznosti in teroriz ma. Slovensko ljudstvo samo ob sebi je bilo vedno avstrijskega mišljenja. Zato smo prepričani, da bode to slovensko ljudstvo pognalo svoje zapeljivce tja čez balkanske meje, pa če ne drugače, potem — s pasjim bičom ! Politični pregled. Državni zbor — razbit. Surova sila, besna gonja sta torej zopet — kakor že tolikokrat na Avstrijskem — premagali zdrav razum. S kako velikim veseljem se je svoj čas pozdravljalo uresničenje splošne in ednake volilne pravice. Reklo se je, da bode nova zbornica odstranila vse napake prejšne in odprla pot resnemu delu. Prišle so volitve. Ali — nova državna zbornica je v narodnostni gonji še bolj divjala kakor stara. Nova zbornica ravno ni bila izraz ljudske voljo temveč k večjem izraz ljudske zanemarjenosti in nezrelosti. Prišli so v državni zbor najrazličnejši poslanci, med njimi tudi mala skupina razgrajačev, ki mislijo udomačiti i na Dunaju manire žganjepivcev predmestja v Pragi. In glejte, — ti ljudje so — zmagali. Smešno, krvavo smešno je „delo" in smešna je „zmaga" teh čeških političnih kravalistov. Na čelu tej mali skupini stoji — en Kloufač. Možicelj se ne sramuje, potovati danes v Beligrad in se pobratiti tam s kraljemorilci, jutri pa se delati za patriota avstrijskega; ne, tega se en Kloufač ne sramuje, kakor se ta nekdaj revni gospod ne sramuje, sezidati si z bogve od kje dobljenim denarjem lepo palačo v Pragi. Drug politični bajaco v tej čedni družbi je Fresl. Mož je še pred nekaj leti po cestah Prage lampe prižigal ; danes je ta pane vodja ,kulturnega na- roda Cehov". In slični so drugi ti gospodje. Tem ljudem primanjkuje seveda sleherni čut odgovornosti ; njim se gre le in edino za — škandal. Zato so pričeli tudi v zbornici brez vsacega resnega vzroka z obstrukcijo in so s tem prisilili vlado, da je državni zbor zaključila. Tako so prišli gospodje poslanci domu. Z zaključkom zbornice so vsi stavljeni predlogi — in med njimi je mnogo nujnih gospodarsko velevažnih predlogov — vrženi v koš... In kaj bode zdaj ? Dvoje je mogoče: ali se vladi posreči, da si utrdi svoje stališče in premaga nasprotnike rednega dela; potem bode zbornico zopet sklicala. Ako se pa vladi to ne posreči, potem bode morala pač državni zbor popolnoma razpustiti in stali bodemo tedaj pred novimi državnozbor-skimi volitvami. Na vsak način živimo zdaj tako rekoč v — absolutistični državi. Žalostno 1 Lasali. klofutah", suvali in brcali so se vele-modri ,zastopniki ljudstva" tudi še. pred no so odpotovali domu. češki razgrajači so napravili letos obstrukcijo večidel z instrumenti; žvižgali, tulili in vpili se, kakor da bi jim kdo zdrave zobe drl. Obenem pa so zvonili z kravjimi zvonci in igrali na pozavne ter na harmonike. Drugi poslanci so se s tem seveda zabavali. Tako so dunajski poslanci nabirali v klobuku mile darove za ,,pemske muzikante". Drugi poslanci so zopet iz papirja „čake" naredili in jih poveznili na glave čeških kričačev. Vsledtegaje prišlo po zaključju seje do hudega pretepa. Klofute so pokale kakor v predmestnih butikah. Posebno močno jo je skupil češki poslanec Lisy, kateremu so v pretepu vso obleko strgali. . . Cast taki državni zbornici! Nekaj dobrega je pa le doneslo zaključenje državne zbornice. Gospodje poslanci so sicer še vedno poslanci, ali nedotakljivi niso več in za vsako nepostavno dejanje se zdaj lahko pred sodnijo pozovejo. Na drugi strani — to je pač še bolj važno! — ne dobivajo poslanci zdaj nobenih dijet. Brez plače poslanec biti pa tudi ni ,hec". . . Nova vlada. Komaj je poslaniška zbornica zaključena in že je sestavljena nova vlada. Ta obsega sledeče člane: predsednik pl. Bienerth, notranji minister pl. Haerdtl, finančni minister pl. Bilinski, justični minister dr. pl. Hochen-burger, minister za poduk grof Stiirgkh, želez-ministdr. Wrba,trg. minist. dr. Weiskirchnerminist. za javna delaRittner, poljedelski minister profesor Braf, nemški minister dr. Schreiner, češki dr. Zazek, poljski pl. Abrahamovicz. Torej novo vlado imamo; radovedni smo, kakšno srečo bode imela. Štajerske deželnozborske volitve sicer še niso razpisane. Poroča se pa iz zanesljivih virov, da se bodejo vršile šele v drugi polovici meseca junija. Razne stranke se že pripravljajo na boj, ki bode vsled spremenjenega volilnega reda letos še veliko hujši nego drugače. Stališče naše stranke bodemo v pravem času pojasnili. Pri razkosevanju posestev si služijo gotovi brezvestneži prav lepe, čeprav precej nepoštene dobičke. Ogrski kmetijski tajnik Buberg Bansa je n. p. izračunil, da so taki koristolovcf pri razkosevanju posestva, katero je merilo 52.000 katastralnih johov, vtaknili 8 milijonev kron dobička v žep; pri nekem drugem posestvu (11.000 kat. johov) pa 3 milijone kron. Pač lepe številke. Ali krvave dobičke delajo ti večidel židovski ljudje pri razkosevanju manjših kmetij. Minister Rezek t- Umrl je bivši češki minister Rezek. Angleški kralj Edvard bil je te dni v Berlinu na obisku nemškega cesarja Viljema II. Po-set ima: veliki politični pomen. Dopisi. Od sv. Barbare v Halozah. Dragi „Štajerc", prav pošteno in popolnoma resnično je pisano kar se tiče okrajni zastop ptujski, v štev. 6 februarja t. 1. Tudi mi Haložani ubogi trpini kateri ne poznamo drugega kakor hude brege moramo teško delati, čakati na kapljico vina, katerega pripravimo. Pride nevihta in v trenutku je naše upanje uničeno, kakor leta 1906 in 1907. Lansko jesen smo pa toliko te božje kapljice pripravili, da nismo imeli v kaj ulivati in kaj je pa zdaj, ne moremo vino prodati in kleti so polne, ker kupcov ni in ako pridejo, nam take cene ponujajo, da ni za tožiti. Tro-štamo se da bo zdaj bolje, ker ni več tako huda zima, in bomo blago saj po primerni ceni ne z izgubo v>. denar spravili. Tudi nii Haložani vljogi trpini moremo srčno zahvalo izgovoriti na- . šemu dobrotniku g. Ornig velezasluženi načelnik okrajnega zastopa, kateri je v teku let toliko dobrega v Halozah storil. Leta in leta smo prosili prejšni okrajni zastop, naj nam popravi cesto skoz Medribnik k sv. Florjani in cesto čez Okički hrib, ali samo pri obljubah je ostalo, storilo se pa vsili 18 let ni nič. Že leta 1905 je škoda v naših vinogradih vsled zime, katera.je mnogo tersa uničila veliko bedo povzročila, vsled tega tudi slabi vinski pridelek, ali pač dobra kapljica. Gospod Ornig je začel premišlja-vati, kako bi se ubogim Italožanom pomagalo, in sprožil je on iz svojega namena, da se je začela graditi cesta k .svet. Florijana, na. Okič-kem hribu in po Turški grabi. Delalo se. je že v jeseni leta 1905 in cela leta 1906 in 1907. In glej kaj je mož koristnega za javni, promet storil; lepe ceste so se napravile, da nam je zdaj mogoče pridelke izvoziti, kar poprej ni bilo mogoče ali pa prav nevarno za blago in živino. Dvakrat smo bili prizadeti od toče, leta 1906 in 1907, tako hudo, da še. danes naši žepi čutijo in mi vsi silo trpimo. Skoz pomoč g. Orniga smo zaslužek imeli, z njegovo pomočjo smo sebe in naše uboge otroke preživeli, ves denar, veliko tisoč in tisoč goldinarjev je v Halozah ostalo. Vsled tega tudi mi Haložani gospodu Ornig-u, kateri se je mnogokrat po naših krajih vozil, čas in denar žrtvoval, za vso nam izkazano dobroto iz srca zahvalo izrečemo in le želimo in prosimo da bi še mnogo let se trudil za okraj in za nas vboge . Haložanc. Volilei aa„ okrajwi, zujrtftPffjo^zo&S^i&lra-mite se pri prihodnjih volitvah, upoštevajte zasluge g. Orniga in današnega celega okrajnega zastopa in volite le najzvestejše naprednjake, ne pa prvaške hujskače, kateri drugega ne delajo kakor nemir in prepir. Bog živi v prid okraja mnogo let še velezasluženega načelnika g. Orniga in celi okrajni zastop. Živijo ! Hvaležni Haložani. Sladkagora pri Šmarju. Dragi list ,,Stejerc" ! Mnogo si že poročal od naših občinskih volitev, a!i vedno se odkrivajo še večje lumparije naših klerikalcev, katere ima zdaj c. k. sodnija v rokah. Naš častiti g. župnik je oddal tisti dan samo — ednajst glasov! Voliti so morali tisti dan mrtveci, kateri so že pred štirimi leti zapustili naš svet. Kaj vse storijo dandanes naši politični duhovniki, da še mrtvi v grobovih nimajo božjega miru pred njimi! Naš g. župnik ss je. izrazil, da na Mestinju sta samo dve katoliški hiši, kateri imajo poštene časopise, drugi imajo vsi tisti prokleti list, ko prihaja od ptujskih nemškutarjov in lutranov. Res je to čudno, da se naš g- župnik toliko jezi na „Štajerca", pa ga sam rad čita, če ga le dobi. Pustite nas mestinjske kmete pri miru in pokorite se sami za svoje grehe, ker tudi niste brez njih. Le vprašajte vaše taborharje, hlapce in dekle, katerim premalo plačate, in nekega trgovca v Rogaški Slatini, ko mu nočete plačati 48 kron • za drobnarijo, ali pa mežnarja, kateri je mogel več dni vam delati in mu je prišlo 14 vinarjev plačila na dan. Grehov dovolj tudi pri Vas. Poličane. Dragi „Štajerc", prosim vzemi še nekaj zanimivega od mene. Slišal in bral sem že dostikrat različnega od črešnjevskega župnika Ivan Sušnika; ali verjeti sploh nisem mogel, da bi bil ta g. v taki meri „kek" kakor se govori in piše. V priložnosti pa sem se sam prepričal. Kot nekdajni črešnjevski župljan potreboval sem za enega mojih otrok krsten list, za katerega sem osebno g. župnika Sušnika prosil, dobil sem ga. Prvič pa so bile g. župniku moje mustače (ruse) na poti; dejal je da moram biti obrit in da je že večino Crešnjanov do te navade prisilil. Drugič mi je predbacival, da imam preveliko otrok, da bi bil moral skrbeti, da bi jih bilo manj. Tretjič me je vpraševal za »Štajerca" i. t. d. Molčal sem komaj, da nisem zinil, posebno kar se tiče napada zavolj otrok ; skoraj sem omenil, da mi jih je Bog dal, in da še ni bilo pri moji hiši-slišati o skrivnem porodu kakor nekje drugje; saj bi g. župnik že gotovo slutil kje, in da bi istih tam mogoče še več bilo kakor pri meni, ■ če bi se ne govorilo o skrivnih porodih. Kar se tiče mojih muštac omenim, da bodem iste sam redil brez druge pomoči. »Štajerca" pa sem bral in ga bodem. Vse do gyisne me.ce,, ali. če...je^ človek preveč i jkejsftj je. pa. že. preveč in nedostojno. — Mogoče v priložnosti natančneje. — »Kelt". Iz Oplotnice. Kakor je že zloglasna kavka spodneštejerskih farjev, ki se „Slov.. Gospodar" imenuje, na vse pretoge naznanila, pripravljamo se v Oplotnici na nove občinske volitve. V prvi vrsti svoje notice v št. 2 stran 4 toži tasmrdlji-vec naprimer: „Zgeče bule in samotihie pege v okvirju spodnještajerskih Slovencev so nemčurske kmečke občine" itd. Mi sicer dobro vemo, da so to „bule" v vaših nikdar sitih trebuhih, ki vas žgejo in pečejo; ah ne bodemo vam ustregli, kakor se že sami radostno razmišlujete, da vam bodemo zdaj pri teh volitvah operativno priskočili. Naš kmet, naš .pošteni kmet dobro ve, kamor bi mi davkoplačilei zabredli, ako bi se dali po nazorih našega; g. župnika in njegovega šele privandranega kaplančka komandirati. Prvega že itak dobro poznamo kakor tudi njegpve svete namene in tudi vemo da nam je postavil novo cerkev, da se je na njegovo pritoževanje zaklenila in zavrgla naša ljuba stara, farna cerkev, katera nas spominja toliko veselih kakor tudi žalostnih ur in smo takorekoč z njo živeli. Vemo tudi, da si je postavil krasno palačo za svoje namene, da je postavil poljedelsko poslopje po najnovejšem načrtu itd., ali vse skupaj sam sebi v prid in dobiček. Mi farani imamo od vsega tega toliko, kakor maček od. ukradene klobase, katero mu je pes požrl. Seveda se tudi nekaterim cedijo sline po krasnih slikanih sobah našega g. župnika in med temi je prvi naš gospod krepki vojak v Kreti, zdaj kaplan v Ca-odrJUnu,., Komaj malo • topel gratal tukaj pri nas na Pohorju, že mu ni več vse ničesar. Do vina' katerega je nafehtal po fari 8 polovnjakov se mu kakor se sliši, gabi in ga ne pije sam. Ker pa brez vinca ne more biti, kupil si je žlahtne kaplje rumene in rudeče in da ga dobro zna luskati, pokazal je to tudi na volilnem shodu prav dobro. Poklicali so namreč naši maziljenci za dne .30. januarja t. 1. volilni shod v Čad ramo, na kateri shod je tudi od 500 volilcev došlo 13 mož poslušat naše odrešenike. Ker pa ni bilo vredno veliko govoriti in se s temi trinajstimi pečati, prestavili so shod iz posojilnice v župni-kovo krčmo in od tam preselili se v staro kaplanijo. Tam so se naši gospod kaplan placi-rali na zofo med dve ženi ,in jih nagovarjali za par poljubov kar se pa sicer ni zgodilo. Ker je pa tiste dni bil hud mraz in gospod kaplan tudi niso bili tako močno oblečeni jih je pa začelo tresti po celem životu. Ker se ravno menimo od stare kaplanije, moramo poročati da še sicer nove nimamo. Pa kakor že omenjeno se našemu g. kaplanu silno cedi za krasne sobe in zato je zahteval in zapovedal, da bodemo kmetje kakor hitro bodejo volitve dobro izšle, in mi vse Oplotniške nemčurje zagnali, hitro postavili novo. kaplanijo, po načrtu župnikove krasne • palače. Zato pa, dragi kmetje, volite pridno same farške kimovce da bodemo dobili hitro novo cerkev, z župnikovo palačo z hlevam vred, na naš hrbet, v pomladi pa, ako nam Bog da zdravje začeli bodemo skupaj vo: nbvb kaplanijo in plačilo ne bo izostalo, nam bo c. kr. eksekutor gotovo naš Dominus vobiš ko m. Na Vaše vrste v št. 2 stran 4 Vam pa odgoi sledeče: Sramota za XX. stoletj e je vsaka katera zsnhi svojo samostojnost račun lonaj a sto: kolik za pc eska in i v nob< g ne d verne vpreči v jarem zbesnelih farjev in jezuia prihodnje več. niL za .' Šmarje pri Jelšah. Kakor vsako letoB smo tudi letošno leto blagoslovje po It sv. tri kralje. Naša gospoda kaplana sta tos pokazala svojo sveto jezo; našla sta' katerih hišah „ Štajerca" in kakor hi S! rila iz neba, sta zapustila hišo in sta blagoslovljene pete. Dobro da vemo, lahko človek reši teh neprijetnih gostov. se predrznejo celo pozno v noči na. kmete buditi in od nas svitle kroni« rati. . . Ki mi čut . Kostrivnica pri Poličanah. V j.'seiiAer*001"1"1 pretočenega leta imela je »Marijina dr# ' *ot svoje zborovanje pod' nekim kozolcom : >. ' s.ran še je z bralo mnogo teh devic skupaj: I om f pa lahko vse .govornika v obraz vidile. sum' gori po latah precej visoko. Ali neki a*> 'ialel gospod se je pa semintja izprehajal pod p8^0 v com in je te device še višje podil; le r,*l«zas"lž |of"; M%6^°%\i'^mi\¥mti[n\o:^9 *™ bode govorilo. Seveda, te , Marij ne dev'u m PreP bile čisto zamišljene v govornika in pri >0 Pom< tem so pozabile na veter, kateri je ki . 'oskavi, vse strani sukal. . . Ali pobožni gospod je^JeJ0,ce svoje oči vedno obrnjene gori proti nebes I Frauheim. Ljubi Štajerci Gotovo bd I za mene Ti še neznanca mali prostorček.H nekaj poročam kar me že dolgo teži preteklo sredo po opravkih proti Mari državni cesti mimo Frama, mrzlo je bilo; sneg škripal pod nogami, ker bilo je jutru. Jaz grem zamišljen kakor vsaki če nujni opravek, kar vidim dva možaka rami korakati po cesti od Frama; bila sta6** !ma' dobra, in odlična kmeta katera sta' šla mQ mirna v Maribor. Menije bilo prav ljubo da sflj varšijo dobil, da se-kaj pogovorimo. SpozW pozdravili smo se koj in začel se je razli:nPnika govor: seveda med onima dvema in jar14* .'"j"! pazno poslušal ker tudi jaz sem že večkaS o framski robuki. Eden začne: si čita I S v predzadnej in zadni „ Straži" katera je*"™-z novim letom začela izhajati in katera? °^ P kaka stara klepetava baba, katera vse irul"'' na nos nese, če se ji lonec store. TiuliiJ™ ?. venski Gospodar" ni boljši, odkar je £f°™1' Korošec urednik, ker ima laž na laž, pr#Jj . al prepir. To pa ni lepo od tekih gospodovM bi mogli mir delati kakor je Kristus učil riJ° . Jaka pač prav. Tudi to hi lepo kaj župnik v „Straži" čez Framčane med živijo, kaj v uvodnem članku pisali cele čez framske občinske volitve in bile so "oVrekikalnc"laži: Volitva se "je celo vršila, kakor je potem »Narodni dnevn^ govoril in tako je res, ker tudi jaz sem volitvi: To je tudi grdo od župnika take grde imena davajo, saj če potem Pramčan kam pride mislijo ljudje, da sl vsi taki liberalni brezverci, nemškutarji. ™' cijanci in Bog ve kaj so vkup spravili!"*"* P( celo take gospode, če kaj potrebujejo jih nI če je ravno trd Nemec ali riemškntar. . turk prišel bi ga tudi hvalili, če le denar^'_ po njegovi pišalki pleše. Veš Jaka, to lepo, da take dobre ljudi kakor je schnig, kateri je bil boter novemu F zvonu in je bil kot taki daroval 1 kako je bilo slišati. Ta ni bil Nemec, n«[ leč, ne brezvernik, zdaj je pa vse to, hotel z njim voliti. Tudi g. Bohm je dnša, vse ga spoštuje in radi imajo uj drugi mu ne očita da je nemški rojak re zato da je Nemec, kakor dvajset t vencev ki poštenega Nemca ogovarjajo m Jaka si slišal, da naš g. župnik g. Ki F'ramu črtijo in ga v „Straži", kakor »Slov. Gospodarju" grdo blati, to je tui obrekovanje. Tako dober človek kakor je katerega je tudi sam hvalil dokler ga je] boval kakor vsi klerikalci, in pri blagoi novega pokopališča posebno'lepo govoril, „ pa tudi res veliko ima. Gospod Kranj,- žapmkt - terr su? Č — 3 računih kaj je pri novem pokopališču za iglonaj storil bi ne bilo dosti 500 kron; koliko pa storil pri popravljenju cerkve pretočeno i koliko je dal lepega hrastovega in drugega za popravljanje stolpa in cerkvenih stopnic ;a in ko so cerkev zunaj popravljali; vse to < nobenem računu. Zdaj ga pa g. župnik za nemškutarja, liberalca in Bogve kaj. ljubi moj Valentin to še ni vse: si čital v lem .Slov. Gospodarju" kako je čez framske lje frekal, če imajo količkaj ponosa na stan ojo dalje oglasili. Veš jaz rečem, framska je zlo ogledna šola, znamo jo tako na deželi iti. Res g. župnik pravijo in več takih ki plitvo mislijo; nič ni se potreba nemški jaz pa pravim da je dobro če kdo 'več sikov zna, ko bi jaz bolše nemški znal in še jezikov, bi se mi boljše godilo. Veš Valentin to mi čudno zdi kako more g. župnik čast. g. mika Gaberca, kateri so čez 20 let službo-kot župnik v Framu in zdaj jim pa obesi ;o sramoto zaradi framskih občinskih volitev oni sami najbolj poznajo koga imajo v III. In voliti, to ni kolegialno. Še g. dr. Turner-kateri v Mariboru stanuje, pa ima lepo po-;vo v Framu mu ni prizauesel. On je vendar :asluženi gospod, kateri ima toliko v petah ,o framski župnik v glavi, zato se .noče z ta-prepirati. Veš Valentin pa res, kam človek pomoli v privatnih hišah ali v krčmah v ;avi, Slivnici ali v Framu povsod ga pomi-o če je res, koje agitiral za volitve v Framu in podnevi je v ti polski zimi plazil od do hiše še celo po Pohorju in je ljudi nagovar-naj njegovo stranko volijo, to je katoliško _ ne daj voliti liberalno nemško štajercijansko izvemo stranko, ker te nam bojo samo stroške Ji z občinskimi dokladi, ter nas bodo iz lestev potisnili, ktere bodo potem Nemci pokupili. Kaj mu je storil gospod Rpsman gospod Scherbaum oba iz Maribora, ka-imata tukaj posestva? saj sta poštenjaka mirna Nemca. Kako rad v jesen pošlje ob in trgatve veliko brento po vinski most, če je Nemec. Skoraj bi bil pozabil, zakaj g. ipnika ljudje pomilujejo iri to sem že mnogo-it slišal da je pri agitacijah hudo ponoči padel si je možgane pretresel, zdaj mu pa ubož-:u večkrat pride, ter bi skoraj lečo (Kanzel) Irl, Nekteri pa pravijo, ter od tega časa, ko od g. grofa Schonborna tisti podreni grad [pil, ter gre pogosto k tistim nekdaj tlače-kmetom, kletkev v katerih so nekdaj tlačeni iovali in sam vidi v časi zelenega možicema z ru-kapico, v časi pa vidijo velikega zelenega rja blizo onemu podobnega, in temu pra-jo Gašperl — mogoče, ter se stem pogovarja, bi znal ubožčeka celo znoriti. Veš Jaka še am drugam prihaja, kam pa ? nekaj na ko-in gostije, na ktere se skoraj vedno sam »vabi, ampak k nekemu Janžurjo v klet, ker ia dobro vinsko kaplieo in Janžur je dober >k, ki se najboljše misli pa izpovedati se mu more, kaj le od koga povedati v6 in to je Jahko, ker je dolgoletni Morski župan in pri tem se napije, ter včasi popolnoči sladkoginjen epremlan od Janžurjov lepih hčerk iz Marijinega društva primaha domu, ker cesta je tam zlo slaba posebno pa ledena. Valentin čez kaj si g. župnika najbolj razbijati slišal v pustnem času ? čez to . ker ga ljudje nočejo ubogati, ko toliko ti zatracani ples prepoveduje in to se mu ljudje le smejejo, ker Frančani smo že plesali in posebno pa letos pri ti dobri vinski kaplici in še bomo plesali in nikoli njega pra-šali ko že njega ne bo. Pa veš, nekteri se ga le bojijo, ker prišel bo pustni čas potreba bo iti po lisek in poznej h izpovedi, on pa pravi, da nebo nobenemu odveze dal kteri bo plesal; on pravi, jaz vam prepovem plesati če bi ravno jaz plesal vi me morete ubogati, ker sv. katoliška [cerkev to prepoveduje. To se je že pokazalo 123. januarja ko je imelo ,Kmetsko Bralno-Dru^tvo" pri znanem krčmarju Turnerju veselico. Povabljeni niso bili samo kmetje družbeniki. ampak tudi drugi prijatlji bralnega društva | ne oziraje se na vero in narodnost. Bili so prav zidane volje ter začnejo plesati različne plese, na-aadje se tudi četvorko (Qadrille) in to je nek župnikov podrepnik, v jutro kar toplo nesel župniku kteri je potem skorej bil lečo podrl in pri tem tako hripo dobil, da ni mogel pet« maše več brati. „Slov. Gospodar" je prinesel da so sami Nemci plesali do jutra in potem so pa ljudje doma spali, namesto ko bi bili šli k maši. Ubogi Fram! še v postnem času ne bomo smeli več plesati. Veš ljubi moj Valentin ko bi zdaj Kristus naš gospod v Fram prišel in bi nas pozdravil: mir vam hodi, kako smo bli tega navajeni bi mu naš g. župnik rekel: tiho bodi, tu sem jaz gospod. Zaupanje imamo da ga bodo mil. knez in škof malo pokrtačali in mu mir zapovedali. Pri teh govorih prišli smo do ločitve. Moža sta mi še veliko povedala mastnih, pa naj bo za takrat dosti. Slike iz Brežic na Savi. m. *) Mi naprednjaki smo zelo olikani ljudje. Tudi miroljubni smo in ponižni do skrajnosti. Ali tako daleč vendar ne gre naša ponižnost, da bi nastavili še levo lice, ako nas kdo udari po desnem. Ne, v politiki, v javnem življenju velja za vse in tudi za nas geslo: Oko za okom in zob za zob! Pa še nekaj: tudi v politični borbi smo navajeni, rabiti le dostojna, poštena sredstva. Proti poštenemu nasprotniku pošteno orožje, to je naše geslo. Ali tekom zadnjih let smo prišli do prepričanja, da Benkovičeva klika ni pošten nasprotnik. Proti Benkovičovi strahovladi ne pomagajo ne pametni argumenti ne dostojne besede, ne postava ne poštenost; pomaga pač le — pasji bič! Mi nismo pasjega biča v politiko vpeljali. Ne, s pasjim bičem je bil slovenski poslanec in doktor Benkovič od slovenskega doktorja Serneca tepen. Navdušeni prvaki so torej sami pasji bič v politiko vpeljali. Nas to seveda nič ne briga. Zaradi nas se prvaki med seboj lahko z bombami in revolverji nasprotujejo. Mi ne bodemo rabili surove sile proti Ben-kovičevi kliki, čeprav človeka kar roka zasrbi, ako sreča enega teh prvaških hujskačev. Rabili bodemo le — moralični pasji bič in ta bode za Benkoviča pač še bolj občutljiv, kakor oni bič, ki ga je čutil v krčmi tam črez mostom . . . Resnica mora na dan, — pa naj pride sam vrag, mi ne bodemo resnice zatajili. Mi nismo imuni poslanci, mi prevzamemo vso odgovornost za svoje članke. Ako bi torej skozinskoz poštenemu Benkoviču kaj prav ne bilo, potem nas on in z njim vsa njegova banda lahko toži. Pred sodnijo se bode vse razjasnilo! Torej — korajža velja! Po tem uvodu naj nadaljujemo svoje poročilo o sodnijskih razpravah, ki so se vršile dne 23. prosinca pred okrajno sodnijo v Brežicah. O razpravi proti moralično nedotakljivemu Agrežu, ki je ali koncipijent ali solicitator, na vsak način pa vodja pri Benkoviču, smo že v zadnji številki poročali. Agrež je dobil svojih 14 dni in s tem — dober tek ter amen! Pri vsemu temu pa je le eno zanimivo: Troti' prvukom jo bila naperjena ta dan pravzaprav le ena zanimiva tožba, namreč proti Agrežu — pardon, proti moralično do nebes segajočim Agrežu — ; proti g. Schalonu, ki še ni bil zaradi nobenega zločina, tudi ne zaradi goljufije ali tatvine ali poneverjenja kaznovan, pa so naperili prvaki celo vrsto tožb. G. Schalon se teh tožb ni zbal. Ali zastopnik moralično finega Agreža (pravzaprav je bil to zastopnik dr. Benkoviča) se je bal in se je hotel na vsak način „zglihati". Kmalu bi ta zastopnik na kolena padel in prosil g. Schalona ter vrlega njegovega zastopnika g. dr. Janescha, naj se „zgli-hata". Vsi so imeli vtis, da bi prvaki plačali tudi vsako svoto denarja, ko bi se jim njih hudobije odpustilo. Glavna stvar pa je to-le: Zastopnik dr. Benkoviča je izjavil (po nemško): „Ich habe die Vollmacht zu erklaren, dass von unserer(Dr. Benkovič) Kanzlei nichts mehr gegen die Ranner Polizei gemacht oder ge-schehen wird, wenn man die Klage gegen Agrež zuriickzieht". Po slovensko in po domače povedano: Benkovič in njegovi hlapci so slovesno pred sodnijo izjavili, da ne bodejo več niti besedice, sploh ničesar ne proti brežiški policiji storili, ako se potegne tožbo proti poštenemu Agrežu nazaj. To je dr. Benkovičov pooblaščeni zastopnik pred sodnijo javno po- ve d a 1. Proti temu dejstvu ne pomaga torej nobena laž. Zato nastane iz tega sledečo vprašanje: Ali je dr. Benkovič poštenjak? Mi vprašamo še enkrat: Ali je dr. Benkovič poštenjak? — Stvar je ta-le: Dr. Benkovič se je, odkar je poslanec, boril proti brežiški policiji. Z neštevilnimi vprašanji, članki, interpelacijami itd. je nastopal proti tej' policiji. V teh vprašanjah in interpelacijah so se nahajala najhujša očitanja. Ako bi bil dr. Benkovič torej poštenjak, moral bi ta boj proti brežiški policiji do konca kot mož izvojevati. On tega ni storil! Ne, on je po svojem zastopniku milo prosil, da naj se mu vse odpusti in da ne bode iz njegove pisarne nikdar več niti besedica proti brežiški policiji prišla. Dr. Benkovič je torej kapituliral pred g. Schalonom in sploh pred Nemci v Brežicah. Dr. Benkovič je hotel odkupiti zapor svojega moraličnega Agreža z obljubo, ki bi ga vezala celo življenje . . . Kaj je človek, ki reče sosedu desetkraj „lump", ki pa v trenutku, ko ga sosed toži, prosi: Prijatelj, odpusti mi; ako me ne pustiš zapreti, ti obljubim, dati ne bodem nikdar več ,Iump" rekel. Vsakdo bodo rekel, da je ta človek desetkrat lagal. In tudi mi rečemo odkrito in brez ovinkov, da je s, tem pred sodnijo dokazano, da je dr. Benkovič" l)'"aii"'se"'hofeP dati za' ceno Agrežovega zapora podkupiti, ali pa da je 2) v vseh svojih interpelacijah proti brežiški policiji nesramno lagal. To je pribito! Gg. dr. Janesch, K. Schalon itd. niso sedli na lim in se niso dali zapeljati. Torej ni prišlo do „zglihanja". Agrež, čedni Agrež je šel zato 14 dni v luknjo . . . Benkovič pa je seveda največji poštenjak na Slovenskem . . . *) Glej zadnjo Številko „Slajercau Novice. Volitve za deželni zbor nam prihajajo vedno bližje in treba se bode polagoma pomeniti, kaj nam je ukreniti. Nasprotniške stranke se že gibljejo in stara igra, stara komedija pričenja: obljube in obljube in še enkrat obljube... Tisočero slovenskih volilcev je žalibog še dandanes takih, da bodejo šli na lim medenih teh obljub. Ti reveži na duhu bi seveda tudi brezovo metljo ali pa spodnje hlače farovške kuharice izvolili, ako bi jim to ta ali oni prvaški ,odre-šenik" zapovedal. Te ljudi prepričati, je pač popolnoma nemogoče, ker oni smatrajo misliti samo ob sebi za smrtni greh in bi si dali raje ušesa odrezati, nego da bi recimo premislili iz; farovža ali pa pa iz pisarne prvaškega dohtarja došle zapovedi. S temi ljudmi — in ti so pravzaprav osrednja armada prvaštva, — se res ne da govoriti. Ali hvala Bogu, da se je pričelo vendar že jasniti in da imamo po Slovenskem že stotero delavnih ljudi, ki ne poslušajo več nobene komande, temveč' volijo! 'po' laštnent prepričanju in lastni volji. Ta veseli napredek se je pokazal zlasti pri zadnjih državnozborskih volitvah. Vkljub najhujšim lažem in najstrast-nejšemu nasprotniškemn pritisku oddali so kmetje, delavci in obrtniki več tisoč glasov za napredne kandidate, torej za stvar gospodarskega dela, sporazumljenja z Nemci in napredka. Mi smo prepričani, da se bodejo ti tisočeri glasovi neodvisnih naprednih mož še povečali, pomnožili. Zato opozarjamo tudi že danes na prihodnje deželnozborske volitve. Prvaki in sicer ravno tako ,narodnjaki" kakor .,klerikalci" bodejo zopet prihajali in vam vse obljubili, kar se vaše srce želi. To so tudi v državnozborskem volilnem boju storili. Ali ko so prišli novo izvoljeni poslanci tja na cesarski Dunaj, so svoje obljube snedli in se bedastim volilcem smejali. Žalostno ali resnično! Upamo torej da bode vedno manj kalinov za prvaške farizeje! Naprednjaki, somišljeniki, bodite torej vsak hip pripravljeni in kadar vas pokličemo, takrat vsi na krov! ..Sloga", jokava prvaška sloga je šla že zopet rakom žvižgati . . . Nič kruha ni postale iz te moke in niti smešno dejstvo ni pomagalo, da sta bratca Ploj-Jurtela v Ljubljani svoj listič pod imenom ,,Sloga" ustanovila. Nič, nič ni! Seveda, za Ploja in ednake politično problematične eksistence bi bila , sloga" zelo potrebna. Kajti potem bi bilo vendar še mogoče, da ob- drži n. p. čedni hofrat svoje mandate. Brez naloge* pa jo skoraj gotovo, da bodejo klerikalci prav resno preskrbeli, da pride hofrat Ploj tja, kamor spada, namreč v politično staro železo. Zato, pač edino zato so prvaki stare barve, politične mumije prejšnih časov, zahtevali „slogo" ... V politiki se pozna ravno samo eno slogo, — namreč to, da se nasprotnika premaga. In ker so klerikalci tako rekoč že premagali prvaške „narodnjake1' in ,, liberalce", zato ne potrebujejo zdaj nobene druge sloge . .. Tudi na Kranjskem so se prvaki že zopet zla-sali in stepli. Torej je pokopana, zopet pokopana, ta lepa, prvaška „sloga" . . . Mislimo, da se nikdo po tej našemljeni karikaturi nezrelih glav ne joka! Prvaki in — ljubezen do bližnjega. Da gre prvaško sovraštvo tudi do groba in se ne usmili niti najhujše nesreče, je znano. To osveti tudi sledeči slučaj, katerega ne posnemamo morda kakšnemu „ brez verskemu" listu temveč ljubljanskemu ..Slovencu", ki je glasilo vse slovenske duhovščine: 1. t. m. gorelo je gospodarsko poslopje g. Bergmanna na zgornjem Rožniku v Ljubljani. K požaru so dosti ljubljanski prvaški ognjegasci. Namesto da bi gasili, so se obrnili in odšli. Ko so srečali požaruike iz Viča, so jih nagovorili, naj se vrnejo, češ, naj „le kurnik pogori". . . In vse to zato, ker je g. Bergmann — Nemec. Ali ko je ležala Ljubljana vsled potresa v razvalinah, takrat niso ti gospodje vprašali, od kje so prihajale podpore, takrat jim ni smrdel nemški denar. . . Morilec?! Znani „Žaue in Iblane", ljubljanski župan Hribar ima smolo. Septemberski dogodki so mu bili prilika, da napravi svoje ime „svetovno znano". Hotel je širnemu svetu dokazati, da imajo modri Ljubljančani na čelu moža, ki bi najmanje zaslužil, biti župan Londona ali predsednik Francoske ali pa še bolje: kralj tiste jugoslovanske države, ki jo hočejo prenapeti prvaki na razvalinah Avstrije uresničiti. Ali Hribar je sicer zvit kot kozji rog, vendar pa ima mnogo smole. In ravno septemberski dogodki mu niso prinesli posebno veliko „ slave", pač pa mnogo sramote. Bili so ti dnevi s svojimi škandali in svojim nasiljem pravi dokaz Hribarjeve nezmožnosti in brez vestnosti. Kajti dogodki v Ptuju so se vršili v soboto in nedeljo. Hribar pa je mirno gledal, ko so ljubljanski tolovaji in barabe do petka pripravljali izgrede. Hribar in njemu ednako vredna policija niso ganili niti mezinca, da bi te izgrede onemogočili. Potem se je zgodila nesreča: prišli so vojaki, barabe so metale na vojake kamenje, vojaki so streljali in dva mladeniča sta bila ubita . . . Zdaj je zagrmelo po slovenkem časopisju in povsod se je čul klic: „Morilec!" — Kdo morilec? Hribarjevi možicelji in sokrivci so vpili naj prve, da je deželni predsednik Schwarz „morilec", češ da je on poslal vojaštvo na cesto in ko bi tega ne storil, bi se tudi nesreča ne zgodila. Tudi Hribar je približno tako govoril. Zdaj se je zdela stvar predsedniku preneumna in povedal je ter dokazal v javnosti, da je sam župan Hribar od njega zahteval, da naj pridejo vojaki na pomoč. Tisto, kar je „Žane iz Iblane" očital predsedniku Sclnvarzu, to je sam zakrivil! Ako je kdo torej odgovoren za v Ljubljani prelito kri, potem je to Hribar. Prvaštvo, nahujskano, fanatično pr-vaštvo, to je — morilec! Prestolonaslednik Rudolf. 30. prosinca t. 1. je bilo dvajset let, odkar je presenetila avstrijske narode nesrečna vest, da je izdihnil prestolonaslednik Rudolf, — in kako je presenetila ter pretresla ta vest avstrijske narode! Vso mišljenje podanikov v naši monarhiji je takra; že bilo navajeno v nadi, da bode sledil dobremu Francu Jožefa I. mladi, ljubljeni Rudolf. Ali te nade so bile nakrat, uničene, — Rudolf je ležal na mrtvaškem odru. Kakor strela je udarila ta vest v vrste ljudstva in napravila tako globok vtis, da ga niti danes po preteku dvajsetih let ne moremo pozabiti. .. Rudolf mrtev! Kaj je vezalo srca ljudstva tako tesno na tega nesrečnega cesarjeviča, ki je vladal v srcu narodov že predno mu je bila posadena cesarska krona na čelo ? Nikdo ne more povedati, kaj je širilo in omogočilo to globoko ljubezen do prestolonaslednika. Njegova prijaznost, njegova ljubeznivost, njegova dobrota, — gotovo, vse to. In tudi njegova delavnost. Saj je n. p. znano, da je pričel Rudolf izdajati krasno delo „Die iisterr,-ungarische Monarchic in Wort und Bild." Hotel je podeliti to delo svojemu očetu ob 50 letnici. Ali doživel je le 40 letnico vladanja Franc Jožefa. ... Vse to je vplivalo na ljudstvo in vnemalo iskro ljubezni do cesarjeviča. Ali še nekaj je, kar ne smemo pozabiti. O Rudolfu se je govorilo, da postane tisto, kar je bil cesar Jožef II. svojemu času. V Rudolfu se je pričakovalo novega ^ljudskega cesarja", ki bi naj s krepko mladeniško roko razbil okove teme in odprl državo pravi svobodi. In vse kaže, da bi uresničil Rudolf to upanje, ali — smrt je došla, brezusmiljena smrt, in nam je vzela prestolonaslednika. Pač nas vlada še danes ljubeče geslo Franca Jožef I. Ali — Rudolfa ni več, — 20 let že počiva v očetovski gomili... Upajmo, da niso zagrebli s truplom Rudolfa tudi svobodo ljudstva.. . Iz Spodnje-Štajerskega. Otroci in politika. „Marbnrger-Zeitung" poroča nova junaštva minoritskega župnika Vavpo-tiča v Ptuju. List pravi, da hoče Vavpotič tudi šolska dekleta v svoje ,Marijino društvo" spraviti. Tako postopanje je rodilo seveda odpor tudi v vrstah duhovnikov. Tako se je zoperstavil vero-učitelj g. pater Schediwi temu počenjanju in je naravnost povedal, da otroci glasom postave ne smejo biti člani nobenega društva. Vavpotiča je to seveda grozovito razjezilo in skusil je svojo jezo s tem ohladiti, da je patra od verouka odstavil. Mislil je pač, da ima ponižnega psička pred seboj, ki se mu bode pod vsakim pogojom pokoril. Ali g. pater Schediwi je — mož in kot mož si ne pusti vzeti poštenja in pravice. Zato je odgovoril na nasilje Vavpotiča s tem, da je ednostavno klošter zapustil, da ne čita več maše in da stanuje zdaj v hotelu Osterberger, dokler ne bode cerkvena oblast vso zadevo rešila. — Tako poroča omenjeni list. Ako je to poročilo resnično, no, potem imamo lep vzgled politikujočega farštva. Za take duhovnike, kakor je debeli Vavpotič, postane tudi najpošte-nejši duhovnik tovariš nemogoč, ako ne trobi v politični rog in se ne pokori politični zapovedi klerikalstva. Izvršitev duhovniške dolžnosti je Vaupotiču in njegovim tovarišem dereta briga. Gre se jim le za politiko. Ali še nekaj: Mi se enkrat za vselej pvepovemo, da bi se našo šolsko deco po raznih društvih vlačilo. Ako se dobi žalibog še nekaj že precej razevelih devic, ki so članice takih farških društev, potem privoščimo Vavpotiču te device in devicam Vavpotiča. Ali otrok ne spada v društvo! In zato bodemo Vaupotiču enkrat resnico povedali. Ako že drugo ne pomaga, mu bodemo pa povedali, da naj se drži raje duhovniške svoje službe in — celibata. Vemo sicer, da ima Vavpotič posebni talent za pisanje „libsbrifov", ali tudi to mu ne bode pomagalo. . . Mi ne potrebujemo hujskačov ! Iz ČreŠnjevca pri Slov. Bistrici dohajajo nam prav čudne novice. Eden naših naročnikov ni dobil te dni svojega „Stajerca". Vprašal je tedaj poštnega slugo, kje da je list ostal. In poštni sluga je naročniku naznanil, da je »Štajerca" — župnik Sušnik vzel. To se je baje že štirikrat zgodilo. Tudi se je razne klerikalce nagovarjalo, naj delujejo nato, da bodejo naši naročniki „Štajerca" popustili. . . Mi nimamo vzroka, da bi na tej vesti dvomili, ker poznamo župnika Sušnika že od vseh strani. In tedaj, ako se je to zgodilo, treba bode enkrat odločno zaropotati. Ako že posvetna in cerkvena oblast nočeta ničesar proti temu politikujočemu duhovniku storiti, zna se zgoditi, da si bode ljudstvo samo pomagalo. Kdor jemlje list, ki ni njegov in prepreči, da ga dobi pravi lastnik v roke, ta krade. In krasti je po našem mnenju ravno tako za lajika kakor (še bolj) za duhovnika prepovedano. Opozarjamo župnika Sušnika na to dejstvo in vkljub temu, da ne držimo dosti na njegovo vest, upamo, da se bode poboljšal. Ako bi pa kaj ednakega storil, zna se mu zgoditi, da ga kdo za ušesa zaradi tatvine pred sodnijo potegne. Mi gotovo veliko potrpimo, ali ako se že na nepošten način proti nami nastopa, ako se za „ sveto stvar klerikalstva in prvaštva" že krade, potem moramo druge strune naviti! Učitelj —■ hujskač. Omenili smo ^e ve%tiiske da zasledujejo gotovi prvaški učitelji poli^j^;,, staje pota, ki so jih doslej zasledovali edino kaplimj. gato i je motil učitelj Rozman v Storehn blaeovol teh ■;. Tako je motil učitelj Rozman kratkem neko nemško družbo in izzival na] grši način. Take fantaline bode treba odsti ker delajo po našem mnenju edino učitelj stanu sramoto! Lep duhovnik. V župnišče Sv. Peter] je te dni neka beračica in prosila župnij ji njenega novorojenega otroka krsti župnik je dal ženi nasvet, naj gre v Celji da on noče svojih cerkvenih knjig z njenim nom umazati. To je duhovnik, kaj! Kaj otrok umrl, predno da pride žena v Celje? bi bil odgovoren za nedolžno dušo, ki nimal krsti po naukih katoliške cerkve vstopa v ni Res, čudno, žalostno je krščanstvo goto spodov duhovnikov. Kristus bi take brezi pač z bičom iz božjega hrama pognal Napredna zmaga. Listom se poroča, se vršile 4. t. m. občinske volitve vPod6 Končale so z zmago naprednjakov. Čast nim volilcem ! V Klečah, občine Hrastovce se je zopet, z delom v rudniku, ki je bil svi lastnina gg. Candolin in Hartner in v ki se je mirovalo 12 let. Starejši kovači se še na izvrstno kvaliteto tega premoga, kati po izvedeniškem mnenju najboljši v si Avstriji, spominjali. Dela so zdaj v stri Salmijal njaških rokah, premog se lepo sortira in ki sodarsk dovoz lahak ter leži rudnik v bližini okifa ;,, v-j, ceste, bode prebivalstvo dravske dolines s tem jej se ;,, tovo zadovoljno. Upamo, da bode rudnik rtvnik u'n: zročil še snovanje drugih podjetij in prinesel Porotno ta način novo življenje v dolino. norom i Živinski in svinjski sejem v Ptuju %tanjski vršil 4. t. m. Prignalo se je 210 konjev, £jc um0 komadev govede in 720 svinj. Trgovina je kde)a U< pri nekaj zvišanih cenah zelo dobra, Priho z gev] živinski in svinjski sejem se vrši 17. t. Morilka svinjski sejem pa tudi že 10 t. m. nanci n Letni in živinski sejmi na Štajerskem. I Sejmi brez zvezdic so lelnj in kramarski sejmi; sejmi, zaj tnino« telja A eljah i ava. I dopis nobene ibruarja d n i š t čna. — . A. i da Vi M prvak sestnik Kako om nol Policaja in mu . Derni brovnil zaprli Ustrelil Vzrok i zvezdic zdico (*) so iii pomenijo kran ejmi, je-U .-,:. le tatvii Dne 11. februarja na Bregu pri h })[\ je (svinjski sejem); v Gradcu'-. Dne 12. ir! i/, težke na Gomilici**, okr. Lipnica. Dne, 13. febriufoic in . •v Brežicah (svinjski sejem). Dne 15. febnuiijuijereki Racah*, okr. Maribor; v Žalcu**, okr. Celj8fcj;i pa Ponikvi**, okr. Šmarje pri Jelšah : v Seviiid)bil vsi« v Brežicah**; v Arvežu (sejem z drobifl Dne 16. februarja v Radgoni4 ; v Ormužu ^Ustrelil ski sejem); v Podplatu**, okr. Rogatec. Dneinice Jo februarja na Ptuju (sejem s ščotinarji, govelfc samo in konji); v Imenem (sejem s ščetinarjij, faeka n Kozje. Dne 18 februarja na Bregu pri Ft v Dra\ (svinjski sejem) ; v Gradcu* ; v Šoštanju*', '.'rica F 19. februarja v Pišecah**, okr. Brežice ;Kch je Gornji Poljskavi**, okr. Slovenska Bistiirnfl. H Dne 20. februarja v Teharjih**, okr. Celje i v ne Braslovčah**. okr. Vransko; pri Sv. Filipu-iČjn bič race**, okr. Kozje; v Vidmu*, okr. Brežice, lin pri 23. februarja v Ljutomeru4 ; v Ormužu (svinja in g sejem); v Rogatcu (sejem ■/. veliko živino). I' in je 24. februarja v Imenem (sejem s ščetinaMa led okr. Kozje; v Arvežu**; v Mariboru*; pri i'mlade: Duhu-Loče**, okr. Konjice ; v Laškem** ; v Sinjem j venski Bistrici**; v Rogatcu**; na Ptuju (sejia in i s konji, govedom in ščetinarji) : v Kozjem**, g na Subvencijski ovni koroškega seelandcrsty v le( plemena se bodo, kolikor bodo dopuščala sredst^ko mi oddajali ovcerejcem po goratih krajih, če Samon kmetijski družbi vpošljejo 20 K. 7,n malo «c je škodnino se morajo oddajati tudi sosednjim ia na i carjem za plemenje. Odpošiljali se bodo najUSmrdi. v aprilu in maju in naročnik mora plaifcem „ naročnino iz Solčave, postaja Železna Kaplja.,ve,dujc Potovalna predavanja o perutninarstvu Srednjem in Spodnjem Štajerskem. Da potovalna predavanja o perutninoreji vršila tenzivneje, se je osrednji odbor c. kr. kmetijH družbe v svoji seji 2. julija p. 1. izrekel za predli S-Mi perutninorejskega odseka in naprosil goapofe raza Armina Arbeiter, upravitelja deželne bolnice driran: umobolne v Feldhofu pri Gradcu, Otmarja Mipogur deghem, graščaka v Falkenhofu pri Andritzu k čital Janeza Pechanv, upravitelja deželne hiralnic« svoji Schwanbergu, naj prirejajo na podlagi Arbeit\ dela jeve knjižice, in na vsakokraten poziv na >r'veuujt VU (i mor učelst da :-. - 5 - dražbe po raznih krajih Srednje in ajerske potovalna predavanja o perutnini Zato prosimo vse cenjene podružnice, naj blagovolijo naznaniti svoje želje, naj se ta [oni teli gospodov k njim pošlje in predava minoreji. Omenjamo še, da sta gospoda ivitfljn Arbeiter in Peehanv na razpolago le [nedeljah in praznikih. Izjava. Dne 17. januarja, (3 št.) je prinesel ipis iz Pribore. Z dotičnim dopisom ni-nobene stike in zveze. — V Prihovi dne februarja. - Miha Pšeničnik. — Opomba dn i š t v a: Potrjujemo, da je. ta izjava Kina. — Uredništvo. — G. A. H. naduč. : Potrjujemo resnici na da Vi niste naš dopisnik od Sv. Križa oni! Slovo ji- vzel iz Rosvajna znani panslavi-i prvak in razkosevalcc kmetskih posestev nik ciglarno Peter Šunko. V zadnjem je še prosil, da se ga sprejme v občinsko . Kakor čujemo, ni za teni hnjskajočim ikom noben petelin zapel . . . Policaja napadli so nekateri fantje v Hrast-in mu pretili z revolverji. Med njimi so A. Dernovšek, A. Razpotnik, Jože Drofenik, Dubrovnik, Jože Hribar in Blažič. Orožniki jih zaprli. Ustrelil se je v Celju poštni oficijal Supa-Vzrok samomora ni znan. Salmijak namesto vina. V Ptuju je našel BOdarski pomočnik v žepu steklenico. Mislil da je vino in je krepko potegnil. Ali v ste-ici se je nahajal salmijak. K sreči je bil mik kmalu pri roki, da je moža rešil. Porotno sodišče v Celju pečalo se je te dni orom. o katerem smo svoj čas že poročali. itanjski okolici jo namreč posestnica Amalija .čie umorila iz sovraštva mater svojega moža. lela je nesrečni starki čez 30 težkih ran i z čevlji glavo skoraj popolnoma razmesa-Morilka je znana pijanka, s katero so imeli znanci mnogo neprijetnosti. Razprava proti lki -c je preložila, da se jo zdravniško je-li je duševno zdrava. — Tat iz nava-p 35 letni kurjač Mlaker. Zaradi najrazlič-tatvin, storjenih večidel v škodo vbogih bil je obsojen pred porotnim sodiščem na težke ječe. — L. 1900 sta umorila Franc ic in Agata Karsan neko Frančisko Pekič l;u'.la ' vanjereki. Bila sta na smrt obsojena. Poma-■ '.J j'm;' I'a Je •'°'1- ^'iger iz Bizeljskega, kateri niči** 0bj| vsled soudeležbe pri umoru G let težke ■bnico IS™> Ustrelil se je Mariboru asistent južne )ne l? tbius .los. Czizek v srce. Bil je takoj mrtev. »vedo« 0k samomora šele 28 letnega moža je baje ), okr nevzdra iva bolezen. _, 1'tnjn V Dravo je skočila v Mariboru IS letna "• Dlj irica Fani .luvan iz Ljubljane. Nadzornik °; i "• ritech je nesrečnico še pravočasno iz vode T- ■ W^ ■''' •''' vz,'"': poskušenega samomoru. ■ A lv ncsll'čni ljubezni. ipu-Ye- Čin blaznega. Rudarja Jerneja Borštnar v ''• Bne jkn pri Trbovljah je zabodel njegov sin z vinjski Rj jn ga težko ranil. Sinu se je zmešalo na '■ Dne u in je bil že svoj čas v norišnici. "UirJi), Na ledu VOZili so se v Mariboru po Dravi ■ri Sv. i mladeniči. Kmalu bi to nevarno zabavo z v Slo- jenjem poplačali. Ledena plošča se je namreč (sejem >ila in morali so v vodo poskakati ter so se '" ■ laj na suho rešili. Pri Pobrežju se je rskega J v led učenec Stotzl. Rešil ga je komaj 'dstva, arko mizar g. Moser. Pazite bolj na mladino. <''e s« Samomor. 1,'mobolna C (i letna starka Marija ilo od- W je skočila iz oknu celjske bolnice in im ov- »la na mestu mrtva. lajbrže Smrdi, — prav hudo smrdi baje v mari-plačati skem .narodnem domu". Blagajnik Stegnar i''JH- Ipoveduje baje okoli, da manjka 1000 K. tvu ni irdi morda. — morda se kmalu o zadevi kaj " bodo k izve. . . etij3ke( I« Koroškega. „Š-Mirove" laži smrdijo res že do neba. ne razumemo, kje dobijo pobožni in posvetni, iee za^urirani in netonzurirani hlapci te cunje to- poguma, da vlečejo svoje Bicer duševno čitatelje tako nesramno za nos. ,S-Mir" svojih čitateljev in odjemalcev naravnost dela. Tako piše v eni svojih zadnjih šte- da je orgljar Grafenauer pridobil koroškim :r pri ka,| Do i m ij kol e? na nebej »vih | '.srčn cet zavel priči iVOJ vaten bod«] a torij slit rok ker j okraji] tem j k pn osel U sej v, 98J je bili -ihodol t, zn: I Pt brc brua redlogi sspode i Mai tzu in nice Ti beiter-•elst kmetom 50.000 kron podpore. Ta laž jo pač že smešna. Kajti vsakdo ve, da je Grafenauer na Dunaju prava ničla in da služi vsak njegovih govorov zbornici k večjem v veliko zabavo. Res je in to se pa lahko dokaže, da sta dotičnih 50.000 kron podpore kmetom pridobila nemška napredna poslanca Nagele in Steinvvender. Grafenauer, res je, da občujete večidel z jezuiti in lažniki. Ali kot poslanec in človek bi morali imeti vendar toliko ponosa, da se ne bi bahali s tujimi pridobitki. Laž ima kratke noge, pane Grafenauer, in končno vam tudi najne.umnejši izmed vašimi pristaši ne bodejo besedice verovali. Deželnozborske volitve na Koroškem so že razpisane. Vršile se bodejo po sledečem vspo-redu : Dne 24. marca se vršijo volitve poslancev iz splošnega (IV.) razreda. Zanje je vsaka občina volilni kraj. Ako bi bile potrebne ožje volitve, se vršijo dne 27. marca. Dne 29. marca se vrši volitev poslancev iz kmetskih občin (III. razred); ožje volitve za ta razred pa bodejo dne 31. marca. Dne 1. aprila pa se vršijo volitve poslancev mest, trgov in industrijskih krajev ter trgovskih in obrtnih zbornic (II. razred); ožje volitve za. ta razred se bodejo vršile 3. aprila. Dne 5. aprila bodejo volitve iz velepo-sestva (A. razred). Naprednjaki, pripravljajte se na volitve! Čez stopnice je padel železničar Franc Vokal v Št. Vidu na Glani in sicer tako nesrečno, da je kmalu potem umrl. Smrt v plamenih. 2. t. m. zgorela je Cma-terjeva koča v Reisbergu v Labudu. 82 letna' kmetica je skušala rešiti, kar je mogoče in bila pri temu težko opečena. Njeno hčerko pa so našli v razvalinah kot zgorelega mrliča. Nesrečni posestnik niti zavarovan ni bil. Neusmiljena Smrt. V Ledenicah pri Beljaku je zadela te dni neusmiljena smrt družino kmeta Ropeča prav hudo. Najprve je umrla žena kmetovega sina. Eno uro pozneje je izdihnil sam kmet. Oče umrle žene je še pri mrličah molil, ali četrt ure pozneje je bil tudi on mrtev. Mladi tat. 17 letni Albin Stridinger v Celovcu je ukradel svojemu očetu 280 K in srebrno uro. Policija je tička že zaprla. Roparski napad. V okolici Feldkirchna sta napadla postopača Bnrggraf in Affcnberger nekega kmeta in ga oropala za 160 K. Misleča, da je mrtev, sta ga pustila ležati. Kmet je sicer težko ranjen, ali prišel je vendar še domu. Roparja sta že zaprta. Po svetu. Cigan in duhovnik. Cigan je šel na lov in ustrelil zajca. Sreča ga duhovnik in mu veli: „Ne boš znal iz kože dejati živali; pojdi da to stori moj kuhar, ki ga bo imenitno spekel; jedla bova pečenko, pila izvrstno vino in se dobro imela.". Cigan mu sledi. Farovški kuhar zajca odere, speče ter prinese na mizo v skledi, pokriti s prtom. Cigan in duhovnik pijeta in se dobro imata. Na to reče duhovnik : „Pozno je že, daj, da se preje naspiva in potem pojeva zajca; kje boš ti ležal; jaz bom na divanu". — „Jaz pa za vratmi". Vležeta se in duhovnik kmalu trdo zaspi. Cigan, videč, da duhovnik močno spi, vstane, odkrije skledo in poje zajčjo pečenko, prt pa pogrne nazaj. Kmalu se duhovnik zbudi in pocuka tudi cigana. „Ali si kaj sanjal ?" vpraša duhovnik. „ Jaz sem imel sanje, da sem plezal po lestvi v nebesa." — „Meni se ni nič sanjalo", odvrne cigan. — „Pojdi, da sneva zajca," povabi duhovnik cigana in se vsede k mizi; toda ko odgrne skledo, zapazi, da je pečenka izginila, in začuden vpraša cigana: „Si ti pojedel zajca? — „Da, gospod!" — „Zakaj si to storil brez mene ?" — „Gospod. mislil sem, da vas ne bo več nazaj iz nebes!" Poraba tobaka na Avstrijskem kaže v preteklem letu to sliko, da se je manj pokadilo, ali boljše vrste. Cigar se je n. p. za 11 milijonov manj pokadilo kakor prejšno leto, vendar pa je dobila država od njih za 130.000 kron kron več. Opaziti je tudi, da se kade vedno bolj cigarete. Tako se je pokadilo lani čez 4.348 milijonev komadov cigaret. Torej slabojši tobak nočejo Avstrijani več kaditi. Zanimivo je, ako se pregleda tobaka in kadenje se tikoče številke od leta 1875 in leta 1907. Leta 1875 je prišlo srednjo na vsacega Avstrijana 49 cigar, 2 ciga- reti, 1.143 gramov kadilnega tobaka in 113 gramov tobaka za šnofanje. Leta 1907 pa je> prišlo na vsacega Avstrijana 44 cigar, 163 cigaret, 877 gramov kadilnega tobaka in 42? gramov tobaka za šnofanje. 0 potresih se zadnji čas zaradi grozovite nesreče na Italijanskem mnogo čita. Zanimive so številke, ki se tičejo potresov. Tako je bilo pri raznih potresih ubitih: Leta 1775 v Lissabonu . . . 50.000 oseb „ 1812 „ Caracasu . . . 12.000 „ „ 1968 „ Peru.....20.000 „ „ 1902 „ Martinique . . 30.000 „ „ 1906 „ San Frančišku . . 1.000 „ „ 1006 „ Valparaisu . . . 400 B „ 1907 „ Jamaiki . . . . . 700 ... V zadnjem potresu na spodnjem Italijanskem pa je našlo celo nad 160.000 oseb svojo smrt. Gospodarske. Paradiško jabolko ali ivanček je en do 2 m visok grm, katerega posamezne vkoreninjene mladike se rabijo za podlago, kadar se hoče izgojiti pritlikave jablane. Ako se cepi jablan na to podlago, začne roditi drevesce zgodaj in rodi pri tem obilo. Da se dobi kolikor mogoče veliko koreninčnih izrastkov, vsadi naj se ivanček v gnojno in rahlo zemljo in prereže mladike za kako ped visoko od tal. V prvem ali še boljše v drugem letu, ko so se izrastki dodobra vkoreninili, naj se jih izkoplje previdno, nato spomladi počepi in vsadi v drevesnico. Na stalno mesto naj se presajajo dvoletne cepljenke in tam izgoji iz istih zaželjena oblika. Na to podlago naj se cepi le take vrste jabolk, ki dajejo najboljše, najlepše in najdebejše sadje, kakor : beli zimski kalvil, Kanada, Grafenstajnec, zim. zl. parmena, cesar Aleksander. Ananas, Orleanka, velika kaselska rajneta in Bismarkovo jabolko. Katera umetna gnojila se sme mešati med seboj in katera ne? Superfosfata se ne sme mešati s Tomaževo žlindro in kalijem, z drugimi gnojili sa lahko meša kadarkoli se hoče. Tomaževa žlindra se ne sme mešati s supeilosfatom, hlevskim gnojem in žve-pleno-kislim amonijakom, meša se pa lahko vsak čas s čilskim solitrom in kalijem, s kajnitom in kalijevo soljo sme se mešati le tik pred uporabo. Hlevski gnoj se ne sme mešati s Tomaževo žlindro in kalijem, meša se pa lahko vsak čas s superfosfatom, kajnitom, čilskim solitrom, kalijevo soljo in žvepleno-kislim amonijakom. Kajnit se lahko meša, kadar se hoče s superfosfatom, hlevskim gnojem, čilskim solitrom, kalijevo soljo in žvepleno-kislim amonijakom, s Tomaževo žlindro, in kalijem pa le tik pred uporabo. Čilski solitar se lahko vsak Čas meša s superfosfatom, Tomaževo žlindro hlevskim gnojem, kajnitom, kalijevo soljo, z žvepleno-kislim amonijakom. Kalijeva sol se lahko meša vsak čas s superfosfatom, hlevskim gnojem, kajnitom, čilskim solitrom in z žveplo-kislim amonjakom. s Tomaževo ž.lindro in kalijem pa le tik pred uporabo. Žvepleno-kisli amo-njak se ne sme mešati s Tomaževo žlindro in kalijem sme se pa mešati vsak čas s superfosfatom, hlevskim gnojem, kajnitom, čilskim solitrom in kalijevo soljo. Kalij se ne sme mešati s superfosfatom, hlevskim gnojem in žvepleno-kislim amonjakom, s Tomaževo žlindro in čilskim solitrom se lahko meša vsak čas sme se pa mešati le tik pred uporabo s kajnitom in kalijevo soljo. Pognojite travnike 1 Skrbite, da dobi vaš travnik kolikor mogoče veliko kalija, pa tudi precej fosforove, kisline, ker tudi slednje ni nikdar odveč. Pognojite to-raj s kalijevo soljo in sicer vsak hektar s 6—7 kv. kaj-nita in 3 kv. Tomaževe žlindre. Raztrosite gori navedeno čimprej mogoče I S čim naj se namaže les pri gnojiščnih gredicah ! Najboljše je, če se namaže obod in okvirje pri gnojniščnih gredicah z lesnim katramom. Ko se ima namazati, naj se ga zavre na žrjavici in z vrelim namaže les, da se bolj napije. Vsekakor pa mora biti dotični les popolnoma suh. Tudi okna pri cvetličnjakih je najbolje napojiti s katramom, enako tudi deske, ki služijo za pokrivanje gnojniščnih gredic Oijnata barva sicer kolikor toliko prepreči, pa le deloma, da les ne gnije, ali les gnije kljub temu od znotraj vsled vodene pare, ki puhti iz gnoja. Mrzlotekoči cepilni vosek se napravi, ako se raztopi 1 kg smrekove smole na žrjavici, odmakne daleč od ognja in doda nato dobro osminko špirita in 2, žlici lanenega olja. Ko je cepilni vosek zgotovljea, zapre naj se ga v lonce ali kositarne škatlje neprodušno. Ako bi pa kljub temu ne bi dovolj tekoč, naj se ga vnovifi na žrjavici segreje in doda potem nekoliko špirita. Ta cepilni vosek ima pred drugimi to prednost, da je vedno mrzel tekoč, vsi drugi cepilni voski se pa strde in treba jih je pred uporabo segreti nad ognjem. Jajca za valenje, ki se jih je dobilo od drugod in so se vsled tega pretresla, naj se dene v kak hladen prostor in jih pusti počivati najmanj dva dni, da se jajčja vsebina zopet umiri. Nato naj se jih še ie podloži pod kokljo, kajti če se jih podfoži takoj, ko so dospela na mesto, se jajca slabo izvale. Odrezane ali utrgane cvetke ostanejo dalj časa sveže, ako se jih vtakne s spodnjim koncem v vodo kateri se je dodalo za noževo ost kuhinjske in ravno toliko amonijakove soli. Presajena drevesa se ne sme prezgodaj trdno; — 7 Poxorl Čitajl Pozor1 leč hiš za stanovanja m le __iyn in okolici ter tudi manjša posestva v jžini mesta in več vinogradov z lepo lego v ilozah se ugodno prodajo. Vpraša se pod „Realitatenverkehr", poste restante Ptuj. m Izvrstno lepo in dobro Posestvo = Lmeri 15 oralov travnika in velik sadouosnik, na vsa sladka. 5 oralov njive, 2 orala gozda, B v enem '/4 ure od farne cerkve in železnice /, uv od Maribora v Slovenskih Goricah, so živino, svinjami, premičnino in krmo vred aa je 17.G00 kron, ostane 5000 kron. ;! lalffiJnJ^ Posestvo V, ure od HBOra pn cesti v. dobrim novo zidanim hišnim [gospodarskim poslopjem, velik vrt in njivo, prodati. Cena 11.300 kron, ostane lahko DO kron. in je še več takih malih in večih fsesiov tukaj za prodat. 0 tem vsem pove razločno Franz Podlipnik, Maribor, Thesen 37. 76 MUUUUMMUU Ladanjski premog zbornem suhem stanju priporočamo cenjenim jemalcem. Tri večjih kupčijah dovolimo lepe popuste, 78 ud 11 i k Ladanje, (zadnja pošta Vinica (Hrvatsko). MMMMMMMMM 1500 komadov dveletnih • 1 v stan? proda po ceni gosp. Josef Klinger, trgovec v Slov. Gradcu. ans Wouk reletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem v Poličanih -»■ p. t. občinitvn stojo bogato zalogo ornega špeoerijskega blaga, kakor fine parne k«, rinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, mej itd. kakor tudi zalogo manofaktomega blaga, štofi, drnki, platno itd. Nakupuje titje, jajca, maalo in poljske pridelke. Nakup in prodaja bra pristna naturna rina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. Slavonska biljevina vrstno in z najboljšim uspehom vjmh rablja proti zastarelemu kažlju — boliK v prsih, — prehla-l jenju v grlu, hrlpt-i vosti, težkem dlna-i nju, astmi — pljucH nem kataru, suheni kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborne, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetja ali že se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 stekleaiol se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, •kanuja v Pakracu it. 800 (Slavsrnijt.] 677 DENDRIN fkarbolinej'«« sadno drevje, ki se takoj v vodi raztopi) izkazalo se je imenitno v zimski dobi 1907J1908. 1'rospekti,' atesti in vzorci brez troškov.------^ Tovarna karbolineja R. AYEMRIDS Amstetten, Nižjeavstrijsko. Prodaja se pri: V. Leposcha, Ptuj. V. Schulfink, Ptuj. Štiri tedne na poiskušnjo in ogled razpošiljam svoja kolesa (bicikle) proti povzetju. Deli koles čudovito ceno in dobro. Franz DUŠEK, tovarna koles, Opočrio Nr. 103 • a. i Staatsbahn, Bohmen. • 46 Za neveste! Velika izbora štofov za obleke, zidanih tiheleov, perila za telo in postelj, odej za postelj, gotovih komadov oblek itd. '= Adolf WESSIAK = Maribor, Draugasse. 62 -rrr-rn—.,,,. • !*»iw** •• 59 Pridna učena prodajalka zmožna nemščine in slovenščine, se sprejme pod ugodnimi pogoji v večji trgovini ž mešanim blagom v večjem kraju. Vstop 15.. lebruarja ali najkasneje 1. marca t. 1. Ponudbe na g. Adolf Orel, Šoštanj pri Celju. z zvonovi kakor v stolpu I-a kvaliteta, 8 oteži, bije cele in polovične ure, budi z močno glavnim stol-povim ivonom, cifemica ki sveti po noSi, lepo polirano okvirje, meri 30 cm. = R 6-50 = 3 leta garancija. PoSljalev po povzetju. Max Bobnel Dunaj IV. Margaretenstraase 27/27. Katalog a 5000 slikami zastonj in poštnine prosto. 690 Jos. Kasimir trgovina z mešanim blagom nasproti W.SIrk'S Nfl. in fllijalkanasproti minoritske cerkve preje Q. Gassner -=zv PTUJUs- priporoča svojo bogato zalogo v špecerijskem, ma-terijalnem, barvnem, galanterijskem, kratkem, in reznem blagu. Novost!! Novost II Stelja iz šote (Torfstreu) za konje, govedo in svinje. Ivukulus najboljša klina za pitati za svinje. 3§ Pooblaščen in zaprisežen civilni geometer Richard Stiger v MARIBORU, TegetthofFbva cesta 44 se priporoča za vsa dela, ki spadajo v stroko merjenja zemljišč kakor so: delitve zemljišč, omejitve, določitve mej. združitev zemljišč, zravnjanje zemljišč, meritev zemljišč za železnice, ceste, mostove. Zmeri tudi manjša posestva, kakor cele občine, lovska okolišča, dela načrte stavb in drugih predmetov. ..',.'... Iščem kompanjona ali prodam žaga, miin..ikova6ijo,ivtova«w samokotoiic'in veliko vodno moč na lepem kraja blizu (10. min.) kolodvora*. Več pove. upr#vništvo .tfiga»li^ta, , . t' um „Styria"-koleSa (Styria-Faiirrader). Tudi za letosno leto imamo generalni zastop za ptujski, rogiški in ormoški okraj. Kdor tedaj želi bicHtl kupiti, naj se obrne pismeno ali ustmeno na našo firmo in dobil bo vsak pojasnilo in nizko ceno Ker fabrika direktno ne' pošilja koles, so tem potom to na znanje da. Pripomniti moramo tudi, da so bicikelni izvrstno fino in lepo delani. Priporočamo se tedaj cenjenim kupcem. Zmožni kovač (Zeugschmied) 57 za sekire, lopate, motike itd. in zmožni kovač Za pluge se takoj proti dobremu plačiln sprejmeta pri g. Anton Tischler, .Vitanj (Weitewstein). OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Predno 705 Brata Slawitsch trgovca v Ptuju (Florianiplatz). 68 prosite za osebno, hipotekarno ali realno NT posojilo zahtevajte brezplačni prospekt ''' Meller L. Egyed, Budapest XI. L6nyai-utca 7. — Telefon interurban 46—31. AGLIANO-SIRTJP. Vpisan v ofioielne rtalljanek« in avstrijske parraakopeje. Premiiran na fannacontični razstavi 1894, na h i g. razstavi 1900 in na mednarodni razstavi v Milanu 1906 z zlato medajlo najuspešnejše sredstvo za Čiščenje krvi prof. ERNESTO PAGLIANO, NE APEL legitimirani izdelovalec od njegovega strica pok. prof. Pagliano iz- najdenega in po njegovem originalnem receptu vestno narejenega preparata. Postavno priznan glasom odločbe najvišjega sodnega dvora (Benetke 1903) in od sanitetne hadoblasti. V steklenicah, »kalljicah (prašek) in kompnmiranih tabletah (pilne). Zahtevajte edino fabriško znamko edino pristnegaairupa prof. ERNESTO PAGLIANO, nJEAPEL Calata S. Maroo 4. Se dobi v 65 Real-Apotheke Socrate Bracchetti-Ala (južni Tirol). 5ooo ur zastonj hatalag pošljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto. kron kron krou kron Raik. pat. $•— BudNnlea . 2-10 J. bndilnica 0'— Ura na pea- aak, Hoak. •— S»ella dhr. S— „ScHajw." 8— dalj TO cm. ;■— Bil. b. fUa. V— Stolp. zvon. 6'— Godba . . 10*— Stoh). avon. »•— S*, dvojni kuhinj, ura 8.— 1 raloko«. 18 — Zbudilnloo 10— Maatalj 8'— Z godbo . . IS*— ttnfiaal Onega, ScIiolThaiispii. lilasliiiltr, Helias, Amalfa, c. k. iaituJoao, od K 13—j srebrno in zlat« Blago po originalnih (mbrUtklh cenah. S leta garancija. Izmenjava ali denar nazaj. Max Bobnel, Dunaj TW. Margaretenatrasse 27/27 v lastni liiši. Zapriseženi cenitelj in strokovnjas. Največja in najstarejša tvrdka. Osnovana 1. 1H-10. 6000 eUk-iatalog sastorj is poštnina proste. 63i f/otiii/ti. -iv cfcttu?ri/to Xaieri Selijo -tivbro. po ceni in \jxfrtesljiv0'potovali na/ se obrne/o v £j'ubljdJii ttbloavorske ulic»2&. Ct&aAwrsf/uJ&tyas/iifa t)tycsebre&ilačn0. V ptujskem mestnem soparnem kopališču ■e dobijo odsihmal kopele S hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob i uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik 0D 'Ml uri predpoldan za 60 vin.* (30 krajcarjev.) 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badcanstalt). 20 kron dobi tisti, ki mi takoj 2 dekli, eno k otrokom in eno za gospodarstvo na Koroško priskrbi. Ponudbe pod „20 diskret" v upravništvo „ Štajerca". 56 Fabrika kmetakik in vinogradniških mašin priporoča najnovejše vitale mlatllne Stroje, stroja ca rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-Mer za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje^ •troje za mah, grabne za mrve, ročne grabi je. (Handschlcpp-und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, ■troj za košnjo trave in Žitja, najnovejše gleisdorfake •adae mline v karnenitih valčkih zacinane, hidravlične •rese, prese za sadje in vino. (Orig. Oberdrock buToretuial Hebelpresewerke) patent „Duchscher", dajo aajvai tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške Može fCHuotakl), rezerva« dele, prodaja mašin na čas ii garancij«. — Cenik zastonj in franko. Ceno perje za postelj ena kila sivega, Slišanega K 2—, na pol belega K 2-80, belega K «Y—, prima mehke K 6-—, visoko prima, najboljša vrsta K 8-—, peresje (dauncn) sivo K 6—, belo K 10 —, od 5 kil naprej iranko I Gotove postelje iz lesnega, rdeče, plave, rumeno ali belega i rile ta (Kanking), ena tuhna, velikost 170X116 cm, % 2 glavnima blazinoma, 80X8° cm., dobro napolnjene, z novim, sivim, tistim, krepkim in trajnim per- i'em K 16'—'. Napol-daune K 20-—, datinc K 2i'—, tuhna »ima i 12"—, li —, 16—, glavne blazine K 3—, 250, 4-—, poSlje po povzetju, zavoj gratis, od K 10 — naprej franko 728 Max Berger, Deschenitz št. 229, BChrnerwald. Kar ne dopade, denar nazaj aH izmenjava. Cenik zastonj in franko. Meščanska parna žaga, Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 68 Vzdrzanje zdravega želodca temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja lev udstianjenju neprijetnega za-maieuja (Stuhlverstopfung). Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apeiit in prebavljenju, pospešujoče sredstvo, ki odsirani znane posledice lezmernosti, napačne di-jete, prehlajenje, zamateije, sestava preobilne kisline n. p. nSodbrenr.enu, napenjanje itd. in krčne bolečine odstrani in amanjsa ur. Rosa balsam za želodec iz apoteke B. tragner v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavitka nosijo po------------ stavno deponirano varstven* Barka. —:— -------- Glavni depot: Apoteka ^&i B. F R A G N E R, e. kr. dvorni lifsrant „zum schwarzen Adler" PRAGA, Kleinseite 203 kol HermuwaaU. MC" Poitna posiljatev vsak dan. ~9m 1 cela steklenica 2 K, '/, stekl. 1 K. Po posti proti naprej pošiljat« K loO se 1 malo steklenico, K 2'80 pa 1 veliko steklenico, K t-70 2 veliki, K 8 — * velike, K 22— 1* velikih steklenic franko vseh slacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depot. v apotekah avstrijskih. 1 cela naprej pred osleparjenjem I Opozarjam cenjene citatelje tega lista, da posnemajo tujci v zadnjem času z»-pet moje inzerato ter da prodajaj© m-vadne plehnate ure, ki se jih ml p-vsod po K 3—. kot prave ..ielesaiaka RoMkupr*. Prave „ZelezniSke Roaktpf-ure, katere prodajam fce mnogo 1st ▼ polno zadovoljnost c. k. državnih Zelta-nic, se dobijo le z zgorajSno varstvea© marko po moji firmi in so vsa dni|a naznanila navadne sleparije. Moja originalna ..ielezaiska RMkcpf" koSta brez sekundnega kazalca K 7"—, s sekundnim kazalcem K 8'—. 3 leta garancija. Se posije po povzetja Max Bohnel, Dunaj IV Margaretenstrasse 27/27 nrar, sodi. zapris. eenilaik ii strokovajak Katalog s 6000 slikami zastonj in poštnine prosto. m9i proda : 40.000 komadov Portalis in M« Mezne trte 90.000 komadov Riparia 25.000 „ Montikola 20.000 „ Solonis --------Cene po dogovoru. Lancaster od K 26 —, flobert-puške od S pištole od K 2, samokresi od 5* po ceni. - Cenik s slikami franko. F. Dušek, Opočiv št. 104 a. d. Staatsbahn, Eohmen. Varstvena marka :,An'nti" Liniment Caspici comp. nadomestilo za anker>pain-expeiier je znano kot odpeljajoče, Izvrstno In bolečine odsttii -J-tyo pri prehlalenju itd. Dobi se v vseh apoteksh psi in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega dossjf liro nni on n.ii ni ^..^i^.lr. .»nkinni.n ,. Ib.fl QO V sredstvo 140 in „ . sredstva naj se pazi na originalne steklenxe v ti naSo varstveno znamko „Ankeru, potem &e dobi to sredstvo. Dr. RiCuter-Jm apoteka ..zlati let" v Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 690 Vetanovljena leta za rjuhe in Obleko priporoča vedno logi trgovina Brata Slawitscli t ____________(pri mostu Wagplatz). Pozor, gospodje in gospodi^'0^ V svoji lekarniški praksi, i.atoro.et vrtujem t.a več nego 30^, mi je posreflilo iznajli m ■ sredstvo za rast las in pif~. ,a ' izpadanju — KAPILOR i«^'iclel Povzroča, da postanej« origut i i dolgi in gosti, edstranjietj;' haj ia vsako kožuo b»nrPi; i na glavi. Naročila naj W vsaka družina, linam prC' ■abvalnic in priimanic. Stane poštnina prosto mino in pomo lonček 3 K «0, 2 lončka 5 K. NarootO, je ii samo od mene pod naslovom Bke tja PETER JURIŠIČ iaur. relje in prje ta este, p knpacij 3 zahte :ar je i q svoji: iricele t lekarnar v Pakracn iter. 200 r Slavsi Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-branilničncm uradu. Giro konto pri podružnici avst. | ogersk. banke v Gradcu. Uradne nre| za poslovanje itrankami ob dc-| lavnikih od 8-12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tndi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. ©bčenje 2 avst. ogersk« banko. i Ravnateljstvi bražt 'eki noč •edi sed Janje). Na ikaj tu Ju iz daje zvece: Na »epodje Ju Na i podol Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiskal: W. Blanke v 1146