Smrečica na hladilnem stolpu nove Termoelektrarne Šoštanj 4 je zadnjo soboto, 18. septembra, naznanila, da je gradnja končana. Stolp so zgradili delavci Gradi-sa, TOZD Celje, 14 dni pred rokom. Na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj 4 so tako končana vsa večja gradbena dela. Delavce čaka zdaj le še dokončanje nekaterih del, pa obrtniška dela in zunanja ureditev objektov. Urejanje Prežiiove ploščadi Pisali smo že, daje Zavod za urbanizem Velenje izdelal na pobudo družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine, deloivnih organizacij in krajevrnih skupnosti načrt proste spoznali z drugim delom na šoli. Tudi sicer se učenci na tej šoli dobro vključujejo v šolsko delo. Mentorica pionirske organizacije Rozalija Kugonič je povedala, da je pionirska organizacija na tej šoli zelo delavna, odbor, ki ga izvolijo 29. septembra, ima redne sestanke, na katerih obravnavajo gradivo, ga preučijo in o njem izoblikujejo svoje mnenje. Njihova naloga pa je tudi, da o tem poročajo razrednim skupnostim. Občašno sklicuje pionirska organizacija plenum, ki ga predstavljajo predstavniki vseh razrednih skupnosti. Mentorica pionirske organizacije je še povedala, da so pionirji aktivni in da imajo do dela veliko veselje, vendar pa je za delovanje namenjenega premalo denaija. zato se srečuje njihov organizacija s precejšnjimi finančnimi problemi. M.T. ■m liiPplil i M ? ti lpŠ!iiff M ir - V četrtek, 16. septembra je bila v prostorih občinske skupščine letna konferenca osnovnih organizacij ZSM Gimnazije Velenje. Na konferenci so dijaki pregledali delo in rezultate, ki so jih dosegli v preteklem šolskem letu. Poslušali so poročila predstavnikov krožkov m sekcij, ki delujejo na šoli, med njimi tudi poročilo 45-članskega aktiva Zveze komunistov. Ugotovili so, da je bilo preteklo šolsko leto zelo delavno in da so načrte, ki so sijih zastavili, uspešno realizirali. Izvolili so tudi nove organe samoupravljanja in sprejeli sklep, da se gimnazija iz dosedanjih devetih osnovnih organizacij reorganizira v devet razrednih aktivov mladine, ki bodo po delegatskem sistemu zastopani v osnovni organizaciji. Med svoje naloge so si med drugimi zadali vključitev v konferenco mladih v izobraževanju, še tesnejše povezovanje s pobrateno gimnazijo v Vrnjački Banji, sodelovanje na mladinskih delovnih akcijah, ter preko javnih občil obveščati občane o delu gimnazije. S konference, kije potekala v delovnem vzdušju, so poslali tudi protestno pismo avstrijskemu konzulatu in v njem zahtevali brezpogojno izpolnitev 7. člena državne pogodbe. q BALABAN Gradivo za seje je včasih ze nekatere delegate preobširno, ker pač največkrat ni časa, da bi se z njim v celoti seznanili. Zato se bolj poglobimo le v vprašanja, ki zadevajo krajevno" problematiko, na videz manj pomembne zadeve pa na sestanku le preletimo. Mislim pa, da smo delegati premalo seznanjeni s pomenom delegatskega sistema, zato je nujno izobraževanje delegatov." BRANKO CANC, predsednik delegacije za samoupravne interesne skupnosti: „Naša delegacija ima 22 članov. Od tega jih je enajst iz Kavč, druga polovica pa iz Šentilja. Takšen sestav vpliva na to, da udeležba na sestankih ni dobra. Kadar imamo sestanek v Kavčah, naših delegatov ni, če je sestanek v Šentilju pa so v manjšini delegati iz Kavč. Najbolje bi bilo, če bi imeli vsak svojo delegacijo, potem se vsaj nihče ne bi mogel izgovarjati na to, da je pot na kraj sestanka predolga. Precejšnjo težavo nam pri delu povzroča tudi gradivo, ki je velikokrat tako obsežno, da ne zmoremo vsega preučiti, še zlasti zato« ker nam skupnosti pošljejo vabila za seje skoraj istočasno. Ce bi delegati obravnavali vsako gradivo posebej, bi lahko sklicevali sestanke ves teden, na drugi strani pa velikega kupa gradiva naenkrat ne zmoremo obravnavati. Zato smo že predlagali, da bi določili skupine delegatov, ki bi se specializirale za posamezna področja. Zdi se mi tudi, da so posamezne točke dnevnega reda pogosto tako pripravljene, da na posamezen sklep ali predlog na skupščini ne moremo veliko • POTREBA PO NOVIH PROSTORIH ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Problemi nove soseske Prejšnji teden v četrtek jt bil sestanek sveta krajevne skup- Usposabljanje delavcev v gostinstvu V velenjski občini deluje že tretje leto sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju. Njegov namen je predvsem v tem, da omogoči delavcem, ki so zaposleni v zasebnem sektoiju naše občine, enake možnosti dopolnilnega izobraževanje, kot ga imajo delavci združenega dela. Za letošnjo izobraževalno sezono je sklad izdelal delovni program, ki prinaša zraven izobraževalnih oblik tudi strokovne ekskurzije. Prva strokovna ekskurzija je organizirana za delavce gostinske stroke v ponedeljek, 27. septembra 1976, v tovarni TALIŠ Maribor. Poleg tega da si bodo ogledali tehnološki proces proizvodnje, bodo imeli tudi razgovor o novih dosežkih na področju proizvodnje brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Strokovne ekskurzije za delavce drugih dejavnosti pa bodo predvidoma organizirane še v tem letu. J.K. nosti Šalek - Gorica. Obravnavali so najbolj pereče probleme, ki tarejo novo nastajajočo skupnost v Gorici. Postavlja se predvsem vprašanje trgovine, odvoza smeti, vode, centralne kuijave in pošte. Pred dnevi so krajani skupnosti Šalek-Gorica izvedli popis prebivalstva. Ugotovili so, da trenutno živi v tej skupnosti 722 ljudi in da jih bo do konca tega leta že okoli 1000. Po približnih izračunih bo do leta 1978 naseljeno tukaj že okoli 4000 prebivalcev. Naselje se naglo povečuje, s prilivom ljudi pa rastejo tudi potrebe skupnosti. Ze sedaj je čutiti pomanjkanje trgovine. Zato so se na sestanku odločili, da bodo poizvedeli, katero trgovsko podjetje bi bilo pripravljeno že v letošnjem letu postaviti dva kioska. Z njima bi zadostili vsaj osnovne potrebe občanov. Na sestanku so bili tudi enotni, da bo potrebno v tem pre- delu zgraditi veliko trgovino, kot je npr. Nama. Obravnavali so tudi neredno dostavo pošte, saj pisma često ..potujejo" več dni. Prav tako bo potrebno urediti vprašanje prevoza. Prve korake v tej smeri je krajevna skupnost že storila. Krajevna skupnost Šalek-Gorica nima pravih prostorov za družbeno dejavnost. Že nekaj let je utesnjena v neprikladni sobi v gasilskem domu. Rast skupnosti pa zahteva izboljšanje tudi na tem področju. Razmišljajo, da bi v bližini bencinske črpalke skupno s krajevno skupnostjo Center - levi breg zgradili gostinski objekt s pralnico in sobami, del tega objekta pa bi namenili za svoje dejavnosti. Na sestanku so ustanovili tudi štiričlanski iniciativni odbor, ki bo proučil možnost ustanovitve osnovnih organizacij ZK, ZMS in Rdečega križa v tej krajevni skupnosti. Na koncu pa so še razširili svet KS od sedanjih sedem na enajst čl anov. B. ZA KOŠEK vplivati in smo v takšnih primerih le formalni udeleženci skupščine. Vzrok, da delegatski sistem še ni tako zaživel, kot bi moral, je tudi v tem, ker smo delegati iz krajevnih skupnosti pren seznanjeni z njegovim menom in vlogo. Zato nai minaijih, ki jih pripravlja i činska konferenca SZDL lenje, ne bi smel manjkati i ben delegat." S. V0\1 fft '* ii d ' Ivan Ocepek Branko Canč KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE VELENJE razpisuje delovno mesto: - VODJA TOZD - RAVNATELJA Posebne osnovne šole Velenje. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje za učitelja po zakonu o osnovni šoli in imeti najmanj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse. Kandidati morajo imeti moralno politične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa. Izbranega kandidata bo imenovala občinska skupščina na seji vseh treh zborov potem, ko bo dobila ustrezna mnenja oziroma soglasja. Kadrovska komisija pri svetu delovne skupnosti SKUPŠČINE OBČINE VELENJE razpisuje prosto delovno mesto — vodnogospodarskega inšpektorja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - višja izobrazba lehnološko-kemične smeri in 1 leto delovnih izkušenj Nastop dela takoj ali po dogovoru. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. • V SREDIŠČU POZORNOSTI • V SREDIŠČU POZORNOSTI • V SREDIŠČU POZORNOSTI • V SREDIŠČU POZORNOSTI To so naši, šaleški knapje! (Fotografija je bila posneta na popolnoma mehaniziranem čelu v tozdu RLV Steber 8) Kot smo že poročali, je 15. septembra v Velenju zasedala . Konferenca Občinskega sveta Zveze sindikatov, delegatsko sestavljena, ki je politično ocenila dosedanji potek javne razprave IZ RAZPRAVE: MIHA KROFL, „ERA": Na zborih kmetovalcev smo ugotovili, da zaenkrat ni pogojev, da bi kooperacijska proizvodnja ustanovila svoj tozd. Povedal bi tudi rad, da se pripravljajo na združitev gostinci iz Šaleške doline v okviru trgovskega podjetja Vino Šmartno ob Paki, naslednja faza pa mora biti ustanovitev sestavljene organizacije združenega dela trgovine in gostinstva v ; občini. L, EDO URANJEK, REK: Posledica združitve rudnika lignita Velenje in termoelektrarne Šoštanj je racionalizacija proizvodnje električne energije. Vseh • pričakovanih rezultatov pa še ni, : tudi zavoljo tega, ker vsi tozdi še | zmeraj niso v enakem dohodkovnem odnosu. Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje je nov član v elektrogospodarstvu Slovenije in se vezi še niso zadosti utrdile. Pripravljena so nova izhodišča, v katerih je posebej naglašena nujnost prehoda na enoten dohodkovni sistem, je pa v njih premalo poudarjena potreba po povezanosti med primarno in sekundarno energijo. SILVO KOPRIVNIKAR, TGO „GORENJE": Na naših zborih smo veliko govorili o delegatskih razmerjih. Doseči je treba, da pride (odločanje do delovnih ljudi. Obnoviti je treba sistem informiranja, dohodkovne odnose pa dograditi. MARJAN VRHNJAK, TGO ..GORENJE": Tudi izostanki z dela so rezultat nesamouprav-nega odnosa. Premalo smo storili zž> odpravo neopravičenih izostankov z dela. To bi morala biti osnovna nalogza osnovnih organizacij sindikata;. Treba se je boriti tudi za takišno tehnologi jo, ki bo onemogiočala neupravičene izostanke z dela. GUSTAV VERDELJ, „ERA": Mislim, da smo si enotni, da ljudje sprejemajo zakon o združenem delu. Pred nami je zdaj druga faza, to je uresničevanje vsebine zakona v konkretni samoupravni praksi. To nalogo pa moramo združiti s prizadevanji za boljše gospodarjenje. Trgovinske zmogljivosti so v dolini najmočnejše; eden od naših ukrepov je, da smo delovni čas prilagodili tako, kot so ljudje želeti. SREČKO PETERLIN, OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST: Ni prav, da nismo obravnavali osnutka zakona o združenem delu. Smatrali smo za dovolj, če so naši delegati še vključeni v javno razpravo tam, kjer delajo oziroma živijo. Vendar pa razprava še ni končana. FRANJO ARLIČ, VZGOJ-NOIZOBRAŽEVALNI ZA VOD: Povedati moram, da je bilo pri nas med javno razpravo največ vprašanj o tem, kako je s svobodno delitvijo dela. Presenečeni smo bili, da je bilo po šolah precej razprav, prav tako pa postavljenih tudi veliko vprašanj. Vsebino zakona že uporabljamo pri razreševanju problemov, s katerimi se srečujemo. JOŽE VEBER, OBČINSKA KONFERENCA SZDL: Ni opravičila, da se samoupravne interesne skupnosti niso vključile v javno razpravo. Oceniti bi morali samoupravne odnose, pa bi hitro ugotovili, da je problemov in nalog veliko. Dogovorili smo se, da pripravimo oceno delegatskih odnosov. Vprašanje pa je, kako bomo pripravili to oceno. FRANJO KORUN, KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZK: Strinjam se z ugotovitvijo, (ta je bilo zadnji dve leti precej Jlorjenega na področju samoupravnih odnosov. Res je tudi, ua so ljudje začeli veliko govoriti, posebej delavci iz neposredne proizvodnje. Spoznali so tudi pravice. Je pa še precej nalog. Odprti so procesi nadaljnjega ustanavljanja tozdov. Prisotni so še zmeraj podjetniški interesi, tako v tozdih kot na drugih ravneh. Povedati bomo tudi morali, v katerih tozdih ne delajo dobro. IZ POLITIČNE OCENE PRVEGA DELA JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU: Akcija še ni končana Na konferenci Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje jo je podal Marcel Medved • POBUDE IN UKREPI VELENJSKIH RUDARJEV ZA POVEČANJE PROIZVODNJE: V južnem krilu jame Zahod bomo začeli delati v 4 izmenah V lanskem jubilejnem letu, ko so velenjski rudarji slavili 100-letnico začetkov tukajšnjega premogovnika, so sklenili, da bodo nakopali do dneva republike toliko lignita, kot so ga bili v vsem letu 1974. Rudarji so obljubo izpolnili! Letos, ko so si postavili znova zahtevne proizvodne naloge, saj morajo nakopati kar 4 milijone 350.000 ton lignita, so knapje spet sprožili pobudo za akcijo, da bi zagotovo izpolnili letni proizvodni načrt in glede na veliko povpraševanje po lignitu nakopali, če bo le mogoče, celo nekaj več premoga, kot so sprva računali. Velenjski rudarji namenjajo že vseskozi posebno pozornost izpolnjevanju proizvodnih načrtov. Že v letu 1974 so rudarji terjali, da vodstvo in strokovne službe velenjskega rudnika tako organizirajo delo, da bo kljub nekaterim težavam, s katerimi so se takrat srečevali v jami, mogoče doseči predvideno proizvodnjo. Lani so akcijo zastavili nekoliko ilrugače: osnovni letni proizvodni načrt so želeli z izkopom 3 milijone 900.000 ton izpolniti že do praznika republike — 29. novembra. Lanskoletna akcija za predčasno izpolnitev osnovnega proizvodnega načrta je bila ena od poglavitnih nalog iz stabilizacijskih programov temeljnih organizacij združenega dela rudnika lignita Velenje. Začeli so jo zadnji teden v mesecu septembru. In jo - kot je za velenjske rudarje že običaj - tudi končali tako, kot so obljubili! Ko so v temeljnih organizacijah združenega dela rudnika lignita Velenje letos poleti pregledovali gospodaijenje in uresničevanje proizvodnih nalog, so lahko ugotovili, da proizvodnja nekoliko zaostaja za predvidevanji. Letos so bili dosegli najvišjo mesečno proizvodnjo v mesecu marcu, ko so nakopali 434 tisoč ton lignita, takrat so bili tudi dosegli najvišji dnevni izkop, to je 16.074 ton. Do konca avgusta so tako v temeljnih organizacijah združenega dela rudnika lignita Velenje pridobili 2 milijona 923 tisoč ton lignita, se pravi skoraj 54.000 ton manj, kot določa proizvodni načrt. Hkrati z manjšim zaostajanjem proizvodnje pa smo priče tudi velikim potrebam po velenjskem lignitu, da posebej ne omenjamo pogodbenih obveznosti. Zvišanje proizvodnje pa je nujno tudi spričo nenehnega naraščanja proizvodnih stroškov. V temeljnih organizacijah združenega dela rudnika lignita Velenje so v zadnjih tednih že sprejeli prve ukrepe, za povečanje proizvodnje, ki so jih tudi že zaceli uresničevati. Seveda pa pričakujejo, da se bodo v akcijo za izpolnitev letnega proizvodnega načrta 4 milijone 350 tisoč ton lignita tudi v prihodnje kar najbolj aktivno vključevale tako samoupravne delovne skupine kot ru- o osnutku zakona o združenem delu. Iz uvodnega referata Marcela Medveda, predsednika velenjskih sindikatov, objavljamo nekatere najpoglavitnejše misli: Pri ocenjevanju uspešnosti akcije je treba upoštevati, da so v času javne razprave tekle še druge pomembne akcije. Kljub nekaterim slabostim je bila to ena najmnožičnejših akcij, saj je bilo vanjo vključenih nad 14.000 delavcev in drugih delovnih ljudi. SLABOSTI V SAMOUPRAVNEM ORGANIZIRANJU TOZD Iz gradiv odborov oziroma štabov za operativno vodenje javne razprave je razvidno, da nekatere TOZD niso organizirane tako, da bi bile sposobne obvladati celotni proces proizvodnje in razšiijene reprodukcije, da temu primerno tudi niso dogovoijene skupne zadeve in oblikovane skupne službe. Te slabosti so se ponekod odrazile v pomanjkljivi vsebinski zasnovi konstituiranja TOZD tako, da prihaja v okviru delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela do nesoglasij pri sprejemanju sporazumov. Znotraj teh odnosov se pojavljajo različni odkloni, ki se odražajo posebej še v dveh skrajnostih. Ponekod so centralistično urejeni družbenoekonomski in samoupravni odnosi, zaradi česar prihaja do konfliktov med centralističnimi in samoupravno naravnanimi interesi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. V vrsti TOZD delavci tako enostavno ne morejo dosledno samoupravno urejati svojih pravic in dolžnosti, ki jih imajo po ustavi in osnutku zakona o združenem delu. Spet drugod pa liberalistično in anarhično urejajo samoupravne in druž- beno ekonomske odnose v združenem delu. Glavna značilnost takšne prakse je podjetniška organiziranost TOZD. Ocenjujemo lahko, da sta obe skrajnosti v pojmovanju poglabljanja samoupravljanja, dohodkovnih in drugih odnosov družbeno škodljivi in nesprejemljivi. Če namreč natančneje preučimo oba odklona se v končni fazi zreducirata na isto izhodišče, ki mu je temelj v skupinsko - lastniškem podjetniškem in tehnokratskem ravnanju. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da je večina delavcev, združenih v TOZD, dojela bistvo ustavnih pravic in dolžnosti, ki jim pripadajo iz združenega dela. NOVA HOTENJA ZA POGLABLJANJE SAMOUPRAVLJANJA Med najpomembnejše pravice in dolžnosti gotovo sodi organizirati TOZD v vseh tistih delih temeljnih in enovitih organizacij združenega dela, kjer so z ustavo in zakonom za to podani pogoji. Prav u ocenjujemo, da so odprte še velike možnosti v vseh organizacijah združenega dela. Povsod tam, kjer so pravilno ustavno dojeli vsebino in družbenoekonomski smisel organiziranja TOZD kot oblike, v kateri mora priti do polne veljave najnepo-srednejši interes združenega dela, so že pristopili k iskanju možnosti nadaljnjega poglabljanja samoupravnih odnosov. Tam pa, kjer gledajo TOZD s podjetniškimi očali, je gotovo, da te možnosti ne vidijo. Nadalje ugotavljamo, da ocene samoupravnega položaja in organiziranosti delavcev v TOZD nekaterih delovnih organizacij niso prikazale vseh možnosti ustavnega povezovanja združenega dela. Imamo primere, ko v nekaterih delovnih organizacijah niso vzpostavljeni niti ni mogoče vzpostaviti družbenoekonomskih razmer med TOZD in organizacijo združenega dela. Se pravi, da gre za ekonomsko tehnološke in organizacijske celote, ki poslujejo na tipično tržno - blagovno denarnih principih. V teh delovnih organizacijah bi morali temeljito razmisliti, kako organizirati združeno delo, da bi se do kraja sprostila iniciativa za najširše povezovanje združenega dela s sorodnimi dejavnostmi v okviru ožje in širše družbenopolitične skupnosti. JE V MANJŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH RES VSE V REDU? Tudi ne moremo mimo dejstva, da so odnosi v združenem delu v večjih organizacijah združenega dela neprestano izpostavljeni širši družbeni kritiki, pri tem pa se nehote ustvarja občutek, da je v manjših delovnih organizacijah vse v najlepšem redu. Prevladuje samozado-voljstvo, ne iščejo oblik poglabljanja samoupravnih razmer, ponekod vlada avtarkizem in ni interesa za povezovanje v širše oblike združevanja dela in sredstev. Ponekod pa celo prevladujejo odkriti odpori do povezovanja. Nujnost povezovanja v okviru združenega dela je večina dojela. Tako imamo nekaj več ali manj podrobno obdelanih programov povezovanja v naši občini. Se vedno pa je nekaj primerov, kjer še niso ali nočejo sprevideti nujnosti povezovanja v okviru združenega dela. Zaskrbljujoče je dejstvo, da v teh sredinah tudi nimajo lastnih možnosti niti posebnih interesov nadaljnjega razvoja Tu gre prav gotovo za strukture, ki nočejo dojeti bistva našega družbenoekonomskega in samoupravnega sistema, s svojo avtoriteto pa močno vplivajo na samoupravne odločitve. Takšno obnašanje do družbene lastnine pa je neodgovorno in škodljivo. KAJ Z DISLOCIRANIMI OBRATI? V nekaterih sredinah so se pri ocenjevanju samoupravnih razmer spretno izognili določilu osnutka zakona o združenem delu, ki dovolj jasno določa pravice in dolžnosti delavca po ustanovitvi TOZD povsod tam, kjer so za to dani pogoji. Tu mislimo predvsem na tiste dislocirane obrate v naši občini, ki imajo že dalj časa vse pogoje, da se konstituirajo v TOZD, pa tega v svojih ocenah niso niti omcnitili. Dejstvo je, da so prisotni določeni odpori, ker nekatere strukture oziroma posamezniki vidijo ob formiranju novih TOZD le povečano administracijo, ne vidijo pa bistva, ki se mora odražati predvsem v boljšem gospodarjenju in samoupravljanju. V skladu z uresničevanjem rednega letnega programa vzgoje in urjenja v SR Sloveniji je bila na območju Gornje Savinjske doline skupna vaja pripadnikov enot teritorialne obrambe občin Mozirje in Velenje. Med sedemdnevno vajo so teritorialci preverjali pridobljeno znanje v jugoslovanski ljudski armadi. Program vaje je bil zelo skrbno pripravljen, poleg vojaško strokovnega urjenja in usposabljanja pa je obsegal tudi idejnopolitično izobraževanja teritorialcev. V sredo, 15. septembra, smo novinarji našega centra skupaj z novinarji nekaterih delovnih organizacij velenjske občine preživeli nekaj ur skupaj s pripadniki teritorialnih enot. Ko smo se približali območju, kjer je bil učnovzgojni center zahodnoštajerske pokrajine, nas je pred vhodom v tabor ustavil stražar in le starešinam, ki so nas spremljali, gre zasluga, da smo lahko prišli naprej. Ob našem prihodu je bil tabor skorajda prazen. Vojaki so že odšli na položaje, tisti dan so imeli na programu streljanje, mi pa smo vprašali predstavnika občinskega štaba teritorialne obrambe občine Velenje Jožeta Melanška, kije še bil v taboru, da nam pove nekaj več o namenu skupne sedemdnevne vaje. „Osnovni namen vaje je," je dejal Jože Melanšek, „poglobitev pridobljenega znanja v JLA in da se v skladu s koncepcijo splošne ljudske obrambe utrdijo znanje in pridobljene vojaške navade. Naloge pouka izhajajo iz enotnega programa vzgoje in urjenja za pripadnike teritorialne obrambe v republiki. Enote moramo izuriti v najbolj stvarnih jx>gojih v vseh oblikah borbenega delovanja. Na vajo smo se dobro pripravili. Najprej so bili na skupnih petdnevnih pripravah vse starešine in se usposobili za vodenje vaj, uijenje in vzgojo v najbolj stvarnih pogojih." Sedemdnevna vaja je resnično potekala v pogojih, ki jih narekuje stvarnost. Ko so teritorialci prišli na vajo, postavili šotore in skrbno „po vojaško" uredili tabor, je začelo deževati in slabo vreme jih je spremljalo do konca vaje. Čeprav je to od vojakov zahtevalo dodatne napore, jim je slabo vreme obenem omogočilo, da so spoznali, kako je treba delovati v težkih delovnih pogojih. Teritorialce smo obiskali predzadnji dan vaje. Zato smo Jožeta Melanška vprašali še o uspehih vaje. „Pouk in uijenje smo zasnovali na vojaško strokovnem in ideološko političnem delu ter na pridobivanju kondicije. Program vaje je bil zato sestavljen tako, da smo začeli z lažjimi nalogami in nato prehajali k težjim. Poleg streljanja s povprečno oceno prav dobro so vojaki dobro obvladali tudi taktične vaje, zato so tako enostranske kot dvostranske vaje nedvomno dosegle svoj namen. Glede na to da smo sprejeti program v celoti uresničili, je tudi porabljeni denar (dali so ga delovni kolektivi) povsem upravičen, še zlasti, ker je vaja pokazala, daje naša obrambna pripravljenost zelo visoka." Neposredni izvajalec vaje, Henrik Jonko, ki se je pridružil našemu pogovoru, je dejal, da je bila vaja še posebej pomembna, ker so bfli pripadniki teritorialne obrambe prvi č več dni skupaj na terenu. STANE VOVK Visoka stopnja obrambne pripravljenosti Na položaj! SKUPNA VAJA PRIPADNIKOV ENOT TERITORIALNE OBRAMBE OBČIN MOZIRJE IN VELENJE darji, tudi z novimi predlogi in ukrepi za višjo proizvodnjo in boljše gospodarjenje. Pričakovati je ponovitev lanskoletne akcije. Omenili smo že, da so lani velenjski rudarji do dneva republike pridobili 3,900.000 ton lignita; če to akcijo vzporejamo z letošnjimi proizvodnimi nalogami, bi to pomenilo, da morajo šaleški knapje letos do 29. novembra nakopati 4 milijone 85 tisoč ton lignita. Se pravi, da je treba v razdobju september - november nakopati 1 milijon 162 tisoč ton lignita, oziroma v poprečju skoraj 390.000 ton na mesec. Se pravi, da je treba delati tako, kot so v mesecu marcu. O tem, kako povečati proizvodnjo lignita, so razpravljali tudi na nedavni seji sekretariata sveta osnovnih organizacij Zveze komunistov temeljnih organizacij združenega dela rudnika lignita Velenje. Ugotovili so. da je treba zaradi velikih potreb po premogu, tako v šoštanjski termoelektrarni kot pri drugih pogodbenih odjemalcih, povečati izkop lignita. Sprejeto je bilo stališče, da naj bi začeli v južnem krilu jame zahod obratovati v 4 izmenah. Tam je namreč 210 metrov dolga odkopna fronta, kije v celoti mehanizirana. Vendar pa ta odkopna fronta ni v celoti izkoriščena. Zaradi precejšnje oddaljenosti tega delovišča izgubijo med menjavo izmen vsakokrat po dve uri. Ta mehanizacija, ki je draga, torej dnevno ne dela kar 6 ur. Ce bi uvedli četrto izmeno, seveda ob nekaterih drugih ukrepih, bi bilo mogoče v južnem krilu jame Zahod povečati dnevno proizvodnjo lignita kar za 650 ton. Ce bi hoteli odpreti novo delovišče, na katerem bi na dan nakopali toliko premoga, bi bila potrebna investicija 35 milijonov dinarjev. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela jame Zahod je pobudo sekretariata sveta osnovnih organizacij Zveze komunistov sprejel, saj pomeni pomemben korak naprej v prizadevanjih, da bi bolje izkoriščali obstoječe proizvodne naprave, to pa naj omogoči tudi dosego boljših proizvodnih in ugodnejših finančnih rezultatov. Predlogi, da bi v južnem krilu jame Zahod uvedli delo v štirih izmenah, so zdaj v javni razpravi, velenjski rudarji pa jih bodo dopolnili še z drugimi akcijami, da bi omogočili izpolnitev letošnjega proizvodnega načrta ter -če bo le mogoče - predvideni izkop lignita še povečali. MARIJAN LIPOVŠEK - OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETk • ZA OBČINSKI PRAZNIK V KRAJEVNI SKUPNOSTI BEVČE OTVORITEV VODOVODA Narejeni tudi že rezervoarji Letošnji velenjski občinski praznik 8. oktober bodo krajani Bevč proslavili s pomembnim delovnim dosežkom. Namenu bodo izročili nov vaški vodovod, ki bo dajal vodo 45 gospodinjstvom. Uradna otvoritev vodovoda bo 10. oktobra ob 14. uri. Ko smo v velenjski občini lani glasovali za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka, so v Bevčah sklenili, da bodo tako zbrani denar namenili za gradnjo novega vodovoda. Ko so si krajani uredili elektriko, zgradili gasilski dom, uredili ceste, je bila pred njimi še želja: čimprej zgraditi vodovod in se tako rešiti skrbi v zvezi z oskrbo vode. Imenovali so gradbeni odbor, ki ga uspešno vodi Vlado Vi-demšek, napravili predračun stroškov in ugotovili, da potrebujejo kar milijon 500 tisoč dinaijev. 250 tisoč dinaijev so zbrali s krajevnim samoprispevkom, 230 tisoč dinaijev je zbralo 45 gospodinjstev, ki bodo uporabljala vodo iz novega vodovoda, od komunalnega sklada so dobili 17 tisoč dinaijev, deset tisoč dinaijev pa od krajevne skupnosti Velenje-Center levi breg. Doslej so za gradnjo I p M- O DELU DELEGACIJE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA V ŠOŠTANJSKI LESNI JE SPREGOVORIL MILIVOJ JARNOVIČ 1A §b pf^i rji i »if. w>wdJm m ši i # j kili % %/ % w j i?j ^ .t i iN pi m y m i. i. V zboru združenega dela skupščine občine Velenje ima eno delegatsko mesto konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delavci Gorenje -Lesna, obrata Toper, Galipa, TOZD gozdno gospodarstvo in obrata Dimnikarstvo. Član delegacije Miligoj Jarnovič, ki je referent prodaje v organizaciji združenega dela Gorenje-Lesna, je v pogovoru povedal, da dobijo delegati gradivo za zasedanje občinske skupščine domov. Tega nato obravnavajo v svoji delovni organizaciji in pošljejo na konferenco delegacij svojega delegata. Konferenca razpravlja o stališčih in izbere delegata, ki njihovo stališče nato zastopa na občinski skupščini. Vsakič izberejo drugega delegata, pri čemer stremijo za tem, da izbero takega, ki gradivo, ki se bo obravnavalo na seji občinske skupščine, najbolje pozna. Naš sogovornik je dejal, da je takšen način odločanja zelo pozitiven, saj omogoča prav vsakemu delavcu, da neposredno sodeluje pri izoblikovanju neke odločitve, vendar se še vedno srečujemo z nekaterimi pomanjkljivostmi. Tako delegati pogosto dobe gradivo pozno. Delovni ljudje so z delom občinske skupščine seznanjeni s pomočjo Našega časa in internega glasila, manjka pa povratni tok informacij, ki bi ga morali razviti tudi v tej delegaciji. m.t. ■ns ■■BHMBB vodovoda porabili že približno 490 tisoč dinaijev ter napravili nekaj več kot 23 tisoč udarniških ur v vrednosti okrog 690 tisoč dinaijev. Vsako gospodinjstvo je namreč moralo poleg dodatnega prispevka v de-naiju izkopati še 149 metrov jarkov. Seveda to delo ni bilo lahko, saj več kot čertina dolžine vodovotj^ poteka po skalnatem terenu. Marljivi krajani Bevč so položili že vse cevi za novi vodovod in jih v glavnem tudi že zasuli, v ponedeljek, ob našem obisku, pa so vlivali plošče za glavni in pomožni rezervoar ter za zajetje. Za dokončanje vodovoda potrebujejo še okrog 200 tisoč dinaijev. Nekaj denaija bodo nadomestili z udarniškim delom, nekaj pa upajo, da jim bodo dale delovne organizacije, kjer so krajani zaposleni. S. VOVK Zima je vsak dan bliže in ozimnica postaja aktualno vprašanji poslovne skupnosti za krompir in sadje dogovoril o enotnih i nastopali na tržišču. Dogovoijene cene že veljajo od 20. t.m.Ii dinaija, jabolka pa do 6,40 dinaija. Te cene bodo ostale nesprem vskladiščenja pa bodo v prihodnjem mescu nekoliko višje. Val dovolj velike zaloge, tako da bodo lahko ustregli vsem kupcem« naprodaj od 20.9. do 31.10., ostalo sadje in zelenjava pa od 20.9. KULTURNA PRIZADEVANJA DELAVCEV GORENJA - Likovna dela medi V prostoru, kjer je sicer stalna razstava najnovejših tehničnih dosežkov sozda „GORENJA" so v sredo odprli razstavo del skupine likovnih samorastnikov iz TGO „Gorenje" Velenje, obenem pa tudi peto samostojno razstavo del naivne slikarke Ružice Šolaja iz Virovitice. V ponedeljek so v Bevčah vlivali plošče za rezervoaije za novi vodovod ZBIRANJE KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA KRAJEVNA SKUPNOST sleni 100% 70% 1. Velenje center, levi breg 2. Velenje" center, desni breg 3. Šmartno - Velenje 4. Konovo 5. Salek-Gorica 6. Stara vas 7. Staro Velenje 8. Pesje 9. Cirkovce 10. Plešivec 11. Paka 12. Šentilj 13. Skale 14. Bevče 15. Kavče - Podkraj 16. Šoštanj 17. Bele vode 18. Skorno - Florjan 19. Zavodnje 20. Ravne 21. Družmirje - Gaberke 22. Lokovica 23. Topolšica 24. Šmartno ob Paki 25. Gorenje SKUPAJ: 13686 10.209.854,45 4.257.448,30 Velenje, 9.9.1976 Razstava, ki je sicer bila odprta s skromnim kulturnim programom, je vendarle uspela dati novo kulturno svežino znotraj sedemtisoč-članskega kolektiva delovne organizacije Gorenje. „Naiva ni plod izšolanih umetnikov, profesionalcev, zato tudi dileme ali celo odpori proti njej. Vendar rezultati kažejo, da je prodrla do najširših družbenih plasti in se tudi mednarodno uveljavlja. Destvo je, da je ta umetniška smer, čeprav io poznamo že iz časov pred revolucijo, doživela šele pravi razcvet pozneje - hkrati s hotenjem delovnega človeka — samo upravlja vc a, ki teži k duhovno bogatejšemu življenju in večjemu znanju. Skratka naiva je nastala v kvalitetno drugačnem življenjskem okolju in družbenem položaju človeka, navdih ji je prej ko slej dajala tudi povečana odgovornost za napredek naše družbe." Te besede, izrečene v otvoritvenem govoru direktotja „GO-RENJA" Slavka Geratiča, so našle resničen odraz v delih sedmih umetnikov — samoukov. zapo- sleni 100% 2894 2.158.899,70 3040 2.267.814,40 752 560.986,20 359 267.810,90 152 113.390,65 365 272.286,85 415 309.586,40 535 399.105,60 50 37.299,60 74 55.383,35 183 136.516,35 206 153.674,25 406 302.872,55 70 52.219,40 254 189.481,90 1415 1.055.578,00 91 67.885,20 247 184.259,85 62 46.251,45 280 208.877,65 385 287.206,85 175 130.548,50 451 336.442,05 546 407.345,10 279 208.131,70 13686 10.209.854,45 MESEC AVGUST 1.587,470,00 392,690,50 79.373,40 190.600,15 216,710,50 279.373,95 30% 100% 70% 30% 647.669,90 282.390,75 197.673,55 84.717,20 680.344,40 296.637,10 207.645,95 88.991,15 168.295,70 73.378,65 51.365,05 22.013,60 - 35 030,50 _ 34.017,25 14.831,85 10.382,30 4.449,55 81,686,10 35.615,95 24.931,15 10.684,80 92.875,90 40.494,85 28.346,40 12.148,45 119.731,65 52.204,25 36.542,95 15.661,30 - 4.878,90 _ - 7.220,75 _ . 17.856,75 _ — - 20.101,05 _ _ - 39.616,65 _ _ - 6.830,45 _ _ - 24.784,80 _ - 138.072,85 _ _ — 8.879,60 _ „ - 24.101,75 _ _ - 6.049,85 _ _ - 27.321,85 _ _ — 37.567,55 _ _ — 17.076,15 _ _ - 44.007,65 _ _ — 53.282,10 _ — 27.224,25 _ .824.620,90 1.335.456,85 556.887,35 238.666,05 Oddelek za finance Skupščine občine Velenje Ružica Šolaja, ki so jo k sodelovanju povabili mladi iz Gorenja, je gost domačih umetnikov - samoukov. O Ružici Šolaja je pred časom zagrebški „Vjesnik" zapisal, da je kot učenka poznanih naivcev iz Hlebinja Ivana, Josipa in Milana • V PRIHODNJIH DNEH ZAČETEK GRADNJE NOVE TOVARNE ŠOŠTANJSKE LESNE Zagotovljena manjkajoča sredstva Izvršni svet Skupščine občine Velenje je na seji, kije bila v petek, 17. septembra, obravnaval investicijski program organizacije združenega dela Gorenje-Lesna Šoštanj in ugotovil, da je v skladu s srednjeročnim razvojnim programom občine, še zlasti ker predvideva tudi vključevanje v nove integracijske procese v okviru združevanja gradbene industrije v občini. Glede na to, da je tudi izvršilni odbor Ljubljanske banke, podružnice Velenje, sprejel razvojni program tega kolektiva in odobril manjkajoča sredstva za gradnjo nove proizvodne dvorane, ki bo združila ves proizvodni proces na enem mestu, je praktično prižgana zelena luč za nadaljnji uspešnejši razvoj te delovne organizacije. Delovna organizacija Gorenje -Lesna Šoštanj se že dolga leta ubada s težavami, ki v pretežni meri izvirajo iz tega, ker njena proizvodnja poteka v ločenih oddelkih, kar povečuje proizvodne kot tudi režijske stroške. Tako sta žaga in oddelek mizarstvo na eksploatacijskem območju Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenja, kjer je prepovedana vsaka nadaljnja gradnja, oddelek lesne volne je v bližini elektrarne in nenehno rosenje povzroča slabo kakovost izdelkov, uprava pa je v prostorih bivše občine. Prav ločenost obratov in skorajda nemogoče delovne razmere so narekovale, da je kolektiv že pred leti začel načrtovari gradnjo nove tovarne. S sklepom izvršnega sveta skupščine občine Velenje in z zagotovitvijo sredstev, ki jih je odobril izvršni odbor velenjske podružnice Ljubljanske banke, bodo lahko konec tega meseca že začeli graditi novo tovarno. Direktor Lesne Janez Dolinar je povedal, da bodo vsi montažni elementi postavljeni do januarja, del proizvodnje bo v novi tovarni stekel že marca. S.V. Generaliča ter slikarke Terezt Dolenec, s svojimi številnimi razstavami od leta 1970 do 1976, pritegnila posebno pozor nost kulturne javnosti. In tone samo zaradi izredno zanimivi tehnike (olje na steklu) temveč in predvsem zaradi originalnih navdihov in smisla za oblikovanje. Tudi ostali umetniki - razstavljavci dokazujejo, da so mojstri svojega dela, da jim oblikovno izražanje ni dobičkonosni posel, temveč želja po umetniškem ustvaijanju, pa čeprav brez strokovnega vodenja, katerega bi si, kot so san< izrazili v razgovoru, zelo želel Žal pa ne vedo, kam in m. koga se morajo za takšno po-, moč obrniti. Prav zaradi tega je | toliko bolj pohvale vredna za-1 misel, ki jo je sprejelo predsedstvo tovarniške konferenc« ZSMS Gorenje, da se organizira Ivan Arlič • PRIZNANJE ZA ŽIVI Tekmovi Na živinorejskem sejmu v Goji tudi tekmovanje, na katerem ni dajejo največ mleka in najbo| movanju je med starejšimi kni mesto krava Ivana Arliča med4 krava Zdravka Ročnika drugo« rejci so dobili še eno drugo iM telica Ivana Apota. Živinorejce! so zadovoljni s preusmerjeno žmi IVAN ARLIC: Z živin ukvarjati pred leti. Imam 151 Dnevno prodam približno 1901 pa ga bom okrog 56.000 lita živinorejsko razstavo sem pripel več možnosti na tekmovanjuld kupil pred osmimi leti na pni daje približno 32 litrov mleku 3850 litrov. S to kravo serampd sodeloval in zasedel drugo mesti, ANTON HLlS: Na posestni« teličko. Na tekmovanje sem pqi OD PETKA DO PETKA* OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • POSNETEK Z VPRAŠAJEM? Dostop k prodajalnam na Šaleški 18 in 22 je za večje tovornjake, kot vse kaže, zelo težak, zato si šofeiji iščejo najboljšo rešitev. do Velenjski Zavod za urbanizem je aprila letos izdal skupaj z oddelkom za gospodarstvo pri Skupščini občine Velenje lično knjižico, ki vsebuje grafični prikaz postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, nadalje daje brošura navodila občanom, ki nameravajo graditi, na koncu pa je predstavljena še dejavnost zavoda. dnevi se je izvršni odbor s katerimi bodo trgovci je po teh cenah po 4,25 30.9. Zaradi stroškov , da imajo in krompir so «5.10. B.Z. „Marca letos je bil na občinskem svetu Zveze sindikatov razšiijeni sestanek, ki se ga je udeležila tudi predstavnica ZSJ," je dejal sekretar Zavoda za urbanizem Velenje Janez Pel-ko. „Na njem smo bolj na splošno ugotavljali, da tudi v naši občini delovni čas posameznih ustanov, na katere se obračajo pogostokrat delavci, ni prilagojen njihovemu delovnemu času. Če hočejo kakšno stvar urediti, morajo zato po nepotrebnem vzeti dopust, nekateri takšno stvar opravijo, kar „mimogrede" med službo ipd. Vse to je seveda povezano z nejevoljo posameznih občanov, ko morajo, preden uredijo neko zadevo, tudi po nekajkrat po- trkati na ista vrata, trpi delovni proces pa tudi dopust, ki ni tako uporabljen, kot bi moral biti. Vse to so bili med drugim razlogi, da smo na našem zavodu začeli razmišljati o tem, kako bi poenostavili V>ziroma skrajšali postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, in čim-bolje seznanili bodoče graditelje stanovanj, kam vse se naj obrnejo za pridobitev ustreznih soglasij oziroma dovoljenj. Plod tega razmišljanja je knjižica, ki smo jo aprila izdali skupaj z oddelkom za gospodarstvo pri skupščini občine Velenje." Iz pregleda je razvidno, da mora občan, ki se odloči za gradnjo, urediti kar trideset za- Edelki bele tehnike dev, preden se vrne domov z gradbenim dovoljenjem. Da uredi vse te zadeve mora konkretno v naši občini potrkati kar na šestnajst vrat. In če pri tem pomislimo, da mora na nekatera vrata potrkati večkrat, potem se ni čuditi, da nekateri iščejo gradbeno dovoljenje tudi po več mesecev ali tudi leto dni. Vsak bodoči graditelj pa lahko naroči na Zavodu za urbanizem izvedbo postopka za pridobitev lokacijske odločbe ali gradbenega dovoljenja, oziroma obojega skupaj. Gradbeno dovoljenje priskrbi zavod za urbanizem v približno 40 dneh, stroški za pridobitev lokacijske odločbe znašajo 1214,50 dinaijev, Itšna razstava, ki v svoji za-tovi nima namena samo pred-iviti mladega ustvarjalca jav-Bti, temveč in predvsem te tvaijalce povezati z ljudmi, ki n bodo lahko prii njihovem daljnjem ustvarjamju v po-Dč. Mario ZIBERT, Drago RUT-NIK, Franc PUSTOSLEMŠEK, Milovan MATKO, Alojz JER-ČIČ, Tatjana GRUBER so debi-tanti na tej razstavi. Želijo si organizacijske povezanosti, da bi naredili kar največ in najbolje. Znamenja te manifestacije pa kažejo, da je namen dosežen. Ta pa je, da naj bo v središču vseh naših prizadevanj družbena uveljavitev delovnega človeka in razvijanje bogastva njegovega duhovnega sveta. J K bi | SODELOVANJE BOLNICE TOPOLŠICA IN KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA Izmenjava strokovnjakov • NA ZAVODU ZA URBANIZEM VELENJE Najhitreje do gradbenega dovoljenja \ " ' • -r \ 1 Velenje — SEKTOR CELJE vas vabi v svoj razstavni prostor na OBRTNEM SEJMU V CELJU od 24. septembra do 3. oktobra 1976. S 5 do 10% popustom bodo prodajali: - gradbeni material, - talne in zidne obloge, - tapete, - notranjo opremo za kopalnice ter - talne in zidne keramične ploščice. Ostanki keramike pa bodo znižani za 50%. Skratka vse za vaš dom dobite v razstavnem prostoru ERA na obrtnem sejmu v Celju! za pridobitev gradbenega dovoljenja pa 1163,20 dinarjev. V ceni niso zajeti le stroški posameznih dovoljenj in prispevkov, ki jih graditelj plača organu, kijih je izdal. Torej, graditelj prinese na zavod mapno kopijo, zemljiško knjižni izpisek parcele, kjer bo gradil, zavod mu izda lokacijsko tehnično dokumentacijo in začne postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga priskrbi v približno štiridesetih dneh. Resda mora stranka za to odšteti nekaj denarja, vendar je rešena nepotrebnega čakanja, zapravljanja delovnega časa, dopusta in seveda raznih nevšečnosti. STANE VOVK ljubljančanii se zanimajo za razvoj oddelka za rehabilitacijo v Topolšici Nova pridobitev za Šoštanj Akademski kipar line Kos je podaril Napotnikovi galeriji v Šoštanju pet kipov. To so Talec, Upornik, Glava delavca, Mati reže kmh (na sliki) in Ženski akt. Šoštanj-čani so se dogovorili za odlitek, zaenkrat še mavčne osnove Ženski akt. Kip bo v naravni velikosti in bo stal pred novim zdravstvenim domom. Dogovorili so se tudi, da bodo premaknili kip Karla Destovnika - Kajuha, saj njegova sedanja lokacija ne ustreza več. Pogovarjali so se o sodelovanju in povezovanju med Bolnico Topolšica in ljubljanskim Kliničnim centrom. Med drugim je, kakor so pokazali pogovori, sodelovanje mogoče pri izmenjavi strokovnjakov in to tako, da bi posamezni zdravniki iz bolnice Topolšica delali po nekaj mesecev na ustreznem oddelku na kliničnem centru v Ljubljani, v Topolšici pa bi jih ta čas nadomeščali specialisti iz ljubljanskega kliničnega centra. Klinični center je tudi zainteresiran za razvoj oddelka za rehabilitacijo, oziroma bodočega zdravilišča in se je pripravljen dogovarjati o sodelovanju in ustrezni delitvi dela, posebej pomoči njihovih strokovnjakov pri uresničitvi te zamisli. S predsednikom komiteja dr. Fazarincem je potekala tudi razprava o zapiranju zdravstvenih regij pri pošiljanju bolnikov v bolnico Topolšica. Predsednik komiteja je obljubil, da bo sodeloval pri reševanju tega problema. Osnutek samoupravnega sporazuma o uskladitvi posteljnega fonda bolnišnic predvideva, da bi bolnica Topolšica imela v naslednjih letih 216 postelj, in na internem oddelku 76, na priljučnem in tuberkuloznem pa 140. Ta osnutek samoupravnega sporazuma je vsekakor v skladu z nadaljnjim razvojem bolnice. Udeleženci pogovora so tudi potrdili stališče, da trenutno ni potrebe po zidavi novih pljučnih oddelkov, v drugih regijah, ker obstoječe zmogljivosti popolnoma zadoščajo. Menili so tudi, da prav tako ni potrebe po širitvi internih oddelkov, saj lahko interni oddelek v bolnici Topolšica prevzame tudi bolnike s širšega območja. Zato je potreben dogovor o delitvi dela med internimi oddelki bolnic Celje, Slovenj Gradec in Topolšica. BORIS ZAKOŠEK Prejšnji teden so v Velenju »tekali pogovori med pred-dnikom republiškega komi-ja za zdravstvo doktoijem An-oom Fazarincem, direktoijem ibljanske klinične bolnice Iravkom Krvino in podstavki naše občine, predsednikom občinske skupščine Nestlom Žgankom direktoijem združenih savinjsko-šaleških zdravstvenih zavodov, primaijem dr. Alojzom Fijavžem, direktoijem bolnice Topolšica dr. Jožetom Roglom ter drugimi zdravstvenimi delavci. i« Anton Hliš Ivan Atelšek REJCE IZ ŠALEŠKE DOLINE: m je krav mlekaric n gradu je bilo birali krave, ki telice. Na tek-zasedla četrto imi kravami pa o. Naši živino-i Osvojila ga je i vprašali, kako irejo. sem se pričel in sedem telic. >v mleka, letos ,t Na današnjo tri krave. Naj-rava, ki sem jo i Ere. Dnevno sni laktaciji pa >bni razstavi že m šest krav in d kravo Jasno, ki je težka 580 kilogramov in dnevno daje okrog 25 litrov mleka, v eni laktaciji pa približno 4080 litrov. Svoje posestvo, ki meri 6 ha, sem preusmeril v živinorejo. Mleko oddajam tudi zbiralnici, in sicer oddam dnevno okrog 50 litrov mleka, letno pa okrog 12000 litrov. Krava Jasna, ki sem jo pripeljal, je vredna okoli 12.000 dinaijev. IVAN ATELŠEK: Imamo 12 ha obdelovalne zemlje. V hlevu pa imamo 28 glav živine. Lansko leto smo imeli 21 krav, oddali pa kar 41800 litrov mleka. Letos računamo, da bo dalo 15 krav okrog 47000 litrov mleka. Na razstavo v Gornji grad smo pripeljali šest krav, med katerimi ima največ možnosti Brina, ki je težka 600 kilogramov, stara 9 let in daje okrog 7100 litrov na laktacijo. Dnevno prodamo tudi do 220 litrov mleka. Obiskovalci razstave so se lahko seznanili z dosežki usmerjene živinoreje na področju občine Velenje, Moziije - Žalec. Ti vsekakor niso majhni in bi jih lahko posnemali vsi tisti, ki svojih kmetij še niso preusmerili. IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH Mozirskeobčins^ Dobili so jih: Zveza rezervnih vojaških starešin, Splošno gradbeno podjetje »Gradbenik« in dr. Angelos Baš Na svečani seji vseh treh zborov skupščine občine Mozirje je predsednik Franc Šarb podelil občinske nagrade občinski organizaciji ZRVS, Splošnemu gradbenemu podjetju Gradbenik Ljubno ob Savinji in dr. Angelosu Bašu, piscu knjige „Splavarji". G Moziije 3 Pred začetkom množičnega zborovanja ob 35-ietnici vstaje slovenskega naroda je direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge ing. Lojze Plaznik vzidal temeljni kamen za novo trgovino v Solčavi. To naj bi bil turistično trgovski objekt z bifejem in menjalnico ter sobami za turiste. Financiranja takšnega objekta sama zadruga - kot je dejal Lojze Plaznik - ne bi zmogla, zato pričakuje pomoč, zlasti organizacij združenega dela v mo-zirski občini. Predvidevajo, da bodo objekt začeli zidati prihodnje leto. ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN Zveza rezervnih vojaških starešin se zavzema za podružb-ljanje in uresničevanje koncepta splošne ljudske obrambe, krepitev obrambnih sil in varnosti ter utrjevanja idejnopolitičnih osnov obrambe domovine, nadalje za krepitev bratstva in enotnosti ter enakopravnosti vseh naših narodov in narodnosti, razvijanje socialistične zavesti in jugoslovanskega socialističnega patriotizma in negovanje revolucionarnih tradicij NOB. Vsi rezervni vojaški starešine na območju občine Mozirje so povezani v devetih osnovnih organizacijah in v enem samostojnem aktivu. Občinska organizacija sodeluje razen v obveznem programu splošnega vojaškega pouka in urjenja rezervnih vojaških programa splošnega vojaškega pouka in urjenja rezervnih voja-ŠKih starešin tudi pri obrambni vzgoji civilnega prebivalstva, še zlasti mladine. Prizadeva si, da bi mladim čim bolj približala vojaški poklic in v zvezi s tem tesno sodeluje s karavlo Savinjski partizan v Logarski dolini, vojaško gimnazijo v Ljubljani in s srednjo tehniško šolo kopenske vojske v Zagrebu. Prav tako občinski odbor organizira številna športna tekmovanja, pomembne rezultate pa beležijo VSEM DRUŠTVOM IN KLUBOM -POSEBNO OBVESTILO! Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje obvešča vse klube, ki so registirani pri tukajšnjem oddelku občine Velenje in še niso vložili vloge za ponovno registracijo oziroma uskladitev društvenih pravil po novem zakonu o društvih (Uradni list SRS, štev. 37/1974), da je določeni rok že zdavnaj potekel. Zato opozarjamo, da je zadnji rok uskladitve društvenih pravil 1. 11. 1976. Vsi, ki do tega roka ne bodo izpolnili te obveznosti, bodo črtani iz registra društev, obenem bodo ukinjeni tudi vsi žiro računi posameznih društev pri SDK Velenje. Vsa društva in premičnine pa bodo postala last družbenopolitične skupnosti ali družbenopolitičnih organizacij oziroma po društvenih pravilih. Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje Delovna skupnost skupnih služb VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VELENJE objavlja prosto delovno mesto: - MATERIALNEGA KNJIGOVODJE za določen čas (nadomeščanje delavke do vrnitve s porodniškega dopusta) POGOJI: - končana dvoletna strokovna šola ali štiriletna sredja šola in vsaj eno leto delovnih izkušenj v materialnem knjigovodstvu. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema delovna skupnost skupnih služb VIZ Vetenje, Vodnikova cesta 3, v roku lO dni po objavi. TRGOVSKO PODJETJE PETROL LJUBLJANA P. E. CELJE razpisuje prosto delovno mesto: — prodajalca za servis Velenje — Šalek POGOJI: - strokovna izobrazba, poskusno delo 3 mesece. Prednost pri izbiri delovnega mesta imajo kandidati iz Mislinje in Doliča. Prošnje pošljite na naslov: PETROL P. E. CELJE, Trnovo 12. tudi pri vključevanju starešin v Zvezo komunistov. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „GRADBENIK" Splošno gradbeno podjetje Gradbenik Ljubno ob Savinji je prejelo letošnjo občinsko nagrado zaradi samoodrekanja, doseženih rezultatov in zastavljenih ciljev. Podjetje je nastalo 7. septembra leta 1950, ko je bilo ustanovljeno remontno podjetje Gornji grad s štirimi zaposlenimi. Leto kasneje so ustanovili še remontno podjetje Ljubno ob Savinji, deset let zatem pa sta se obe podjetji združili v gradbeno podjetje Savinjgrad s sedežem na Ljubnem. Hitrejši razvoj se je v podjetju začel leta 1970, ko so se organizirali tako, da z ustvarjenim dohodkom, rezultati svojega dela resnično odločajo delavci sami. Zato je začetek gradnje hale za kovinarski obrat vezan na ustanovitev dveh temeljnih organizacij združenega dela, in sicer tozd gradbeništvo in tozd kovinarstvo, ustanovili pa so tudi skupnost skupnih služb. Delavci Gradbenika so v letih 1971 do 1975 kar petkrat povečali vrednost proizvodnje, trikrat akumulacijo, dvajsetkrat vrednost osnovnih sredstev, pri čemer se je število zaposlenih povečalo le za enkrat. V Gradbeniku se zavedajo, da je razvoj odvisen tudi od dobrih kadrov. Zato posvečajo vso skrb šolanju oziroma štipendiranju, saj za izobraževanje namenjajo več kot 7 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Seveda so delavci Gradbenika niso ozko podjetniško zaprli vase. Z razvojem svoje delovne organizacije se vključujejo v sam razvoj kraja, ki je s tem zelo oživel. Mladi iz Ljubnega in bližnje okolice se odločajo za nove poklice, ki jih veselijo. To je porok, da se lahko vrnejo v kraj, ki jim lahko zagotovi vsakdanji zaslužek. Z izgradnjo kovinarske hale je Gradbenik omogočil zaposlitev občanom gornjega dela občine, kjer je zaposlitev še vedno otežkočena. Kolektiv je prevzel tudi patro-nat nad osnovno šolo na Ljubnem. Dr. ANGELOS BAŠ Tretji letošnji občinski nagrajenec je bil dr. Angelos Baš, strokovni delavec in vodja oddelka za gospodarstvo pri slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Nagrado je prejel za knjigo „Savinjski splavaiji". Pred šestimi leti se je lotil obsežne in celovite etnografske obdelave savinjskega splavarstva. Knjiga daje obširno znanstveno podobo o splavaijenju, še posebej na Savinji in Dreti, in tako seznanja bralca z življenjsko preteklostjo savinjskih spla-varjev in splavarskih- gospodarjev ter z vsem, kar je bilo povezanega z njimi. S. VOVK • KONFERENCA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENJ GRADEC OCENILA JAVNO RAZPRAVO O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU: Množična odločitev za »malo ustavo« Akcija je bila tudi v Mislinjski dolini najuspešnješa v sredinah z razvitimi samoupravnimi odnosi Tudi v občini Slovenj Gradec so prvo fazp javne razprave o osnutku zakona o združenem delu povezali z uveljavljanjem novega sistema načrtovanja družbeno-ekonomskega razvoja, z akcijami za gospodarsko stabilizacijo, s pospeševanjem delegatskega sistema ter z vpisovanjem posojila za ceste in solidarnostno akcijo pomoči prizadetim po potresu v Posočju. V večini temeljnih organizacij združenega dela v Mislinjski dolini so organizirali javno razpravo skladno s programom aktivnosti. Ponekod je akcija kasnila, podobno kot v krajevnih skupnostih in v večini samoupravnih interesnih skupnosti. Ob tem sc je pokazalo, da ponekod niso bili kos tej zahtevni in odgovorni nalogi, so pa tudi posamezniki, ki so na to akcijo enostavno pozabili. Zato tudi ni slučaj, da so v posameznih osnovnih organizacijah sindikata pozabili kritično oceniti obstoječo samoupravno organiziranost in samoupravne razmere in so morali razpravo opraviti še enkrat. Drugod spet pa so pri pripravi ocen samoupravne organiziranosti in razmer spregledali določila osnutka zakona o združenem delu. Z udeležbo na javnih razpravah o osnutku zakona v delovnih kolektivih so v občini Slovenj Gradec zadovoljni. Nanje je prišlo veliko delavcev, kar velja zlasti še za tiste sredine, kjer so se na javno razpravo o „mali ustavi" skrbno DriDravili. Zapisali smo že, da z razpravami o osnutku zakona o združenem delu v krajevnih skupnostih v Slovenj Gradcu niso povsem zadovoljni. Uspešne so bile tam, kjer so jih povezali z obravnavo srednjeročnega programa razvoja občine. Na občinskem svetu Zveze sindikatov in v vodstvih drugih občinskih družbenopolitičnih organizacij so si prizadevali, da bi javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu pripravili tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Tako so sklicali posvetovanje vodij vseh delegacij za samoupravne interesne skupnosti, kjer so se dogovorili, da bodo delegacije kritično ocenile svoje delo. Zdaj ugotavljajo, da večina delegacij te naloge ni opravila, kljub temu, da pa je mogoče istočasno ugotavljati, da je pri prenekateri delegaciji opaziti zavzetost za kar najbolj dosledno uveljavljanje delegatskih razmerij ter uveljavljanje vsebine osnutka zakona o združenem delu. Praksa zadnjih tednov opozarja na potrebo, da se samoupravljavce usposablja za opravljanje te zahtevne družbene naloge, nasploh pa bo V osnovni šoli v Solčavi so ob prazniku občine Moziije odprli razstavo opreme teritorialne obrambe in civilne zaščite ter fotografij in dokumentov o NOB na Solčavskem. treba nuditi večjo pomoč delegacijam ter v samoupravnih splošnih aktih bolj opredeliti način dela. Analize kažejo, daje bila dosedanja javna razprava o osnutku zakona o združenem delu najuspešnejša predvsem v tistih sredinah, kjer so samoupravni odnosi najbolj razviti. Sicer pa so delavci potrjevali „malo ustavo", saj ugotavljajo, da so rešitve v zakonu skladne z njihovim interesom. V prenekateri samoupravni sredini pa so že začeli uveljavljati določila zakona v konkretni samoupravni praksi, kar kaže na to, da omogoča osnutek zakona o združenem delu dejansko nadaljnje poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov v celotnem združenem delu. Seveda pa ob tem opozarjajo, da so bile nekatere temeljne organizacije združenega dela konstituirane bolj formalno in da delavci ponekod še zmeraj ne gospodarijo z rezultati svojega dela. Drugod spet menijo, da bi ustanavljanjem novih tozdov drobilo ekonomsko moč delovne organizacije itd. Poglavitna ugotovitev po prvi fazi javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v občini Slovenj Gradec pa je, da so delavci dejansko plebiscitarno sprejeli temeljna politična izhodišča zakona in da so njegovo vsebino že začeli uresničevati v vsakdanjem samoupravnem delovanju. Delavci Cestnega podjetja Maribor urejujejo cesto po Mislinjskem klancu ZA LEPŠO HIŠO, LASTNO j USTVARJALNOST - IZDELKI V E G R A D V Vegradu Velenje TOZD GRADBENA INDUSTRIJA izdelujemo vrsto izdelkov, ki so zanimivi za lastnike in graditelje stanovanjskih hiš. Želimo nuditi individualnemu graditelju čimveč izdelkov, ki sijih lahko z družinskimi člani sam vgradi v svoj novi dom. i _J_ BETONSKI TLAKOVCI so zelo primerni za tlakovanje dvorišč, poti, parkirnih prostorov, pločnikov itd. So trajni, ni potrebno vzdrževanje, polaganje je enostavno. S kombinaajo tla-kovcev v raznih barvah je možno zelo estetsko urediti okolico hiše. Pri raznih prekopavanjih lahko tlakovce odstranimo brez velikega truda in jih kasneje zopet položimo na prvotno mesto. -T" i > y • - - . ... . ' * * -V X - "s* * " . - C .. i. ■ * * ^s % TRAVNE PLOSCE so namenjene za ohranitev zelenih površin, ker vožnja in hoja po njih ne ovira rasti trave. Zato jih uporabljamo za urejanje parkirnih prostorov, poti, dvorišč. Površine lahko tlakujemo samo s travnimi ploščami, ali pa v kombinaciji s tlakovci. Travne plošče so primerne tudi za izdelavo vrtnih ograj, balkonskih ograj, predelnih sten, prezračevalnih podstrešnih oken in za druge arhitektonske rešitve. Velikost plošče je 48x32x8 cm. RAVNE STOPNICE jr ir MONTAŽNE TERACO STOPNICE izdelujemo v dveh oblikah, kot „L" stopnice in kot ravne stopnice. Obe oblik. if'.oe-'-ijcmo v dveh staumr&uh ;rci?2gaK ~ os se c';m<.: e prilagodijo tudi želji kupcev. Montaža stopnic je enostavna in hitra, brez nadležnega prahu. Izdelke lahko kupite v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom in direktno v Vegradu, TOZD Gradbena industrija, Selo pri Velenju, (tel. 063 850-019). SPET BRNELI MOTORJI 5000 gledalcev spremljalo dirko Na motocross stezi na Trebeliškem je avto-moto društvo Velenje uspešno priredilo že drugo dirko za državno prvenstvo. Tokrat so se za točke pomerili med seboj mladi dirkači na motorjih do 50 ccm in 125 ccm. Lepe borbe mladih, pogumnih dirkačev je spremljalo okoli 5000 gledalcev. V kategoriji do 125 ccm so vozili zadnjo dirko in tako je naslov državnega prvaka Jugoslavije osvojil Drago Predan iz Orehove vasi pred Brankom Mežnaijem iz Tržiča in Janezom Rozmanom (Školja Loka). Predan je bil najuspešnejši tudi na zadnji dirki, saj je zmagal v obeh vožnjah. V kategoriji do 50 ccm je nastopilo kar 43 dirkačev. V prvi vožnji je zmagal Gomboc (Bela Krajina) v drugi pa je bil najboljši Mulej iz Radovljice. Nastopili so tudi štirje domačini. Andrej Mayer je po obeh vožnjah dosegel 6. mesto in osvojil nadaljnjih 9 točk za državno prvenstvo. Ostali trije dirkači Jože Vodončnik, Jožek Vodončnik in Janko Gračner so dobro vozili, vendar niso uspeli doseči mest, ki še prinašajo točke. Tokrat so prvič podelili zmagovalcem poleg standardnih lovorovih vencev in kolajn še čelade, proizvod nove tovarne INTEGRAL iz Velenja. V kategoriji do 50 ccm je nastopilo 43 dirkačev, tako da so morali startati kar v dveh vrstah. 4 \ I 5 \ I Velike ugodnosti za člane smučarskega kluba • Ligaska tekmovanja SMARČANI DOBILI DERBI Najboljši na igrišču je bil vratar Šmartnega, ki je z odličnim sredovanjem nekajkrat rešil vrsto domačinov - Filipovič v eni pelih akcij. i ROKOMET - MOŠKI Šoštanj — Brežice 34:27 Lokalni derbi starih tekmecev Šmartnega in velenjskega Rudarja je privabil na stadion v Šmartnem ob Paki več kot 2000 ljubiteljev nogometa iz bližnje in daljne okolice. Srečanje se je začelo ob bučnem navijanju pristašev obeh ekip. Prvi so prevzeli pobudo domačini. Premoč pa ni rodila rezultata, saj so bili napadalci Šmartnega premalo iznajdljivi, da bi dosegli vodilni zadetek. Velenjčani so skušali presenetiti domačine s hitrimi protinapadi, vendar so jih branilci Šmartnega zlahka zaustavljali. Najlepšo priložnost v prvem delu igre je imel Prašnikar, njegov strel z glavo je zaustavila vratnica. Prvi' napad po odmoru pa je domačinom prinesel vodstvo. Najboljši strelec Šmartnega Bojan Prašnikar je spretno izkoristil napako gostujoče obrambe in iz težke situacije zadel Lazičeva vrata. To je vspodbudilo nogometaške Rudarja in so prevzeli pobudo. Njihove uspešne akcije pa je vselej zaustavil odlični vratar Šmartnega Filipovič. Najlepšo priložnost v tem delu je zamudil Nedeljkovič, ki je iz bližine zgrešil vrata. Ofenzivna igra gostov je kmalu minila in zopet so Šmar-čani bili nevarnejši pred nasprotnikovimi vrati. V enem izmed hitrih napadov je vratnica že drugič rešila Velenjčane. Zmaga Šmartnega je vsekakor zaslužena, saj so večji del srečanja bili boljši, igralcem obeh ekip pa je treba čestitati za lep nogomet in fair igro. Šmartno: Filipovič, Podvratnik, Hanžekovič, G. Omladič, Železnik, Kompan, (Kodre), Motoh (Reber-šak), Podgoršek, Hribernik, Prašnikar, A. Omladič. Rudar: Lazič, Djurič, Softič (R. Frangež), Kusmanovič, Hudarin, D. Frangež, Paovič, Stevanovič, Nedeljkovič, (Markovič), Topčič, Milo-ševič. J. KRAJNC Ostala srečanja: Primorje: Kladi-var 0:0, Ilirija: Železničar 1:1 (0:0), Pohorje: Litija 2:1 (1:0), Rudar (T):Slavija 3:0 (1:0), Mura:Izola 4:0(1:0). Pred kratkim so proizvajalci in prodajalci športne opreme, turistične organizacije, zavarovalnica in organizacije smučarjev sklenili .samoupravni sporazum o posebnih ugodnostih članov smučarskih organizacij v SR Sloveniji." Namen tega sporazuma je populariziranje rekreativno športnega udejstvovanja občanov v smučanju, organizirano vključevanje občanov v smučarsko rekreacijo, obisk smučarskih terenov in objektov, pomoč pri vzgoji široke množične osnove, iz katere bo mogel izhajati kvaliteten vrh smučarskega športa, pomOč pri vzgoji vrhunskih tekmovalcev, in z vsem tem povezana skrb za zdravje občanov in njihovo obrambno pripravljenost. Ne nazadnje pa tudi skrb za pospešeno prodajo športnih izdelkov domače proizvodnje. Ugodnosti, ki jih dajejo članice sporazuma članom smučarskih organizacij v SR Sloveniji, pa so naslednje: posebno zavarovanje za primer nezgode, popust na maloprodajne cene v višini 10 % pri nakupu zimske športne opreme in 10 % popust pri storitvah žičnic. Vse "navedene ugodnosti lahko uveljavljajo samo člani smučarskih organizacij in s tem, da plačajo članarino za tekoče leto. Ugodnosti pa uveljavljajo s predložitvijo članske izkaznice. Članarina za leto 1976/77 znaša za odrasle 150,00 din, za mladino do 15 let pa 60,00 din. Po navedenem sporazumu bodo torej lahko člani našega smučarskega kluba uveljavljali navedene ugodnosti tudi v prodajalni „Nama" v Velenju, ki je podpisnik sporazuma. S popustom bodo lahko nakupovali vso zimsko opremo proizvajalcev - podpisnikov sporazuma, med katerimi so tudi: Elan iz Begunj, Toper Celje, Alinira Radovljica, Univerzale Domžale, Alpina Ziri ter druge; skratka, vsa oprema od perila do smuči in smučarskih čevljev. Vabimo dosedanje smučarje in seveda tudi vse druge, ki imajo veselje do smučanja, da se včlanijo v naš klub ter si tako pridobijo pra- vico oz. ugodnosti pri nakupu smučarske in druge opreme ter popust na žičnicah. Vpisovanje članov in izdajanje novih izkaznic bo predvidoma v začetku meseca oktobra, ko bodo nove izkaznice pripravljene. Vsa ostala pojasnila lahko dobite pri tov. Hribarju na občini Velenje ali pri tov. Gabru na geodetski upravi. TONE HRIBAR Gostilna „MELANŠEK" Pesje sprejme takoj natakarico — lahko priučeno v redno delovno razmeije. Dela vsak drugi, dan, ostalo po dogovoru. Preklicujem šolsko spričevalo osemletke, spričevalo I. in II. letnika lesne šole. Pod-hovnik Rajko, Belšak 8, Pre-valje. Organiziram ročno ple-tilni tečaj za vse vrste strojev. Tečaj bo 15. oktobra v gasilskem domu v Velenju. Prijave in informacije v trgovinah Standard (stara in nova Nama). Tečaj bo vodila Marija Bezjak iz Maribora. OBVESTILO! Izgubil se je pes — nemški prepeličar, v ušesu ima vtisnjeno številko rodovnika 60110. Najditelja prosimo, da ga proti nagradi vrne. Emil Ce-rar, Šerceijeva 13, telefon 850 223 Rokometaši Šoštanja so v tretjem ilu premagali ekipo iz Brežic z tul tat o m 34:27. Po enako-sdnem začetku so domačini prešli pobudo na igrišču in s hitro in »miselno igro nadigrali sicer dobre otnike. ROKOMET - ŽENSKE fcjbolj so se izkazali: Kompan . to, tranc Jerčič in Melanšek, ki 'dosegli tudi največ zadetkov. V predtekmi so mladinci Šaleške iine v prvenstvenem srečanju pre-igali Ptujčane z rezultatom 25:20. V slovenski ženski rokometni ligi so odigrali tretje kolo. Šmarčanske so lagale, Velenjčanke pa so osvojile točko v Kranju. Dobro igro so domacinske pokazale predvsem v prvem delu, ko so vodile s goli razlike. Po odmoru pa so Ljubljančanke razliko znižale vsega na en Šmarčanke so kljub temu dosegle zmago in dve pomembni A. VOHAR minuti. gol. Borbene točki. Sava: Velenje 15:15 (7:10) Velenjske rokometašice so gostovale v Kranju in osvojile točko proti rokometašicam Save. Velenjčanke so večji del tekme bile boljše in vodile. V zadnjih minutah so domačinke izenačile in dosegle vodstvo 15:14. Tako so se morale gostujoče igralke boriti za točko, ki so jo osvojile z golom v zadnji R. Ževart I ATLETIKA najboljši V Karlovcu je 21. pokalno srečanje mladinskih atletskih reprezentanc republik in pokrajin. Za reprezentanco Slovenije sta nastopila tudi člana atletskega kluba Velenje Boris Režek in Franc Rošer, medtem ko Andreja Šverc ni mogla sodelovati zaradi poškodb. K zmagi mladih atletov Slovenije sta svoj delež prinesla tudi velenjska atleta. Boris Režek je zmagal v skoku v daljavo z rezultatom 675 in tako za tri centimetre premagal najboljša skakalca Hrvatske in Srbije. Svoj najboljši dosežek je dosegel tudi v troskoku z rezultatom 13,95. Oba rezultata sta klubska rekorda. Franci Rošer je v metu diska bil tretji z rezultatom 38,51, kar je piecej manj od njegovih najboljših dosežkov. Najboljši atleti atletskega kluba Velenje so nastopili na republiškem prvenstvu za pionirje v Novi Gorici. Po prvih mestih tokrat še niso posegli, vendar pa so dosegli nekaj vidnih uvrstitev. Pionirka Bezjakova je osvojila 3. mesto v teku na 100 m s časom 13,6, v istem teku je bila peta Fehcijanova s časom 13,8. Avberškova pa se je uvrstila na peto mesto v teku na 300 m Med pionirji sta se izkazala: Fijavž v teku na 300 m peto mesto z rezultatom 42,5 in Jug v metu kopja z rezultatom 37,10 je bil četrti. R. ŽEVART RAZGLAS Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, štev. 94/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občina Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni naslednji navedeni predmeti: 1. Moška volnena jopica, 2. PONY - EXPRES, plave barve 3. Motorno kolo TOMOS T-12, zelene barve, 4. Motorno kolo TOMOS T-12 rdeče barve. Prosimo lastnike, da dvignejo najdene predmete v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Predmeti so deponirani na sedežu občine Velenje v sobi št. 15. Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16. ure. Po poteku 6 mesecev po objavi tega razglasa bodo ti predmeti last družbenega premoženja. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Služba najdenih predmetov Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA ŽALEC Združile prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI in si lako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov. SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah, je akumulacijsko loplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam jc cena enaka in že več let nespremenjena. Na vašo željo dobavljamo ludi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu. PROIZVAJAMO. PRODAJAMO. MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722—027. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. hotel paka GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje DISCO BAR V VELENJU! - DISCO BAR V VELENJU! Hotel »PAKA« iz Velenja vas vabi, da obiščete Jisco bar, ki obratuje vsak dan razen ponedeljka od 21. do 2. ure. Vstopnina samo 20 din. Če radi zaplešete ali radi opazujete nekaj, kar je lepo in prijetno, pridite tudi vi! DISCO BAR V VELENJU I - DISCO BAR V VELENJU! - DISCO V ■". i . * ■»- > - - F-«*- -- .. Komentar tedna Nedavna seja predsedstva slovenskih komunistov je izpostavila vse tiste naloge, ki jih moramo razrešiti s pospešenim tempom, ker prihodnje leto stopamo v prvo obdobje novega družbenega načrta Slovenije in Jugoslavije. Vsak pa ve, da je od starta odvisno marsikaj - najbolj zanesljivo pa dober konec. In planska predvidevanja bodo izpolnjena le pod pogojem, če bo naš start silovit in „čist", če se nam. pod nogami ne bodo petljale vse mogoče reči, ki jih moramo zato razrešiti že danes. Prvo kar je - obdržati bo potrebno naraščajočo storilnost, ki se je že tako in tako „ prebudila" pozno. Samo z boljšim delom je mogoče nadomestiti izgubljeno, samo boljše delo lahko terja za vse skupaj in vsakega posamič debelejši kos kruha. O Razlika je namreč več kot očitna: samoupravno združeno delo predpostavlja tudi samostojno razpolaganje z rezultati dela, kar nikjer na zahodu (in vzhodu) ni možno, ali pa je omejeno zgolj m posamične poskuse NA PRAGU peklenskem ritmu storilnosti pa vedo največ povedati zdomci, ki si dobesedno prigarajo svoje devize, čeravno s to prispodobo nočemo reči, naj bo enako tudi pri nas. (predvsem m participacijo). Obdržati bo potrebno tudi vedno boljše razmerje med uvozom in izvozom, le da je potrebno slednjega še bolj krepiti, kar pa je spet povezano s kvaliteto naših storitev, ceno itd. S tem še nismo našteli vsega, kar nas čaka na pragu novega planskega leta. Toda že to, kar smo povedali, je dovolj znano politično geslo, ki mu mora še bolj kot doslej slediti povsem konkretna praksa. In tudi bo moralo samoupravno združeno delo povedati kaj zmore, kaj lahko prispeva v skupno „blagajno" skupnih koristi, česa se bomo morali odpovedati, da bomo zadostili posameznim razvojnim ciljem, česa potrebujemo več. Skratka: nalog je cel kup, čeravno so bile znane že zelo zgodaj. Sedaj gre samo še za to, da jih speljemo. MILAN MEDEN TUDI GIMNAZIJCI PROTI PREŠTEVANJU Avstrija, kje je sedmi člen? Na letni konferenci osnovne organizacije ZSMS Gimnazije Velenje, ki je bila 16. septembra, so gimnazijci skupno s profesorskim zborom odločno podprli prizadevanja koroških Slovencev za uveljavitev manjšinskih pravic in člena 7. državne pogodbe. Ostro so obsodili brutalno ravnanje avstrijske po- SODELOVANJE MED VISOKOŠOLSKO MLADINO IZ MARIBORA TER MLADIMI DELAVCI GORENJA Okrogla miza Prejšnji teden so se v Velenju pogovarjali predstavniki univerzitetne konference ZSMS Maribor in tovarniške konference ZSMS Gorenje. Namen tega razgovora je bil predvsem v iskanju skupnega programa sodelovanja med visokošolsko in delavsko mladino v duhu 9. kongresa ZSMS ter na njem sprejetih nalog in obveznosti. Mladi iz obeh konferenc so ugotovili, daje veliko možnosti za skupno delo. Posebej naj bi bila skupna aktivnost posvečena hitrejšemu povezovanju med organizacijami združenega dela in visokošolskimi ustanovami. Hkrati pa so mladi iz obeh organizacij ugotovili tudi nekatere probleme, katere bi lahko z enotno akcijo hitreje odpravili. Na tem razgovoru so mladi spregovorili tudi o vprašanju izobraževanja ob delu ter približevanju visokošolskih ustanov delovnim ljudem v TOZD. V zaključku tega razgovora so mladi sprejeli delovni načrt sodelovanja, za uresničitev katerega vlada na obeh straneh veliko zanimanje. Temu razgovoru so prisostvovali tudi predstavniki Šaleškega študentskega kluba iz Velenja. Ena izmed bistvenih točk sodelovanja je organizacija okrogle mize, ki bi naj bila posvečena nekaterim poprej navedenim vprašanjem. K obravnavanju celokupne problematike in v cilju, da bi jo kar se da natančno osvetlili, pa nameravajo povabiti tudi nekatere predstavnike ostalih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov v delovni organizaciji „GORENJE", občinah Velenje in Maribor ter s strani republiških organov. J.K. O ZVEZI PIONIRJEV SMO SE POGOVARJALI Z PREDSEDNICO SVETA ZA DELO S PIONIRJI ELFRIDO AMBROŽIČ 29. september - dan pionirjev Dan pionirjev je delovni dan, na katerem pionirji sprejemajo programe dela, ocenijo dosežene uspehe ter se dogovarjajo z vsemi, ki jim pri delu pomagajo in svetujejo. „Število mentorjev v zvezi pioniijev v zadnjih letih upada. Temu je prav gotovo vzrok še vedno neurejen sistem financiranja pionirskih organizacij v občini", je dejala predsednica sveta za delo s pionirji Elfrida Ambrožič. Strokovni krogi na šolah in vsa družbena skupnost bi morala omogočiti pionirski in mladinski organizaciji uspešno delo. Odnos do mladih bi morali ocenjevati v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih. Prav tako pa bi morali trdneje sodelovali z zvezo socialistične mladine v občini. Pričakujejo, da bi zveza socialistične mladine izbrala iz svojih vrst aktivne in vzorne člane za delo s pionirji, da bi tako pomagali premostiti Tazmejitev med njimi in pionirskimi odredi. Mladi naj bi razvijali predvsem tiste dejavnosti, ki v življenje otrok vnašajo vsebino, radost in igro. Delo s pionirji in mladinci na naših šolah je v interesu naše socialistične družbe. Naša naloga je, da bodo lahko svoje sile in aktivnosti usmerili k doseganju socialističnih ciljev. M.T\ REKLI SO TE DNI: VINKO VERBEC: - Nekatere organizacije združenega dela in sindikalne organizacije morajo razprave o zakonu o združenem delu ponoviti, predvsem zato, ker niso resno izvedle samoupravne analize v luči nove vsebine, ki jo prinaša osnutek zakona, in pri tem ocenile lastno samoupravno organiziranost kot izhodišče za nadaljnje delo. KIRO HADŽIVASILEV: - S sprejetjem zakona o združenem delu bomo napravili velik korak naprej pri uravnavanju družbeno-ekonomskih odnosov na tem področju, vendar je treba odkrito priznati, s sprejetjem zakona še ne bomo vsega razjasnili, še zmeraj bodo ostala odprta nekatera najbolj zapletena in subtilna vprašanja iz socialističnih samoupravnih ter družbeno-ekonomskih odnosov, o katerih bo šele praksa izrekla dokončno sodbo. licije na protestnem zborovanju koroških Slovencev v Škocjanu. V zvezi z dogodki na avstrijskem Koroškem so poslali avstrijskemu konzulatu, komisiji za manjšinska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Slovenije in občinski konferenci ZSMS protestno noto naslednje vsebine: ,,Dijaki velenjske gimnazije se pridružujemo protestom delovnih ljudi iz vse Jugoslavije. Protestiramo zoper nedavno sprejete avstrijske manjšinske zakone, katerih očiten namen je asimilacija slovenske manjšine na Koroškem. Avstrija se je ob podpisu državne pogodbe pred 21 leti zavezala, da bo izpolnila vse obveznosti do slovenske in hrvatske narodne manjšine. Te obveznosti Avstrija kljub stalnim pozarjanjem vse do danes ni izpolnila. Prav s sprejetjem manjšinskih zakonov je grobo kršila sklepe helsinške konference. Posebno protestiramo zoper brutalno ravnanje avstrijske policije proti našim vrstnikom, ki so na zborovanju v Škocjanu 8. avgusta mirno demonstrirali. Takšni nastopi avstrijskih varnostnih organov spominjajo na dobo vladanja nacizma in nikakor ne morejo koristiti zbliževanju med narodi, spoštovanju osnovnih človeških pravic ne glede na narodno pripadnost. Podpiramo boj naše manjšine proti preštevanju in izražamo podporo vse slovenske mladine boju slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti ter avstrijskih demokratičnih sil za uresničitev z državno pogodbo zagotovljenih pravic. Zahtevamo od avstrijskih oblasti, da svoje dolžnosti, ki izvirajo iz te pogodbe, izpolnijo takoj in brez zastavljanja pogojev. SREČANJE IN SPOMINI V nedeljo, 26. septembra, se bodo v Šmartnem pri Sloven Gradcu zbrali nekdanji pregnanci iz Mislinjske in Šaleški doline. Med slovesnostjo, ki se bo začela ob 10-uri, bodo m zgradbi, v kateri je bilo v času od aprila do julija 1941. leti zbirno taborišče za izseljence iz Šaleške in Mislinjske doline odkrili spominsko ploščo. Iz Šmartnega pri Slovenj Gradcc so odhajale na težavno pot pregnanstva številne družine in posamezniki, tam pa so okusili tudi prva ponižanja in mučenja. Takoj po zasedbi naših krajev so začeli nacistični oku patorji izvajati strašen germanizacijski pritisk, da bi kai najhitreje ponemčili slovensko Štajersko, ki so jo želeli že 1941. leta priključiti rajhu. To naj bi omogočila tudi izselitev vseh tistih Slovencev, za katere so nacisti menili, da bi ovirali proces ponemčevanja. Z aretacijami so začeli na Slovenskem Štajerskem že prve dni okupacije. Sredi aprila so začeli Slovence na veliko zapirati, do konca maja pa so že aretirali okrog 3.000 naših rodoljubov. Veliko večino aretiranih iz Šaleške doline so Nemci odpeljali v Šmartno pri Slovenj Gradcu, kjer je bilo v župnišču prehodno zbirno taborišče za aretirane Slovence iz Šaleške in Mislinjske doline. Iz tega prehodnega taborišča so nato zaprte Slovence odpeljali v zbirni taborišči v Mariboru in v Brestanici. Od tam pa so krenili transporti z aretiranimi Slovenci v pregnanstvo. Iz Šaleške doline je bilo pregnanih v Srbijo, na Hrvatsko in v Bosno okrog 230 oseb. Največ prebivalcev Šaleške doline sta odpeljala v pregnanstvo 22. in 23. transport. Transport številka 22 je krenil na pot iz Maribora 2Z. julija 1941, transport številka 23 pa dan pozneje. Obd transporta sta se ustavila v Slavonski I'ožegi, kjer so Nemci izročili pregnance oblastem ustaške Neodvisne države Hrvatske, ki so pregnance razmestile na območju Bosne in Hrvatske. Največ ljudi so Nemci aretirali v Šoštanju, Velenju, Pesjem in Topolšici. Iz nekaterih drugih krajev Šaleške doline je bilo izgnanih le nekaj posameznih družin ali posameznikov. Nedeljsko slovesnost v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, ki se bo začela ob 10. uri dopoldne in nadaljevala s tovariškim srečanjem nekdanjih pregnancev iz Mislinjske in Šaleške doline, pripravljajo komisije za spomeniško varstvo, za internjrance ter za razvijanje revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilnega boja pri občinskem odboru Zveze borcev Slovenj Gradec s sodelovanjem krajevnega borčevskega združenja iz Šmartna pri Slovenj Gradcu in osnovno šolo XI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Miloš Zidan-šek - Pohorske, ki pripravlja za slavje tudi priložnostni kulturni program. ^ • ETILAKRILAT TOČILI BREZ NADZORA Krivci na sodišču Občinski javni tožilec v Ljubljani je na ovnovi ovadbe, ki mu jo je predložila ljubljanska uprava javne varnosti, odredil preiskavo zoper Jakoba Jereba v zvezi z nevestnim gospodarskim poslovanjem in zaradi kaznivega dejanja onesnaženja zraka. Zaradi istih kaznivih dejanj je občinski javni tožilec Pavla Uršič odredil preiskavo tudi zoper Franca Celestino Jakob Jereb je bil 2. septembra vodja izmene, ko je popoldne pripeljal v tovarno Yugocryl nizozemski šofer Ver-wey cisterno s skoraj 23 tonami etilakrilata. Ta plin v tovarni v Dolu uporabljajo za izdelovanje umetnih smol. Do tod je bilo še vse v redu Od tod dalje pa se lahko le še čudimo malomarnosti in neodgovornosti, ki so jo vsi našteti pokazali pri svojem delu. Jereb je Varweyu pokazal le priključek, kamor naj priključi cisterno, potem pa odšel. Varwey je avtocisterno zapeljal na poseben podstavek, vendar tako, daje bila nagnjena v nasprotno stran, kot je tekočina odtekala, jo priključil, potem pa tudi sam odšel v kabino in zaspal. Plin se je tako pretakal brez nadzorstva. Proti večeru je prišel mimo cisterne delavec Celestina, opazil, da je pretakanje končano, zaprl ventile in zbudil šoferja. Le ta se ni prepričal o iztočeni količini utekočinjenega plina, ampak je ob 20 40 odpeljal. Zaradi nagnjenosti prikolice pa je v njej ostalo še šest ton etilakrilata. Ne bomo še enkrat naštevali posledic, ki jih je to dejanje potegnilo za seboj. Ne želimo tudi ponovno pogrevati vprašanja škodljivosti tega j na. Problem je drugje. Da« ko se borimo za vsak priti njeni dinar, ko težimo po raci nalizaciji, po boljši delovni st rilnosti itd. takole nakdo nel vrže v veter okoli 100.001 dinaijev. Kdo drug bo deji zgodilo se je pač, splet nesrt nih okolnosti. Toda žal ni tak To ni osamljen pojav, takšnih še veliko. Vendar pa bi mor na neodgovornost nekaterih J lavcev pokazati prej, predi nam lahko z njo škodujejo. Spet Petkovi kulturni večeri S petkovo otvoritvijo razstave slikarskih del od baroka do impresionizma v galeriji Kulturnega centra se je v Velenju začela nova sezona priljubljenih petkovih kulturnih večerov. Na otvoritvi je spregovoril predsednik občinske kulturne skupnosti Peter Krapež, kulturni program pa je izvajala harfistka prof. Pavla Uršič, ki je obiskovalce podrobno seznanila tudi s tem najstarejšim glasbilom. Razstava del, ki jih je posodila Narodna galerija iz Ljubljane, bo odprta do 6. oktobra. • Razgrnjeni zazidalni načrti Na zavodu za urbanizem in v prostorih Modnega salona v Velenju so razgrnjeni predlogi zazidalnih načrtov za kraje Šmartno ob Paki, Skale - jug, Hrastovec, zazidalni načrt za gradnjo novega šolskega centra v Saleku, Šalek -Gorica, tretja faza (dopolnitev), in predlog dopolnitve zazidalnega načrta za naselje Za gradom. Na Zavodu za urbanizem jc odprta posebna knjiga za morebitno pripombe. Po končani razgrnitvi in ob upoštevanju morebitnih utemeljenih pripomb bodo predlogi zazidalnih načrtov dani v potrditev delegatom občinske skupščine. „NAŠ CAS", glasilo Socialisti ne zveze delovnega ljudstva, it daja Center za informiranje, pro-pagando in založništvo Velenjl - „Naš čas" je bil ustanovljen L maja 1965; do 1. januarja 1971 je izhajal kot štirinajstdnevni! „Saleški rudar", kot tednik ^ izhaja „Naš čas" od 1. januarji 1973 naprej. Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sta« Vovk (v.d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Za-košek in I ranci Mazovec (tehnični urednik). Izhaja ob petkih - Uredništvo ii uprava (63320) Velenje, Tito* trg 2, poštni predal 89, telefoa (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center V( lenje - Žiro račun pri SI Velenje 52800 - 601 - 21421 - Cena posameznega izvoda dinarje, letna naročnina 120 dinarjev, za inozemstvo 250 dinarjev - Tiska ČTP „Pravica-Dnevnik" Ljubljana - Za „Nai čas" se po mnenju Sekretariat« Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421 - 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega' davka od prometa proizvodov - Nenaročenih to kopisov in fotografij ne vrača - Poštnina plačana na poi 63000 Celje