DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, DECEMBER 13, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
Icovi
tiq«
.ce
■loiici
joy''
'3
;rivn
,niittp
opP® nd « ke o« cess
»vari Romunijo, Madžarsko inX ilgarijo, naj se umaknejo iz vojne y SS
<J> *	"	*	"I shev, načelnik
od 18 do 22 I bodo prvi klicani službo
'lene države zabijajo zagozdo med Nemčijo in Kjene satelite. Ako se ne umaknejo pravočasno, bodo nosile vse težke posledice, svari ameriški državni tajnik.
Washington. — Zedinjene države so nastavile zagozdo
-General Her-shey, načelnik urada za obvez-! no vojaško službo, je izdelal; ! načrt, po katerem bodo klicani j predvojni očetje v vojaško j službo. Obvestil j;e že vse naborne komisije v deželi z naro-'
stranskega sporazuma;«1«- ^STfcnSl
Washington.—Zastopniki pre- na Vpoklicno listo in jih naj i
Premogarji in družbe so m polu do vse-
^Hitlerje
^ Bolgariji, Madžarski in Romuniji, naj se pravočas- premoga, so se sporazumeli;vojaško službo, 3,11-4^,. neJ° iz vojne, aH pa bodo deležne strahovitega p
Tito je poslal po kralja Petra?
Sinoči je 'poročal radio iz Alžira, da je poslal maršal Josip Brozovič (Tito) de-putacijo v Kairo h kralju Petru. Deputacija vaj predloži. kralju sledeče pogoje: Kralj Peter naj razpus-ti vlado v Kairu in naj pride r Jugoslavijo, kjer naj stopi na čelo novi partizanski vladi. Odstaviti pa mora tudi vojnega ministra in poveljnika. četnikov, Dražo Miha j-loviča.
-o-
AMERIKANCI SO ZBILI NEMCEM 138 LETAL NAD LUKO EMDEN
16

London.—Ameriške zr ačne . padali iz pokvarjenih bombni-trdnjave, katere so spremljala kov.
mogovnih d r u ž b in linijskih 1 razdele v tri skupine, jevo Nemčijo in njene_satelitske države z resnim j premoga r j ev za okraje mehke-; Kadar jih bo treba klicati v^VUljllli ZOpet Znižana
pa (;itaj
1 bodo donesli Združeni narodi nazijski Nemčiji, ganilo je dal ameriški dr----
nik Cordell Hull ob dru-;'
•v. !fil° tudi
tlC ^!etnici napovedi vojne Zed. r,am od strani teh držav, vsebuje apel na nami«11!^ goj-j imenovanih državah), . plavijo Hitlerjeve lut-the	prevzamejo vlado.
(ing tout
iispe:
for

dolli sedanjo inisfracijo, da v socializem
York.—Ohijski guver-
f-Joh
in
iicli d
fil
for P11
ion,
leas1 ded* ir
lCcess
m W. Bricker, ki je for-lzJavil svojo kandidatu-predseclniš kega kandida-l6Publikanski listi, je ob-•'dministraeijo predsed-r°osevelta, da izrablja
'^sredstvo. za nevarne
mahinacije, ki vodi-
J. 0 v socializem, 'trm •
^ Je direktno napadal ^ °Vo administracijo z i I na vodstvo domače
ied t<# ai
Je
politiko vlade, amo biti močan, ne-
itior h
mdirektno napadal
nar°d in kot tak poslo-r 11 g i m i deželami; v
■Mtf lfj rais-Iu naj tudi drugi de-
V*
to
[>kih 6ttiar,
&torskih
rned of h
i 3
je rekel Brick-ne maramo nobenih držav nad nami,
s>«J. druge državjni-
Hull je izjavil, da vlade v teh deželah nadaljujejo vojno proti
tre l\odo
bojna letala, so napadle važno | nemško luko Emden v soboto i tekom dneva ter v eni največ-:jih zračnih bitk te vojne zbile 'Nemcem 138 letal na tla. Pri 'napadu je bilo izgubljenih 17 I ameriških bombnikov in tri bojna letala. Toda bombe so na-i pravile V pristaniščih ogrom-
in sprejeli bazično plačo za bo- kiicali one v starosti 18 do 22 vrednost v točkah dočo pogodbo. To mora odo- ]et, potem one v starosti od 22; Washington.—S pondeljkom no škodo. Na pol milje v četve-briti skupna konferenca pre- j do 25 let in šele potem starejše, 13. decembra stopi v veljavo rokotu so ognjeni zublji uniče-mogovnih drnžib in unije, ki se > ge bo potrebno. »	' nova odredba urada za kontro- vali poslopja in skladišča.
bo vršila prihodnji petek. Ra-| Vrhu tega bodo naborne ko- lo cen, ki zmanjšuje vrednost v : Ameriški težki bombniki so zna, da nimajo dosti vaje in tu
nam navzlic drugačnemu senti- zen premogovnih družb v juž-;rnisije pregledale razred 4-F,'pointsih svinjini za eno točko.'sami uničili 117 nemških letal, mentu njih narodov, in bodo mo-jnih državah, se strinjajo vse s | bocj0 mogle dobiti kaj no-J V tem je zapopadeno sveže bojna letala so jih pa sklatila rali radi tega tudi nositi vso od-j tem predlogom, katerega mora vincev iz njega. Kjer so bili' svinjsko in posušeno meso in 21. Nemci so bili tako razjar-
govornost.	| končno odobriti še vojni delav-
Državni tajnik.je izdal to sva- ski odbor.
rilo en dan potem, ko so zavezniški bombniki v strahovitem napadu bombardirali Sofijo, glavno mesto Bolgarije.
že prej je indirektno posvaril te tri dežele senator Connally,
samski moški oproščeni radi slanina. Sveža svinjska pleče-' jeni nad tem napadom, da so s dela, bodo samski prej klicani'ta, ki niso niti nasoljena, niti;strojnicami streljali na ameri-Zastopniki so se sporazume- kot družinski očetje, kjer dela-' posušena, so pa zmanjšana v! ške letalce, ki so se spuščali s li, da dobi vsak premogar $40,^0 enako delo .	, pointsih celo za dve točki.
kar naj bi pokrilo vse zahteve J 0d napada na Pearl Harbor j Sveže, prekajene in kuhane' y 48-Urili bitki SO DOtOpiU
je ameriška bojna sila poslala i klobase, ki so narejene izključ-1	v -i	j
domov že 800,000 mož iz raznih "0 ^ svinjine, so za eno točko'pet SOVraZnUl pOflmOmiC
Salame gredo tudi za j London.—V severnem Atlan-
Emden je najvažnejše nemško pristanišče, odkar je bil razdejan Hamburg. Tu sem dovažajo rudo in les iz Skandinavije in gradijo ter popravljajo podmornice.
Vrnivši ameriški letalci pripovedujejo, da se nemški letalci poslužujejo pri napadu nove taktike, ki obstoja v tem, da napadajo po štirje ali pet vštric. Toda nemškim letalcem se po-
di ne dosti drznosti, trdijo Amerikanci.
. To je bil že peti ameriški napad na Emden. ki je doživel v tej vojni že 84 zračnih napadov.
premogarjev za zamujeni cas od vhoda rova pa do kraja dela. Premogarji bi delali osem j vzrokov. Večina teh dela že v ^ niž.ie- ---------- ------ ------ - ,
načelnik senatnega tujezemske- ur na dan, 15 minut bi imeli vojni industriji, radi česar bo1 en° točko nižje, čeprav je vjtiku je trajal neprestano 48 uri
'čas za kosilo in 45 minut za pot | mnogo novih rekrutov na raz- njih še drugo meso poleg »vi-, silen boj, ko so ameriške in an-' rudnika do kraja de-jp0]ag0> ' jnjine. Drugo svinjsko meso, 'gleške bojne ladje ter bombni-i la. Premogarji bi dobili na dan j	_0__'kot srca, jetra in jeziki, ki ima- ki skušali rešiti dva konvoja la-
* *	I$8.50 in čas in pol za delo nacl; Zavezniški bombniki so J0 že zda-' vrednost 1 točke Pridij, katere je napadla skupina
London. — Resignacija bol- 40 ur> torej bi znašal njih za-•	11; o	funtu, ta nova odredba ne za-! 20 nemških podmornic. Zavez-
^a oddelka, naj se ločijo od Nem-J čije, ali pa se bodo "pogreznile s!0d vhoda ri potapljajočo nemško ladjo." * * 'f
garskega zunanjega ministra šišmanova je prišla na pritisk opozicije, ki zahteva ločitev od Nemčije. Diplomatski krogi napeto opazujejo nadaljne razvoje v Bolgariji. Nekateri dvomijo, da bi se Bolgarija ločila od Nemčije prej, predno bodo zavezniške armade pred njenimi vrati, ker se boji maščevanja Nemčije. Kako se pa Nemčija maščuje nad 'dezerterji," ima pa zgled v Italiji. ___
služek nekako §56 na teden.
--o--
Bela hiša ne bo imela božičnega drevesa
Washington.—Vsakoletni običaj, da se na trati pred Belo hišo prižge ogromno božično drevo, bo za letos opuščen radi vojne. Predsednik Roosevelt bo pa kot vsako leto v pet-minut-nem govoru po radiu izrekel narodu božične pozdrave.
Hitlerjeva vojna je zdaj daljša kol je bila kajzerjeva, pa je ludi dražja
napadli Split
London. — Radio jz Alžira po. roča< da so zavezniški bombni-
dene.
Nova odredba, ki j.e samo za-
ki zopet bombardirali Split v!žasna' ie Poledica večje mno-Dalmaciji. Napad je bil izvršen!žine svin-line »a tr8'u in v klav" iz Italije, toda radio ne pove'nicah- Urad za kontrolo cen
upa, da bodo ljudje s to zniža-'no vrednostjo v racioniranju i kupili 50,000,000 funtov svinji-
Iz raznih naselbin
i ne več na teden.
Everettsville, W. Va. — Dne 20. novembra je bil Albert Obre-gar tako težko pobit v premogovniku, da je pet dni kasneje umrl v bolnišnici. Bil je samski, star 61 let in doma od Vač pri Litiji na Dolenjskem. Nekje v
držav nad
ES
, dolžnost je, da delu-ijv'l'ugimi za trajen mir i j,, '!ni> toda pri tem mo-
r oi J« ^ rtltl' da niti naše£a ali . i % iosrUgega naroda ne bo-^	0bleči v medna-
i ^ *w1 j°pič- d°čim
se
R rešiti iz rok biro ^ashingtonu, ki so Zadnjih 10 letih abso-. ast nad narodom, po-
ekonmsko."
utt—-
IV,p božični bonus
i^lti g!.
ue 1
Metric Co. na 12818 t6rnJe Plačala svojim 1,300 \ l?°hoto božični bonus k.HlOO.OOO. Povprečno

0
^ 1
London.—V nedeljo, 12. decembra zjutraj ob petih je bila druga svetovna vojna stara štiri' leta in 102 dneva. V tej dobi prve svetovne vojne so zavezniki že štrli moč cesarja Viljema in ga pognali v pregnanstvo.
Hitler je v isti dobi tudi v kotu, toda je še daleč od popolnega poraza. Zavezniški vojskovodje se dobro zavedajo krvave cene, ki jo bodo morali plačati, predno bo nazijska Nemčija na kolenih. Zavezniki so dozdaj plačali z večjimi žrtvami kot v istem času v prvi svetovni vojni.
Neuradne številke kažejo, da so zavezniki že izgubili na bojnih poljanah 7,500,000 mrvih,
dočim so jih izgubili v prvi svetovni vojni 5,152,115. Nemčija je izgubila dozdaj, tako je preračunano, 2,500,000 ubitih vojakov, dočim jih je izgubila v prvi svetovni vojni le 1,773,700.
V tej vojni je umrlo 10,000,-000 civilistov, naj bo v zračnih napadih, radi pomanjkanja in iz drugih vzrokov.
Koliko so zavezniki dozdaj plačali za vojno, ni številk na razpolago. Toda Zed. države
! Priznanje za pridno i in vestno delo
Naš Slovenec Jerry Glayač, stanujoč na 1052 Addison ftd., poznani izvrstni "tinar," je pre. jel v Thompson tovarni odlikovanje za pridno in vestno delo.
Illinoisu, menda v Nokomisu ali Ro j{j gJa dežek y v0jn0j je Mr.
Wittu zapušča brata. Kdor bi želel izvedeti kaj več o pokojniku, naj piše na naslov: John Stermole, Box 26, Everettsville, W. Va.
Slovan, Pa.
Anton Lau-
Glavač uvidel, da bo lahko najbolj pomagal na domači fronti, ako posodi svoje vešče roke vojni industriji. Vodstvo Thompson tvornice, kjer izdelujejo raz-! ne dele za letala, ga je zdaj na-
rich, se je pred dnevi pri delu I grad;io za vestno in natančno de-11a farmi težko poškodoval na; lo s $re})rno zaponko, čestita-nogi. Zdravi se doma. — V;m0; zdravniški oskrbi je tudi Frank j	Vesela, vest
Kržišnik.	1 Pri družini Mr. in Mrs. John
Joliet. — Pred dnevi je umrl, Rjjrler, 6518 Bonna Ave. se je Josip Tekavčič, vdovec, star 75justavila tetka štorklja in pusti-! let in doma od Ljubljane. Bil|ia za spomin krepkega sinkota. i je st;ar naseljenec in zapušča od-; Tako sta postala Mr. in Mrs.
' Anton Zupančič, 6518 Bonna Ave. že drugič stari ata in stara mama. Naj omenimo, da se oba nahajata na bolniški postelji, že-
Tedenski koledar za racioniranje
V^RVE — Zelene znamke A, B in C iz knjige 4 so ve-2o- decembra; zelene D, E in F ser veljavne do 20.
Vi; • sirovo maslo sir itd — Rujave znamke L, M, N inlzrugena. 3	'	-	- •
so plačale do danes $142,000,-	ragle otroke ,
000,000, dočim jih je stala vsa	Homer City; Pa. _ Dne 29.
prva svetovna vojna le $32,830,-	novembra je bil pri de]u v rovu
000,000.	težk0 pobit john Zakrajšek, star
Začetek prve svetovne vojne računajo od 1. avgusta 1914, to je potem, ko je prišlo do sovražnosti med Srbijo in Avstrijo. Takrat je kajzer napovedal vojno Rusiji. Štiri leta in 102 dneva potem se je uprla nemška mornarica, zaveznice so jo zapustile in Nemčija , je ' bila
so veljavne zdaj; Q od 19. dec. Vse so dobre do 1.
— Znamka 29 iz knjige 4 je veljavna do 15. ja-:y>° funtov.
— Znamka 18 iz knjige 1 in znamka 1 "airplane" veljavni do preklica, 'fc — Znamka 9 iz knjige A je veljavna do 21. janu-ileln B-i ter C-l dokler jih imate kaj. Nove B-2 in C-2 \ 5 galon gazolina.
^^A Knjiga A mora dati pregledat avtna kolesa do B in C do 29. februarja; komercijalna vozila vsakih ali na vsakih 5,000 milj, kar pride prej. ^ Kdor hoče kupiti novo peč za gretje ali kuho, na nirVa: 6l.ie ali plin, mora dobiti prej certifikat od odbora
Hitler je pognal svet v drugo •svetovno vojno 1. septembra 1939, ko je napadel Poljsko. Ob tem času se Hitler še vedno bori, toda je stisnjen v kot, kjer grize okrog sebe kot stekel pes.
Splošna sodba je, da Hitler ne bo vzdržal še eno leto. Toda sodba je tudi, da bo to leto najbolj krvavo, ker Hitler bo skušal razdejati kolikor bo mogel Evrope, predno bo prišel njegov konec.
59 let in rojen v Štrukljevi vasi pri Sv. Vidu nad Cerknico. Cez tri ure je preminul v bolnišnici.
Nov grob
V soboto zvečer četrt pred osmo je umrl v St. Vincenc Charity bolnišnici John Rogelj, samski, stanujoč zadnjih 15 let pri družini Ignacij in Pauline Zupančič, 5377 St. Clair Ave. Star je bil 50 let in je delal v Palvin Machine Co. Zbolel je pred dvema tednoma. V Ameriki se je nahajal od leta 1913. Doma je bil iz vasi Laškovca. fara Krka. Tukaj zapušča brata Josipa in 2 nečaka, poročnik Joseph in Pvt. John Rogelj, ki se nahajata v armadi. Bil je član podružnice št. 5 SMZ. Pogreb se bo vršil v sredo, ura še ni določena. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Naj počiva v miru, preostalim soža lje.
limo jima skorajšno okrevanje.
Pet nad ničlo
V	Clevelandu je kazal danes zjutraj toplomer 5 stopinj nad ničlo. Sneg je včeraj pobelil vso severno Ohio. Po opolzkih cestah so ponoči potresali sol, da je mogel promet naprej.
Tretja obletnica
V	sredo ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokoj-j nega Franka Hočevar v spomin 3. obletnice njegove smrti.
Direktorska seja
V	torek 14. decembra se vrši direktorska seja SND na St. Clair Ave. Začetek ob osmih zvečer. Vsi direktorji so naprošeni, da se udeleže.
Prva obletnica
V	torek ob devetih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za
niki so uničili v tem boju pet podmornic, poškodovali tri ter rešili ladje skoro brez izgub.
Podmornice so sklatile dva zavezniška bombnika s svojimi novimi protizračnimi topovi. To je bil že drugi napad nemških podmornic na ladje na Atlantiku, pri napadu 5. decembra so Nemci izgubili šest podmornic.
Dobri delovni pogoji
Na 19300 Euclid Ave., Euclid, Ohio, je tovarna The Cleveland Tractor Co. Ravno zdaj išče razne vrste delavce, kot je razvidno iz oglasa v današnjem listu. Ako ste brez dela, ali če si lahko preberete, greste lahko vprašat v omenjeno tovarno. Kolikor nam je znano, so tam zelo dobri delovni pogoji, dobra, mezda in tudi dovolj za-litžka čez uro.
Smrtna kosa v Penna.
V McKeesport, Pa. je umrl Chester Phillips, soprog dobro poznane Mamie Augustine iz Clevelanda, ki je bila svoje čase zapisnikarica pri društvu Danica št. 11 SDZ in društvu Kristusa Kralja št. 226 KSKJ. Njeni starši stanujejo v West Parku. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz pogrbenega zavoda Klip-pick. Naše sožalje prizadeti dru žini.
BOJNA FRONTA
ČEHOSLOVAŠKA — V nedeljo so v Moskvi podpisali pogodbo med Rusijo in čehoslo-vaško za dobo 20 let. V pogodbi se obe državi zavezujeta, da bosta druga drugi pomagali v vojni in miru. Za Rusijo je pakt podpisal komisar Molotov, za češko poslanik Fierknger. Navzoča sta bil« Edvard Beneš, pfedsedhfR* češke republike 4n Kalinin, predsednik sovjetske republike. RUSIJA — Na fronti pred Kijevom so se organizirale ruske armade in napadle s tanki nemško fronto. Rusi so vzeli Nemcem več naselij in jim razbili 35 tankov. BRAZILIJA — Republika Brazilija je poslala pehoto in zračno silo k zaveznikom in sicer jo lahko zavezniki porabijo v Evropi ali Afriki. ITALIJA — Nemci so izvedli več silnih izpadov na obeh koncih svoje linije v Italiji. Poročila trdijo, da so se morali Nemci umakniti z velikimi izgubami.
-o--
Obleko pobirajo do srede Kampanja za nabiranje stare obleke, katero bodo poslali v osvobojene evropske dežele, se bo nadaljevala še do srede. Prvotno so jo nameravali zaključiti danes. Obleko lahko oddaste v javnih šolah, ali v St. Clair kopališču.
Prva obletnica smrti
V torek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frances Habjan v spomin prve obletnice njene smrti.
Naši
vojaki
Mr. in Mrs. Frank Miklich, 18509 Shawnee Ave. naznanjata, da sta bila njuna dva sinova povišana v vojaški službi. Ivan je bil povfišan v poročnika na manevrih v Tennessee in Edward v I. narednika v Fort Bragg, N. C. Druga dva sino va, ki služita Strica Sama sta: Pfc. Louis služi v taborišču
Swift, Texas in Carpenter's pokojnega Johna Grebene v spo-j Mate 2/C Frank je nekje na min prve obletnice njegove'Atlantiku. Zet družine, Albert smrti.	1 Žagar, je pa sedaj v treningi v
Great Lakes, 111. Da bi le vsi srečno in zdravi prišli domov.
te bi	*
Pfc. Eugene' F. Laurich, sin
Mrs. Ane Laurich iz 1177 E. 58. St. pošilja najlepše pozdrave prijateljem in znancem ter jim želi vesele božične praznike in zdravo novo leto 1944. Njegov naslov je: Pfc. Eugene F. Laurich, 35763757 Co. D, 51st Bat. 1 Plat. Camp Wolters, Texas.
v p
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	IIEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays
naroOnima:
Za Ameriko In Kanado na leto $8.50. Za Cleveland Do poitl, celo leto 67.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $350. Za Cleveland po poiti, pol leta HOC Za Ameriko in Kanado, četrt leta >2.00. Za Cleveland po poitl fietrt leta I3J6 Za Cleveland in Kuclid. po raznaialclh: celo leto 14.50. pol leta 13.60,
četrt leta «2.00 Posamezna Številka. 3o
SUBSCRIPTION RATES: Dni ted State* and Canada MJO per year. Cleveland by mall 9TM per ye«r
tJ. S. and Canada 13 M tor 6 month*. Cleveland by mall 14.00 for 9 month« D. S. and Canada 12.00 for I months. Cleveland by mall *3J8 for » months Cleveland and Kuclid by carrier M-SO per year. MAO far • month*. 12.M for I month*
Single copies. 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Port Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83
No. 292 Mon., Dec. 13, 1943
66
99
m
Skrahirani politikaši Lojze Adamič
Na shodu v Clevelandu 14. novembra je izrekel Lojze Adamič, častni predsednik SANSa, med drugim tudi te-le besede ". . . in tako so se indirektno izjavili za Snoja in za Kreka — za druge skrahirane politikaše. . ."
V	obrambo bivšega ministra Snoja, katerega je Adamič ocenil na istem shodu kot "nesrečnega in neumnega Snoja," se je že mnogo pisalo v našem listu. Danes pa hočemo napisati par vrstic o "skrahiranem politikašu Kreku," da bo Lojze Adamič videl, kakšnemu slovenskemu voditelju je zabrusil v obraz to podlo žaljivko. Ako bi hoteli napisati vse, kar je dr. Janez Ev. Krek storil za slovenski narod, bi vzelo debele knjige. Zato se omejujemo le na nekaj faktov, iz katerih bo g. Adamič lahko razvidel, da ne seže "skrahirane-mu Kreku" niti do gležnjev.
Da pa ne bo g. Adamič in drugi njegovi oboževatelji mislili, da je naslednje mnenje o pokojnem Kreku samo mnenje "klerikalcev," naj bo na tem mestu povedano, da ga je označil največji sodobni slovenski pesnik, Oto Župančič, kot, "genija širokih mas." Naj bo tudi povedano, da je rad zahajal k dr. Kreku tudi pisatelj Ivan Cankar z drugimi mladimi Slovenci, katere je Krek navduševal za slovenstvo in slovanstvo.
Ko bi se Lojze Adamič malo potrudil in bi študiral politično in kulturno delovanje dr. Kreka, bi okleval, predno bi izrekel tako nesramno žaljivko spominu enega največjih Slovencev, kar jih je rodila slovenska mati.
Da bo imel torej Lojze Adamič vsaj trohico pojma o tem "skrahiranem politikašu," bomo navedli tukaj samo nekaj odstavkov iz Krekovega delovanja za slovenski narod, zlasti pa za slovensko delavstvo.
V	letih 1897-1900 je bil J. Ev. Krek prvič državni poslanec. Ker pa parlament si bil zmožen nikakega dela. je bil že 7. septembra 1900 razpušen in razpisane so bile nove volitve. Pri teh pa Krek ni hotel več kandidirati, raje je ostal doma ter se posvetil politični, prosvetni in gospodarski organizaciji.
Jeseni 1901 so bile volitve poslancev za deželni zbor. Tedaj pa je Krek tudi kandidiral, in sicer v okrajih Postojna — Logatec — Senožeče — Lož — Bistrica — Cerknica, kjer je bil tudi izvoljen. Pa Krek niti v deželnem zboru ni mogel priti do dela, ker je pripadal opozicijski stranki, ki se je v prvi vrsti trudila, da bi razbila deželnozborsko večino na-rodnonaprednih Slovencev in Nemcev. Krek je zlasti stopil v ospredje v boju za slovenske sejne zapisnike in v boju proti tedanjemu deželnemu predsedniku baronu Heinu, ki ob sedmih ga je imenoval našega Amana.
V	tem času se je tudi povsem organizirala Katoliška narodna stranka, ki se je leta 1905 preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Krek je bil podpredsednik stranke in je bil v tem času vsaj za javnost še v najboljšem razmerju s strankinim predsednikom Iv. Šišteršičem, v stranko pa je spravil kasnejšega deželnega glavarja Fr. Šukljeta. Ker sta bila šušteršič in Šuklje v tem času člana državnega zbora, je politično delo v domovini sloneto v glavnem na ramah strankinega drugega podpredsednika Kreka. V tej funkcij; je J. Ev. Krek pripravil tudi vse potrebno za nove državno-zborske volitve leta 1907, prve po uvedbi splošne in enake volilne pravice, pri katerih je zato zopet kandidiral tudi Krek, ker je bil pač prepričan, da bo novi parlament mogel delati. Izvoljen je bil 14. maja 1907 v kamniškem okraju, ko je dobil 86.8' , vseh veljavnih glasov.
Krek pa je v tej dobi mnogo delal tudi v drugih naših organizacijah. V tesni zvezi je bil zlasti s 'Slovenskim katoliškim delavskim društvom," ki ga je sam pomagal ustanoviti leta 1894 po znanem izletu na Šmarno goro. Prav tako je posvetil mnogo truda in dela "Podpornemu društvu delavcev in delavk tobačne tovarne," ki se je ustanovilo leta 1900 in je bilo prvo strokovno društvo avstrijskega tobačnega delavstva. Krek je hodil v društvo na občne zbore, predaval je večkrat o strokovnih zadevah, razlagal je politične razmere, prirejal je z delavci izlete ter jim sestavljal prošnje in spise, seveda vse zastonj. Tako ni čudno, da se ga je tudi delavstvo oklenilo in je bil "v črni tobačni tovarni" Krek kar "neomejen gospodar," kakor so trdili socialni demo-kratje.
svetna zveza," je bila ustanovljena leta 1897; od 11. februarja 1900 do svoje smrti pa ji je predsedoval Krek. "Zveza" je hotela biti nekaka matica vsega ljudsko izobraževalnega dela na Slovenskem, obenem pa je bila izobraževalno društvo ljubljanskega delavstva. Ko je nastalo po deželi vedno več izobraževalnih društev in so se zlasti v Slovenskih goricah hitro množile "Mladeniške" in "Dekliške zveze," se je jeseni 1902 SKSZ zares preuredila v osrednjo prosvetno organizacijo, ki je vodila ljudsko izobraževalno delo po vsem Slovenskem ter priredila več velikih zborovanj, ne da bi opustila dotedanje delo krajevnega ljubJjanskega izobraževalnega društva.
V	SKSZ je vznikla tudi marsikaka akcija, ki se je pozneje osamosvojila. Krek sam je ustanovil in vodil zek> agil-no društvo "Abstinent," iz zanimanja za slovenske izseljence je nastala "Rafaelova družba," iz skrbi za obmejne Slovence "Slovenska straža" itd.
V	vseh naštetih in še nekaterih drugih organizacijah je bil Krek sam med najpridnejšimi delavci. Zlasti predaval in govoril je v njih neštetokrat. Ni mogoče seveda ugotoviti točnega števila njegovih govorov in predavanj, a kar je ugotovljeno, je že toliko, da se lahko vprašamo, kako je to zmogel človek, pa magari da je bil Krek. Samo za volitve leta 1907 je govoril nad 60 krat.
Poleg vsega tega dela pa je Krek še dobil čas za pisanje. V tej dobi je izdal svoj "Socializem," pripravljal je "Narodno ekonomijo," vsako leto napisal za Mohorjevo družbo zvezek "Zgodb sv. pisma," priobčeval razne razprave "v "Katoliškem obzorniku" in drugod, pisal uvodnike za "Domoljuba," članke za "Slovenca" in "Našo moč," prevajal pesmice Ade Negri itd. V tej dobi je pač — točnega datuma še ni bilo mogoče ugotoviti — postal prelat in si je z odklonitvijo te časti obenem nakopal pokoro, da je moral za "Domoljuba" stalno pisati uvodnike.
M M	M l l t 111 HUH M"i"M"l"M"l 111111I1H11H1H
BESEDA IZ NARODA
Malo pojasnila
Euclid, O.—Vsem tistim, kateri napadajo naša oskrbnika, da sta ona zanemarila prostore, katere smo dali izčistiti, naj bo na tem mestu povedano, da je to grda laž.
Da smo dali prostore izčistiti ni krivda sedanjega, ali prejšnjega oskrbnika. Direktorij je na redni seji, dne 20. oktobra enoglasno sklenil, da se da celo poslopje izčistiti, kar se je tudi storilo, v zadovoljstvo naših gostov in delničarjev.
Za Slovenski Društveni Dom,
Andrew Ogrin, ta j. -o-
Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ
ca toliko denarja, da bo kar za enih 25 ali 30 članic lahko založila in včasih jih je pa še več. Kje pa naj tajnica jemlje, saj bi morala imeti na rokah kar po več stotakov, da bi tako delala.
Povem vam, da za december mesec ne bom prav za nobeno založila. Katera ne bo plačala, bo pa suspendirana. Asesment bom pričela pobirati pred sejo in sicer od pol sedmih naprej. Potem si pa zapomnite tudi to, da bodo vsi tajniki, ki pobirajo asesment v Slovenskem domu na Holmes Ave., pobirali istega ta mesec 27. in 28. decembra od šeste ure naprej. Zato ste prošeni, da če ne plačate na seji, da pridete plačat na omenjene dneve, ker pred božičem na bomo pobirali nič v dvorani, kvečjemu na domu tajnika, ] če vam je tako bolj priročno. Plačajte, kadar vam je bolj da boste plačale
Tem potom vabim vse članice našega društva na glavno letno sejo, ki se vrši v torpk 14. i prav, samo, decembra v Slovenskem domu 1 Vse za ta mesec. Sesterski po-na Holmes Ave. Pričetek seje ' zdrav,
zvečer.
Dolžnost nas vseh je, da se I udeležimo vsaj letne seje. Več važnih zadev moramo rešiti in obenem pa je na tej seji tudi volitev odbora za prihodnje leto. Nikar se ne izgovarjajte na vse mogoče načine, pa da naj ostane kar stari odbor. Treba je, da si izvolite dober društveni odbor, ki bo vsaj približno vsem povolji in ki bo v resnici delal za napredek društva in Slovenske dobrodelne zveze.
Naj vam kar naprej povem, da ne nameravam več prevzeti i tajništva, ker sem prevečkrat razočarana koncem meseca nad malomarnostjo članic radi tako nerednega plačevanja ases-menta od strani nekaterih članic. Pride čas, ko moram poslati asesment na glavni urad, pa pronajdem, da je 25 do 40 članic, ki še niso poravnale svojega asesmenta. Kje naj pa tajnica vzame denar, da bi založila za te članice? Sama ga nima, iz društvene blagajne pa tudi ne sme zakladati. V takih
Rose Šimenc, tajnica -o-—
Podružnica št. 25 SŽZ
Članicam podružnice št. 25 Slovenske ženske zveze tem potom naznanjam, da bomo imele v pondeljek (to je, nocoj) glavno letno sejo ob osmih zvečer in sicer v navadnih prostorih. Asesment pa bom začela pobirati že ob šestih.
Vse članice ste prav prijazno i vabljene, da se gotovo udeleži-' te seje vsaj enkrat v letu in to i je, da pridete vsaj na glavno letno sejo. Imamo več važnih zadev na dnevnem redu in poleg tega pa tudi volitev odbora za prihodnje poslovno leto.
Cl anice, katere hočete ali želite spremeniti svoje zavaroval-ninske police (policy), da boste deležne več zavarovalnine, vedite, da "je za ta mesec še prost asesment in katera ni še na jasnem radi plačevanja, naj se osebno zglasi pri meni ali kateri drugi uradnici naš«- j darilo
Domača fronta
15. december in odgovornost davkpplačevalcev
Dne 15. decembra ali prej morajo gotove skupine davkoplačevalcev vposlati svoje cenitve deklaracije dohodninskega davka za 1943 in obenem plačati del svojega davka. Največ oseb prizadetih s to odredbo, se nahaja med farmer j i. Poseben zakon jih je oprostil te deklaracije dne 15. septembra, ki je bil zadnji dan za dostavo deklaracije vseh drugih davkoplačevalcev, ter jim dovolil, da počakajo do 15. decembra.
Še dve drugi skupini oseb morati deklarirati: 1.—Osebe, katerih dohodki so bili septembra še premajhni, a so zdaj postali tako visoki, da so obvezani deklarirati. 2.—Osebe, ki so pomotoma svoje dohodke cenile na bistveno manjšo svoto, ter v septemberski deklaraciji označile premajhen znesek. Take deklaracije je zdaj treba popraviti, da se izognete globi. War bondi in znamke za božič
Dvoje posebno nujnih vzrokov zahteva, da vsakdo svoja božična darila odda v obliki War Bondov in znamk.
1.	Neobhodno potrebno, da razpečamo mnogo dodatnih bilijonov War Bondov za financiranje neraščajočih potreb totalne vojne proti osišču. Vojna gre naprej z vedno hitrejšim korakom, a obenem naraščajo tudi stroški za vojno. V mesecu avgustu, zadnjem mesecu, za katerega imamo številke že na razpolago, so bili ameriški izdatki za vojno 7,500,-000,000. Ako hočemo kriti naraščajoče izdatke za naše br-zo razvijajoče se vojaške operacije, ako hočemo pomagati plačevati vojaško opremo, ki zmanjšuje izgube in obenem pospešiti prihod dneva, ko bodo mogli naši vojaki zopet praznovati svoj božič doma, v svetu, ki bo zopet miren, je neobhodno potrebno, da naložimo v mesecih november in december na tisoče milijonov dolarjev v War Bonde in znamke.
2.	Največje važnosti je, da se zmanjša pritisk povpraševanja po onih vrstah blaga, ki postajajo redke; pritisk, katerega se je posebno bati za božič. Po zadnjih cenitvah (meseca septembra 1943) U. S. minister-stva za trgovino, bodo imeli Amerikanci letos, vsi skupaj za 35,000,000,000 dolarjev več denarja na razpolago — po pla-čanju davkov — kot se jim nudi blaga in drugih ugodnosti, za katere bi mogli ta denar potrošiti. Ako pridejo vsi ti dolarji na trg, da pritisnejo na cene redkih vrst blaga in drugih dobrin, bodo s svojo ogromno maso potisnili cene navzgor.
December je ponavadi eden najvišjih mesecev za prodajo na drobno. Letos bodo imeli Amerikanci več denarja na razpolago za nakupe božičnih daril kot kdaj koli prej. Ako bo vsakdo hotel kupiti vse, kar se mu poželi in kar premore, se bo pritisk na strukturo vseh naših cen nevarno povečal, a J naše zaloge različnega blaga se i bodo resno zmanjšale.
War Bondi pa niso le dar, ki | ima prihodnost za onega, ki | dar dobi, temveč so obenem še I
verjamete
aP pa ne
iiiimminiiiim
Zdaj pa nazaj k našemui blagoglasnemu koncertu. Ko je France odpel: "Jaz pa nisem pel, nisem bil vesel, pa tudi ž njimi jaz nisem šel . . ." se je France prijel za okno v avtu, šel globoko po sapo v želodec, del roko postrani pred usta in zavriskal, da so se Leskovčevi gabri zamajali, kot bi završal preko njih vrhov tržaški široko ali ameriški tornado.. Videl sem, kako je jata Leskovčevih kokoši pleplašeno zafrfotala,
Vsak War Bond, katerega kupite za božič prijatelju, sorodniku, ali samemu sebi, bo j ako važen prispevek k našemu naporu, da se draginja ne poveča.
Draginja pa grozi pred vsem radi tega, ker imajo ljudje v teh vojnih razmerah mnogo več dolarjev v žepu, kot je primernega blaga na razpolago. Ako se bodo vsi ti dolarji pehali za redkim blagom na trgu, bo nastal tak pritisk na cene, da bodo vsi napori kontrole cen v nevarnosti, da se izjalovijo. Ako pa naložimo te dolarje v War bonde, pomagamo obenem zmanjšati pritisk na cene in tako pripomoremo k temu, da ostanejo na svojem nizken nivoju. Nakupovanje War Bondov je ena izmed sedem važnih stvari; katere moremo kot zasebniki storiti v prid splošno-sti s tem, da preprečimo naraščanje draginje in povišanje cen.
Darilo tudi vsem narodom od osišča zasedene Evrope . . . kajti čim močnejši smo mi, tem močnejši in silnejši bo naš napor in tem hitreje bomo tudi dosegli zmago — zmago, ki nam bo pomagala do tega, da zopet enkrat praznujemo božič v polni svobodi.
Torej—War Bondi so najboljše in najbolj premišljeno darilo kar jih je, za ta božič leta 1943.
-o-
Ptičji domovi
Največ skrbi pa je Kreku v tej dobi delalo "Slovensko »lučajih sledi suspendacija in ga društva, pa vam bomo z ve
delavsko stavbno društvo," ki se je ustanovilo leta 1898, od 3. marca 1901 dalje pa mu je predsedoval Krek. To društvo je zgradilo delavcem nad -100 hišic, zabredlo pa je v gmotne težave, katere so ostale !Kreku, ko društvo ni moglo več delovati.
Poživitev in razmah slovenskega zadružništva je tudi Krekova zasluga. Že od leta 1895 je bil on tajnik "Zveze kranjskih hranilnic," od leta 1898 pa odbornik in od !'eta
1902	dalje predsednik "Gospodarske zveze," ki se je leta
1903	preosnovala v ločeni "Zadružno zvezo" in "Gospodarsko zvezo" ter je Krek ostal predsednik prve. Prizadeval si je, da bi se ustanovila enotna organizacija vsega jugoslo-\anskega zadružništva, pa mu to ni uspelo. Celo v organizaciji, ki jo je sam vodil, so se pojavile nekake "separatistične" težnje.
"Slovenska krščanska socialna zveza," pozneje "Pro-
potem v slučaju bolezni pa po sledice kar seme selbi pripišite.
Vsa čast in hvala pa tistim članicam, ki redno plačujejo svoje društvene obveznosti, nekatere plačajo kar za celo leto naprej. Tako je prav in tako bi moralo biti, pa bi bilo taj-nikovo poslovanje lahko. Saj »sodaj so dobri časi in vem, da bi lahko plačale, samo ste toliko brezbrižne, ker si vedno mislite1, češ, bo že tajnica založila pa ji bom že potem ob priliki plačala. Tistega pa nikdar ne pomislite, če ima tajni-
našim vojakom in vsemu narodu. Darilo našim vo-seljem pojasnile.	j,akom . f . dolarji, katere nalo-
Prosim pa vas vse, da koli-j žimo za božič v War Bonde, pokor vam je mogoče, plačate; magajo plačevati orožje in svoj asesment na seji, da ne oskrbo za naše vojake in mor-bom jaz hodila na dom vaakelnarje in vrhu tega tudi pospe-članice posebej. Imamo tudi j šujejo dan zm ;ge. Darilo vseved lepih daril, katere, bomo na I mu narodu . . . nele v tem, da
seji razpečale in poleg tega pa bo še nekaj za priboljšek. Le pridite in ne bo vam žal. Pozdrav,
Mary Otoničar, tajnica
--o-
V letu 1942 so tovarne mila izdelale krog 3,900,000,000 funtov mila.
je prispevek k vojnemu naporu, temveč tudi radi tega, ker pomaga držati •cene na nizki stopnji in nam ohranjuje ono zdravo, trdno Ameriko, katero hočemo vsi zase in za svoje otroke, ter za vojake, ki se bodo vrnili iz svojih bojev nazaj— v čas mirnih božičev.
Ptičji svet razvija v pomladnem času veliko vnemo, pridnost in spretnost pri gradnji ovojih domov. Mnoge med pticami se zadovoljujejo seveda samo s priprostimi ležišči za jajca in mladiče, so pa tudi ptice, ki skrbijo kot dobri gradbeniki za neko udobnost in celo lepoto svojih bivališč, pa si i izbirajo posebno primerne prostore zanje.
Neko splošno pravilo za gradnjo je to, da si jih ptice pripravljajo tem skrbneje in udobneje, čim daij časa ostajajo mladiči v gnezdih. Fazan, .jerebice in mnoge druge ptice, ki stanujejo kar na tleh,. ■ si pravih gnezd sploh ne grade in bi tudi ne bila potrebna, saj se izpraznijo takoj, čim se mladiči izležejo.
Med pticami, ki si umišljajo prave majhne hišice, so na čelu dolgorepa sinica, kraljiček in penica. Te slabijo celo za vr; ta. Sinica postavlja mala vhodna vrata nekoliko višje, nedvomno zato, da dobi več prostora za številno družino in da bi bil domek udobnejši. Tudi sraka gradi ifopolnoma zaokroženo gnezdo in pazi na to, da ji dolgi rep ne bo zadeval ob njegove stene. Druge ptice p: skrbe zopet za posebno zavarovano lego, n. pr. lastavice, ki postavljajo svoja gnetzda neočitno pod strehe. Neke ptice, ki žive ob vodi, si grac'te v peščene sipine prave predore, druge se zadovoljujejo spet z votlim deblom, s previsno vejo ali celo z odvrženim cvetličnim loncem in starim čevljem. Žolna si votline v drevesih izteše sama in v njih ji je gotovo udobno.
potem jo pa na vso moc
vlila v
kokošnjake, najbrže mislec, se nekaj nepravdanskega ^ okrog njih, ko prihajajo P zraku tako čudni glasovi.
Tam pod gabri .sta stala la in Mrs. Leskovic, ki sta ze pi_J postala pozorna na milo done petje, ki se je bližalo sem deželne ceste št. 20. sta si mislila, da se vozijo W ' tarji ali pa naborniki. Kj> ^ pa naš avtomobilček ^
njih dvorišče in ko je * ^ odpravil svojo vriskajoco
natanko videl, ^ Leslie trznil »
go, sem se je Mr.
usta
tudi videl, kako so se mu ^ preganila v stavku, ki £a
nisem slišal, ampak samo P
! t
<0j in p ;sv. iali ni i - na kraj
saj
h Obd;
hrj
stavi j al in ki se je najt*ze g ^
sil: "Bog se nas usmllJneVU
nam gredo, pa pri belem ^
take uganjajo! Le Kaj
sosedje rekli! Pa da i"
priti ravno k nam.	j{f,
Seveda, to si n/f ^/na Leskovic samo mislil- ^ zunaj tega ni PokaZfie navij uden slovenski človek pravil najslajši obraz, K ^ ^ j more človek misliti in 3 smehljajočega obra^ad"u iz av- *ate
ko smo se s težavo --- ie. ta. Menda nas je petJ®, nekam
'Je. a tu
2246 Ha: Ujel Hi S
lo, da smo bili t a k	• ^
Da ne bo ^
oslabljeni, pregrešne^ kaj povem, da nam
kar
tu-
pregrešnega mislil. ^ ^
topil0 v
v n0*
. r* 1» frn,
oštarij ni prav nic	iniei
ge. Še malo ne! Ce s" bi. ušesa nekoliko bolj rdeč«, ^
lo to od prepiha na avtu,
ste vedeli!
"No, lepo je to in
zelo me to Pr
ve-iha-
seli (bogve, če mu Je '-^dar alo iz srca), da ste me ^
enkrat prišli obiskat čast je to za našo hisO: tel Mr. Leskovic. nam
" je na
lu-
ap
ite Plar
1C1J
Hi
Soši »Prej
Ho fc.,
dol >2ai
akoi
*fo. j
i Od,
V5< i 4
ia s
tel Mr. juesnuv.v, - klie»i,u moč stiskal roke, _teiJd.
zeno:
Mati, sem r<Q gospodom v roke sezi- ' ,jt l ička, torej človek m^ ven na farme, da Je obrajtan, kakor se mu d0; si mislil. Na farmah ^ pf ljudem niti na m»sel prot' da bi tako proti človeku P
stirali, kot si upajo ^ 0 landu, ki ne kažejo P
nega rešpekta do C [uredniškega stanu. ^ geni
"Pa kaj vas je pr"1 ^ se reče, avto vas Je * Kaj g ampak hotel sem reci, JJ. ^
snih opravkih ste, .'.n rad v% zgodaj v soboto?" del Mr. Leskovic, ki « ^ dfnul zvedel, če ^^
lu naprej, da bo v ' da„j o p r a v 1 .i a 1 svoje ge , opravke. Pr^v »K^ & navadno rad pobana, ^ prav mu pride j oo^ ^ lahko izmaže od dela, a_ je samo ob nedelj^ ' "Po led smo jasnjeval France, P di odpočili nekoliko-	,4**
Po led?" se
pr
kovic, "pa .ste	,
lahk0 dobite^ ^
nas
lato in druge ^ .jeluje stvari, ledu pa	j"*
Ampak tamle	pl-o
ga imajo
Ali morda	^d*
rda katerem vas glava boli, P*,1
jo-	,.
ledene obkladke
avno

bujemo ce, "pa
led,"
to je
"Jej
N
>l , ^
daj3* Vsa
h*


nekaj ik
Jtfr-
m
le*
v borjaču m kodajsk, ni se nagne tesno
caupa:
in mu z«»r- . ( m0 deli na ajs-z:;se, ker smo boU
V
X"
\ ' C
fittest,
\ ' \
atk'z
mi.
"Brez
smo p napra
> Da
Dr;


skrb',	.
ljubil Mr.Le^ bilo-^ debelo požrl, k pa nemo znai •
........^'ir^t*
ni bilo tceba kot bi nič ne oP**
sili.
H?
ker	vas	poznamo,	da	da
čati, vam bomo P» ^rf ... *
France se skrbno o« ^ %
be in ko vf'nifpujfl^ % dobro ^ajštanih.Ptob^.^ ^
Hi


Kako se je Tre= ttšnik vozil v Trst
Spisal Janko Mlakar
lila v
ž, da gpdi
0	po
a Mr-
1	prej
oneče .
m od . Trebušnikov kastor srečo in škodo tjbrže J®"Peresom za trakom os- "Povejte nam, Groga, kako hrva- [J. Luciji, mi smo se pa je to bilo," prosi ga Ivanka ;| £o je
ril n» ranče j vlo-kako ail > i usta sicer pred*
egla-i! K dnevu, bodo iorajo
Šolsko kosilo
Urna Kot jena-
^• Luciji, mi smo se pa Iali dalje. Sicer bi bili 11 radi malo ostali tam, "am bil pripuščal čas; ,rai je zelo lep in res vre-*se ogleda.
Sa«ia leži na nekakem ki ga tvori Soča z Id-J dana je od lepo obra-»ribov kar j ako pri j a -- poprej v Baški doli-ale skoraj samo sivo P Pozdravljajo te pa l udi visi velikani Tri-Pogorja, od katerega
je
"ako nam poveste, vam pa po-rečem, da ste vi prav šteli predore."
"No, vam pa povem, pa ne zavoljo tebe, ampak zaradi gospoda."
'Gotovo vam je znano," začne Groga, "da sem služil v Ljubljani pri topničarjih. Imeli smo zelo hudega stotnika, ki se je 1 pisal Salabolski. Bog mu daj dobro, saj je že davno umrl! Nekateri so celo trdili, da je bil vitez. Toda jaz tega nisem
J- | ---J ,	i.6a v	Jlli Kga lllCCUi
^ovil pred Bohinjskim | verjel in še danes ne verjamem.
Zlasti pogled na
er
šel
2246 m) in Kanin (2582 . javnost nepopisljiv. • 'Jeten je tudi izprehod ,1 Soči. Ako se potrudiš Idrijce v Sočo, vidiš
im sei . " ^njce v Sočo, vidiš sproti. wiap Soče in divj0 sote_
iz »v' ireVze-
neka® lo W
:ar
tu-
štetje »v"0! , ime
sli
da
Kajti vitezi imajo železno oble-
|teri buče jezni valovi 'Planin."
,cija je pa tudi važno ' lla razne kraje in go-!evPri nji odpirajo tri °ska, Baška in Idrij-• ej Je šel ves promet strani v gornjo So-
ie b'* 'litin -
'J ■ crez Trbiž. Sedaj
*fto postaja sv. Luci-iobro
eV6#o — Zlasti Tominci
akad°VOljni z novo že" fend^o0?!110 imaJ° d0 15J'e s|i odH i ai'ld je Že nek°" je h'" 'io ,	Cel° Bolča'
vs<j llt g°tovo raje črez sv.
13
jr,
Se jim ni treba peli
di' * imajo v Trbiž ne-
0kl'p< WftCih dolgega Prede-
fee
i Prlt lonkJP
e Pra (: , aj sv. Lucije lzgi-
cpji '
m dolgem predo-Pogled na krasne So-in zopet nas obda-prote Pa pridemo iz luk-Cleveiw.dgledamo ozko, slabo
Ijive^l |
Jts°tesko, skozi katero
• ,fa Soča v globoki strugi.
■inesel
0	KaK;
1	ta^
•ad *
i^očeš natančno ogle-
■ Sno sotesko med sv. '1 Ai-- •	, •
'yv-'ami, moras jo
k j j ti med vož-
Veliko. Komaj pri-
;,e luknje i» smukne-
v ak most, že smo v
JJ»ka in Groga sta si
, . Cas s tem, da sta
- ,,.,'p nka Ji^i je našte-
pa sedem.
- na%l velik prepir,
r.;av- Ivanka ie očita-
ker ,p

reke''
po
je
H
b«3 pr
r. leča,s

izifl
ra«
potrdi
H
•of^ neK"
ifc
W
-irjc1^ 1)0'
{oV
Site.,, a. nJ1'
ie "

Pa
ia • ia Je Je en predor pre-
ko, Salabolski jo je pa imel iz sukna, kakor mi. Sicer me pa to ni dosti brigalo.
Veliko bolj važno je bilo za me, da je pri njem služila Muc-kova Minca, ki je bila iz naše vasi. Komaj me je po mnogih letih prvikrat zagledala, že se je zatelebala vame, tako brhek sem bil takrat."
"Zakaj pa pravite, da ste bili," prekine ga Ivanka; 'saj ste še sedaj najpostavnejši mož pod brezniškim zvonom."
Grogi se je pa zdelo pri tem, kakor bi ga bil kdo po srcu namazal z maslom. Počil je s prsti, tlesknil z jezikom in rekel:
"Moj Bog, kaj bom sedaj, ko imam že pet križev na hrbtu! Takrat bi me morala videti, ko sem imel na ovratniku na vsaki 3trani po dve zvezdi, in mi je 1 rgžljala ob strani bridka sablja! Kadar sem se zvečer iz-prehajal po Mestnem trgu, in mi je ropotala sablja po tlaku, imel me je vsak za častnika. To so me vojaki pozdravljali! Roke so jim kar same letale k glavam.
Po izprehodu sem navadno krenil k Muckovi Minci. Stotnika ni bilo doma, gospa pa tako ni nikdar pogledala v kuhinjo. Td-co sem sedel lepo za mizo in pokušal, kaj so pri stot-nikovih večerjali. Minca je vse-iej vedela, kdaj pridem, in zato takrat skuhala za tri več. Večkrat mi je celo za slovo stisnila v roko svetlo dvajseti-co.
To prijetno življenje se je pa naenkrst končalo popolnoma nepričakovano. Prišlo je pa tako-le:
Nekega večera sedim lepo
Stanko "se je v edini sobi vi-ničarije vzpel na klop in pogledal skozi okno. V sobi je bilo še vse temno, zunaj pa je snežilo. Vso noč je naletaval droben, mehak sneg.
Njegov oče, ki je šel malo poprej pogledat, kakšno je zunaj, se je pravkar vrnil in je kljub temu, da se je otresal snega že zunaj, še zdaj otepa-val sneg z obleke.
"Šlo je vso noč," je dejal oče, "pa boš vseeno lahko šel v šolo."
Medtem je šla ven pogledat tudi mati. Viničarija je čepela globoko v snegu, nad njo pa skozi gibljivi zastor padajoče^ ga snega ni bilo videti neba. Zavila se je še bol j, trdno v veliko sivo ruto, ki jo je nosila še njena babica, si otresla sneg s čevljev in se prav tako naglo vrnila, kakor je bila odšla.
"Hu, kakšno je! Kaj res misliš, oče, da bi šel Stanko v šolo? Še izgubil se bo!"
"Zakaj se pa izmed nas ni nihče izgubil, pa smo tudi hodili v šolo?"
Sedel je na klop k veliki peči, ki je bila za precej topla in klobuk je položil kraj sebe. Materi se le ni zdelo prav, da bi Stanko v takem vremenu ho-1 t--
Za razmotrivanje na letnih sejah
Čas društvenih letnih sej je prišel. Dolžnost članstva je, da se vsaj letnih sej udeleži, da vidi, kako društvo napreduje, da razmotriva o važnih problemih društva za prihodnje leto ter da izvoli dober društveni odbor.
Na letni seji tudi sklenite, da bo dalo društvo letni oglas v Ameriško Domovino. Tak oglas stane za celo leto samo $5.00 in je priobčen vsaj enkrat na mesec. V oglasu so imena in naslovi društvenih odbrmkov, zlasti pa tajnika, ki je najbolj važen urad pri društvu. V tem oglasu društvo lahko priobči tudi čas in kraj sej, da se ve članstvo ravnati.
Društva se sk,ozi vse leto poslužujejo Ameriške Domovine za oglaševanje sej, pobiranje asesmenta, prireditev in drugega, kar zahtevajo navadno brezplačno. Nekoliko lahko povrnejo s tem, ako dajo tudi letni oglas v ta list za tistih borih $5.00.
dil z doma.
"Pa bi vendar ostal doma, saj nima ne čevljev .ne obleke za tako pot."
Sin je gledal še vedno skozi malo, s križi zavarovano okence v sneg in ni nič poslušal, kaj sta imela oče in mati. Ko je mati znova tarnala nad hudo potjo, se je oče najprej malo odkašljal, potem se je popraskal za ušesi, del klobuk na glavo, se dvignil s klopi in stopil prednjo.
"Da te ne bo skrbelo, bom pa jaz šel z njim do glavne ceste, bova naredila gaz. Saj ni tako hudo, kakor se tebi zdi."
In tako je bilo sklenjeno, da poj de Stanko ta dan v šolo.
Oblekli so mu star očetov suknjič in ga obuli v stare očetove škornje. Bili so mu resda preveliki, toda to ga ni motilo Videti je bilo, kakor bi šli škor-nji sami s suknjičem na sprehod.
Oče je hodil naprej, imel je s seboj lopato in je sproti odmetaval sneg, sin pa je v svojih velikanskih škornjih stopal previdno za njim. Tako veliki škornji, si je dejal, lahko bi me nesli po svetu kakor tistega mačka pred pravljičnega kralja, Ampak Stanko je kmalu
poznal, da stari očetovi škor- j j^i/da' bi" šeT*laWo' spaUn d'a nji nimajo prav nobene čarov- bi potešil svojo la,koto< ž niske sile v sebi m da je v njih j ci, ki jih je zjutraj preden je
še! od doma, pojedel, so bili že i bog ve kje in zdelo se mu je, da mu pajki predejo po želodcu.
Sedel je mirno na svojem prostoru, očetovi škornji so mu bili v nemajhno napoto v tej majhni klopi in željno je čakal, kdaj bo pozvonilo. Ure so bile dolge kakor njiva, ki sta jo včasih z materjo plela, in se niso nikamor premaknile. Ves čas je živel v strahu, da ga bo učiteljica poklicala in je ne bo slišal, ker bo zaspal. Boril se je s spancem, z lakoto in z dolgočasjem. Samo na pol je dojemal, kar se je dogajalo v šoli.
Končno je vendar minila šola. Zunaj je še vedno snežilo in
hodil celo bolj počasi kakor v lastnih čevljih. Bil je hudo razočaran nad svetom, v katerem se kaj prijetnega primeri kvečjemu kakemu mačku ali pa še tistemu ne.
Tako sta z očetom vendarle prišla do glavne ceste. Poslovila sta se, oče se je obrnil nazaj proti domu, Stanko pa se je priključil šolarjem, ki so vsi koračili po cesti proti šoli.
Preveč mrzlo ni bilo in kmalu so se med seboj sporazumeli, da taka pot po snegu ni napačna. Bliže ko so bili šoli, več znancev je bilo. Razvrstili so se po zasneženem travniku in uprizorili sijajno bitko. Pozabili bi, kam so prav za prav namenjeni, če bi jih star kmet, ki je prišel mimo, ne nagnal.
"A tako, kdo bo šel pa v šolo. Vsak čas bo osem."
Roj črnih postavic se je usul proti šolskemu poslopju in prav zadnji hip so pritekli učenci v šolo. V šolski sobi je bilo toplo in marsikateremu, ki je od daleč prišel v šolo, se je skoraj dremalo. Tudi Stanko je nekajkrat nesel roko pred usta. in skrivaj globoko zazde-hal. Dolga pot po snegu in huda bitka s sneženimi kepami ga je res utrudila, dve želji je
Stanka ni nič kaj mikalo domov na dolgo pot.
Tedaj je, še preden so odmo-lili, prišla učiteljica iz drugega razreda in po imenu poklicala nekaj učencev, med njimi tudi Stanka.
"Pridite v pritličje," je dejala, "kosilo boste dobili."
Dalje prihodnjič
DELO DOBIJO
DELO DOBIJO
OSKRBNICE
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu.
V mestu—
750 Huron Rd. aH 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden.
Delni čas—
1588 Wayne Rd.. Rocky River.
Tri ure na dan. 6 dni v tednu.
Plača $9.90 na teden.
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu.
se ne priglasite
Employment Office oaprt
od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan,
razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
Fhe Ohio M\ Telephone Co
DELAVCI
Plača od ure VOJNO DELO
The Bishop & Babcock Mfg. Co.
4901 Hamilton
(294)
700 Prospect Ave., Soba 901
(296)

HOTEL STATLER
potrebuje moške za
OSKRBNIKA DELO V KUHINJI Potrebuje ženske za OPERATORICO STROJA ZA POMIVANJE POSODE POMOČ ZA PESTRY KUHARICO
Zglasite se zadej v hotelu, E. 12. St.
Personnel Office, soba 335 med 9 zjutraj in 6 zvečer
(294)
MALI OGLAS!
C,»ji. Cia pove vedno ! P" Muck1ovi Minci v kuhinji in Trebušnik ji-j 00™ leP kos Potnikovega
li^led svetoval, naj j hlbta"
>t V
opita
in gjresta na-

ftia
da se prepri-1
rt v...
"Kaj, stotnikov hrbet ste | obirali," čudi se Ivanka.
"Ne bodi no sitna," raztogoti | se Groga; "ako pravim, da sem |
Prav.
^ -gov svet jima ni, ,. , , J	, ,, i
■ !lflh-	i obiral kos stotnikovega hrbta,!
hočem s tem le reči, da sem
obiral kos srnjakovega hrbta,
katerega je Minca spekla za
stotnika.
1 J Peljala sta se k vfi)irala. Ivanka je v-Ul;o priliko, da je
nasprotnika. *
NO
W..e Peljali onstran L Ukanski 163 m dol-
51 kT Trebušnik hnil,
S> /alu vlak poskočil v
Mi r
*	takoj ošte-
^ti^te vi predore NiL niti »e rečete ^ ' kadar kdo kih-kl'istjan ste pa
biA , nikomur "Bog .^t<VJ,kihne potem tu-°dvrne ji GVoga ves
, m!t ^ ne v«
a naredil ta-


St(»avi	gospod
no izpreobrni-

''JUbo
w V ^
je 'Bog poma-
sto pa nare-vprašam ga
%rat
v veliko ne«
"Yankeeji" in Avstralci so "tam doli"vpi izcrili "bang-up rodeo" predstavo, lcaleri je prisostvovalo krog 60,000 oseb. Med občinstvom so bila prijazna avstralska dekleta, katera so po predstavi "Yankeeji" v jeep avtih pripeljali na pozonšče kot zaključno dejanje.
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN DOBREGA OČETA
Frank Hočevarja
ki jc umrl lo. dcccmbrn 1910
Naj mu bo c^uunjcn blag spomin! Žalujoči:
MARY, soproga in OTROCI. Cleveland. O., 13. Uccembra 1943.
Income Tax
Vi lahko plačate svoj dohodninski davek pri
Mihaljevich Bros.
6424 St. Clair Ave.
Lahko plačate pri nas tudi račune za plin, elektriko, in telefon vsak čas.
(292)
Soba se odda
V najem se da opremljena.soba za eno ali dve dekleti. Vprašajte na 1144 Norwood Rd. Tel. HE 2783.	(292)
Proda ali zamenja
Proda se ali zamenja hiša za 2 družini pri 140. St. ulični železnici blizu, Eaton Axle. 5 sob zgorej je praznih in se lahko takoj vselite, 5 sob spodaj pa do-naša redno $62.50; 2 garaži; cena $5,900. Se vzame vaš lot v Euclidu na račun.
F. J. Turk
1112 E. 174. St.
IV 3153.
(294)
Stanovanje v najem
*V najem se odda stanovanje 4 sob in toilet, zgorej. Naslov: 1045 E. 61. St.	(292)
Farma v najem
V najem se odda farma na Stevenson Rd., obsegajoča 80 akrov; hiša 8 sob, plinski vrelec. Za podrobnosti pokličite Anton Logar, 928 E. 222. St., Euclid, O. KEnmore 5550.
(293)
Na sliki vidimo jetnike is jolietske jetnišnice, med njimi so nekateri obsojeni na dosmrtno ječo, ki so bili po dolgem času sedaj prvič na prostem, ko so jih preselili iz stare jetnišnice v moderno poslopje v 12 milj oddaljeni State vilic, kjer je prostora za i,500 jetnikov. Stara jetnišnica je bila zgrajena se v času civilne vojne.
Pohištvo naprodaj
Proda se kompletno pohištvo za 3 sobe: kuhinjo, spalnico in sprejemno sobo. Obenem se dobi pravica najemnine v apart-mentu. Naslov dobite v urtidu tega li.its.	(294)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA
Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Mnogo vaših prijateljev in sosedov je zdaj zaposlenih pri
Ohio Crankshaft
Mi lahko rabimo 200 .
moških in žensk
Odprto imamo za
lAthes
GRINDERS MILLING STROJE INŠPEKTORJE BENCH TEŽAKE
in mnogo drugih del Predznanje ni potrebno Plača od ure Zglasite se takoj
Ohio Crankshaft
3800 Harvard Ave. (Dec. 11, 13, 15, 18, 20, 22.)
KUHARICA
za nočno delo od 6 zvečer do 1:30 zjutraj 6 noči na teden.
Plača, hrana, uniforma in pre-voznina zastonj.
The Osborn Mfg. Co.
5401 Hamilton Ave.
(293)
DELAVCI
za
SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU
DELO v SKLADIŠČU Velika plača od ure in overtime
The Cleveland Tractor Co.
19300 Euclid Ave.
(292)
Delo dobi
ženska za lahko hišno iščenje. Zglasite se na 1315 E. 53. St.
____(292)
Moške in ženske splošna tovarniška dela
se potrebuje za
6 dni v tednu ' ' 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK \
Moški 77^c na uro
2enske 62V^c na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co.. Inc.
^.;iiitiiiiirjiiuitiiiiitcaiiiitttHnicaiiitiiiiiiiicaiiiiJtiiiitic3iifiiiiimiMiiii(iiiiiiic3iiiiiiiiuuratiiuiiiiiicaiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiii(caiiiiiiiiiiiic^
Miza je bila okrašena z or hidejami, magnolijami in ben
galskimi vrtnicami. Sužnji, oblečeni v bel muslin, so prinašali radži, ki je sedel pod pre-
pripravljene kot šparglji in kot poobedek so prinesli v košarah iz zlatega filigrana in na pestrobarvanih perzijskih krožnikih različno južno sadje:
stolom iz zlate tkanine, jedi, ki ; med drugim ogromne ananase so bile pripravljene v dvorni in ravnokar natrgane kokosove kuhinji in ki so bile deloma in-J orehe, polne okusnega mleka.!
Pijača je obstojala iz porta,i
—Na to pa res nisem mislil, je, da je ta stari čarovnik na V resnici, on edini lahko pre-'čudežen način nekje ukradel maga težkoče, ki nas zadržuje- j morsko sive oči lepega šest-jo. Saj je skoraj čist duh. Od najstletnega dekleta, onega dne, ko sem ga srečal v j Radža sam je bil gotovo ga-divjem prepadu butanskih go-j njen. Fiksnega pogleda yoghi-ra in ga pregovoril, naj mi sle- j a, ki menda ni zapazil njego-di na moj dvor, ni zaipustil dvo-j ve prisotnosti, kar ni mogel rane palače, ki sem mu jo do-! prenašati.
ločil za stanovanje. Komaj vsa-j —Uredimo naglo našo zade-ka dva ali tri dni zavžije pešci- vo, je dejal radža osorno in se co riža, polovico oranže ali po- obrnil k Jagfnirju. Razločite pije požirek vode. Med tem kojAll-Mahu, česa pričakujemo od leži njegovo posušeno truplo;njega.
na preprogi, se njegov duh j —Naj mi Vaše Veličanstvo sprehaja po astralnem svetov-j oprosti, če Vam ugovarjam; toče se ne motim. Ali Mah že kaj hočemo od njega: čita
širazkega vina in palmovega li- j lavne sobe m
z marmorjem
ju. Človek bi ga smatral za umirajočega ali za idiota, pa je skoraj bog!
V spremstvu obeh svetovalcev je radža odšel iz svoje de-prišel po dolgi, tlakovani gale-
dijskega, deloma evropskega izvora.
Po juhi salanganskih gnezdjkerja so prišle na mizo plavute mor-; Ta dan je imel radža dva skega soma v omaki, holoturi-J gosta, dva Indijca, ki sta pa je, pečeni, mladi pavi z goba-; postala že skoraj Evropejca, mi, ribe, bambusove mladike, i ker sta bivala dolgo v Angliji.! jjlriu All-Mahu.
i Bila sta njegova zaupnika. To-j Veliko nasprotje ■ da menda radi prisotnosti dveh telesnih stražnikov, ki sta stala pri vratih, oborožena s srebrnim kijem in pozlačeno sulico,
da ve,
naše misli kot odprto knjigo.
Za trenutek se je mrtvi obraz asketa stresel in radža je razumel, da se Jaghir ni motil. —Ve, čemu prihajlamo, je
riji v razkošno opremljeno dvorano, ki jo je bil stavil na razpolago svetniku, yoghiju iivfa-
je bil radža. spregovoril le par no avetnika.
brezpomembnih besed.
Doab Sirmur, ki je bil kakih j trideset let star, je imel ponos-\ no in pravilno lice in od soln-ica potemnelo polt. Glavo mu je
je obstojalo med bogato arhitekturo te sobane s stebri iz alabastra in porfirja in pozlačenimi arkadami, in umazanosljo in revšči-
Ležal je na stari cunji, ki je pokrivala razkošni tlak iz mozaika. Bil je skoraj nag, pokrivalo ga je Ife par umazanih cunj. Nemogoče je bilo, doioči-
j pokrival turban iz kitajskega > ti njegovo starost, toda Ravana Ikrepa z okraskom draguljev, j jn jaghir
V BLAG S P 0 M S H
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN SKRBNE MATERE
Oblečen je bil v telovnik iz onega zlatega brokarta, ki ga dandanes izdelujejo samo še v In-
i imeti
I
sta mislila, da mora najmanj sto let. Bil je
i naravnost strašno suh. Mišice j so se mu bile čisto skrčile od diji, počez je imel prevezano j prostovoljnega posta in aske-šerpo iz rdečega kašmirja. Zaj(irlie nepremičnosti; bile so
tenke kot vrvice. Vse kosti nje-
ry Pižem
govega okostja je bilo mogoče
All-Mah v I besede ni bil drugega kot kost in koža. Bil je še mnogo bolj suh kot ljudje ,v pokrajinah,
njim je stal paž, ki je bil skoraj pravttako bogato opremljen kot njegov gospodar. No- j natančno razlikovati in in sil je njegovo orožje: khora-|njem ni bilo najti trohice me sansko sabljo, čije ročaj se je|sa. svetil dragih kamenov, in dve j
pištoli, vloženi z zlatom in bo-1 AU"Mah v ln'avem P°menu gato damaskinirani.
Radža je bil silno zamišljen. Komaj se je bil dotaknil jedil,! .	.
ki so'jih postavili predenj inlkJer tf vsajala lakota m ka-;
navidezno olajšan se je dvignil
in pomigal svojima dvema gostoma, naj mu sledita v njegovo delavnico. Razen nekaj naslonjačev iz železnega lesa, vloženega s koralami in opali, ta soba ni imela nič orijental-,skega na sebi. Na mizi je bila
in nas pripelje k Vam še kdaj. Žalujoči ostali:
SOPROG JOSEPH in DRUŽINA Cleveland, O.. 13. decembra. 1943.
ki je v Boen za vedno zaspala 13. decembra, 1041.
V žalosti globoki, spominjamo se še na Vas, ko je danes že dve leti, odkar ste zapustili nas.
Svete maše so se brale in se bodo brale še, za blago dušo blage mame in za Vaše milostno srce.
I
Z Bogom mama nam estani. podarjen na.i Vam bo nebeški raj. j kartoteka, pisalni stroj in celo na i Vas večni Bog ohrani	>, ».» . , • .	,
brezzicni brzoj avm aparat.
Radža Doab Sirmur, ki je dolgo časa bival v Parizu in Londonu, je bil ponosen na to, da uporablja najnovejše iznajdbe.
Pomignil je svojima tajnikoma, Ravani in Jaghiru, naj sedeta poleg njega, za mizo, ki je bila pokrita s papirji, katerih vsak je imel svojo etiketo in ki so bili skrbno razvrščeni. Radža je vzel v roke kup pišem, izmed katerih je večina nosila poštni pečat San Frančiška.
—Dobre novice imamo iz Rusije in Kavkaza, je dejal; revolucija izborno napreduje: v nekaj mesecih, morda celo v nekaj tednih bo pred vratmi Indije.
—	In Amerika? je vprašal Jaghir.
—Tam pa nam gre slabo, je zamrmral radža nezadovoljno. Misterija se je morala čez noč ukrcati in zapustiti San Fran-cisko. Razen tega so bili vsi poskusi, najti Budhin demant, brezuspešni.
In Doaib Sirmur je odprl eno pisem, ki jih je imel pred seboj in ga prečital obema Indijcema.
—In vendar moramo zopet najti ta demant, je dejal radža z nepotrpežljivim glasom moža, ki je navajen, da ga vse sluša. Misterija hoče tako. Ta demant nam je neobhodno potreben, da pričnemo z veliko revolto, ki osvobodi našo domovino.
—	Edino eno možnost imamo, je dejal Ravana po daljšem molku: vprašajmo za svet našega velikega vedeža, yog-hija Ali Maha. On ve vse in vidi vse in nam morda pove, kje se nahaja demant.
erih strašne fotografije so prinesli angleški potovrlci.
Najbolj čudovite pa so bile! njegove oči.
V obrazu, ki je bil prstene, j mrliške barve, sta se svetili dve oči, svetlosivi, čisti in otroško mili, živahni kot oči deteta.
To nasprotje je delalo globok litis na gledalca in Jaghir je to takoj opazil.
—Rekel bi, je dejal šepeta-
ponovil Doab Sirmur s tihim glasom, in uganil je, koliko važnosti je za nas, da uspemo, da spet najdemo Budhin demant in tako Azijo rešimo tujega jarma.
—Vaše Visočanstvo mu mora to ukazati, je spoštljivo dejal Ravana; njegova volja se Vaši ukloni.
Tu je radža dvignil obe roki proti yoghiu, ki se še vedno ni ganil.
—Ukazujem ti, da zaspiš, je zakričal s poveljujočim glasom, in tvoj duh naj gre za stoletja nazaj . . .
Nekaj trenutkov se je okost-I no telo Ali Maha komaj vidno j j treslo, njegove oči so se povečale in skoraj stopile iz obraza stisnjeni zobje so mu zaškrtali in ustnice so mu postale' bele. i Mišice njegovega obraza so se J stresle kot pod utisom nadčloveška volje.
Molče in nepremično je radža s svojima dvema svetoval-i cema gledal to nadnaravno pri-| kazen. Zdelo se jim je, kot bi J veter z onega sveta zavel okoli I njih, in Jaghir je opazil, da se
• je naenkrat vijoličasta megla1 ' ' i j dvignila iz fakirjevih prs. Sve-{
j ta groza jih je objela . . .
Med tem, ko je yoghijevo te-I lo počivalo na cunji, se je nje-
no obleko konca 17. poletja nato osebo z dolgimi zahzn romantično, dolgo suknj°< " edaj Ang'ezI
bolj so zatemnele časovne slike postajale jasne.
Budhin demant je zapustil Kitajsko. Ali Mah ga je videl v rokah gusarskega kapetana. Bandit je imel dolge črne lase in v očeh se mu je bliskal pogum, obraz pa se mu je vražje "skrbno obrit, na hudobno režal.
Toda ta slika je kmalu izgi nila pred drugo. Videl je ple- njegovo slabo telo je menitaša s pudrano lasuljo, ob-1 pogled mu je lečenega v baržunasto in veze-! in brezizrazen.
10 nosijo se se čno pa je stopil Prede,"Ma. to je bila zadnja vizija M ha—elegantno oblečen » videz i"0"
'bankir ali veletržec.
idno utiuja*
Yoghi je bil v
ii
klonil0 postajal stekle*
Rutk H nt z iž Pitts-bm aha je vstopila v WACS r upanju, da bo tako srečala rvojeg-rt že dolgo izgubljenega bratranca, ki je dezer-tiral iz Hitlerfevih vrst, lo je Eru-iu Rommel. Upa, da ga bo srečala kje v zavezniškem ujetniškem taborišču.
gova volja pokorila povelju radže. Njegovo fluidno telo se je z velikansko naglico zagnalo skozi plasti svetovja duše, kjer ! ni preteklosti, ni prihodnosti.
Natančno je videl ogromni i dragulj, ki je bil brušen v obliki jbriljanta in sredi katerega se! je smehdljal Budhin obraz. Noben draguljar ne bi mogel ce- j niti neizmerne vrednosti tega i dragega kamena, ki je tehtal več kot tisoč karatov.
All-Mah je prisostvoval vsem j doživljajem znamenitega de-j | mania, od trenutka, ko ga jej | bil Budha sam sprejel iz rokj i princese, ki ga je podarila be-i raču.
! Indijski mogotci so ga imeli
! v posesti do 15. stoletja, potem pa je prišel demant na Kitaj-j sko. Polastil se ga je cesar izj dinastije Ming, kateremu ga jgj slednjič ukradel nezvest mini-S ster.
Od stoletja do stoletja so tekli potoki krvi za posest usode-polnega kamena.
Čimbolj se je All-Mah v svoji viziji bližal sedanjosti, tem-
McC^'
Dve ameriški vojašlci bolničarki, Maryl>.en • ^ cheon in Wilma Ward, obe iz Birmingham, Mich-, sata kraljevi stol v neki kraljevi palači v Neaplju-da je precej udoben sedež.
Kamor gre general Montgomery, poveljnik armade, gre gotovo tudi njegov voznik-šofer BuU \ bil že večlcra odlikovan za hrabrost. Oba n«-in Ija gornja slika.
iščete delo?
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEF'OZABNE HČERKE IN SESTRE
Helen R. Ponikvar
ki .ie zatisnila svoje mlade oči 12. decembra, 1942.
Eno leto v tihi jami, predraga hčerka—sestra snivaš. a v duhu vedno še med nami, kot nekdaj v srcih naših bivaš.
Žalujoči ostali:
STARŠI in SESTRE.
Cleveland, O.. 13. decembra, 1943.
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
daril P" >N
POLNA
BOŽIČNA DARILA!
Največja izbira lepih in koristnih božičnih zmernih cenah!
PRIDITE, DOKLER JE ZALOGA
OBLAK FURNITURE
6612 St. Clair Ave. . i0,___
Trgovina do božiča odprta vsak dan od 9 z J11	H
9 t

S
M
S
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
Koristno in lepo božično darilo!
Ali veste, kako boste najbolj razvese i j^jj. ga sorodnika, soseda, prijatelja ali znanClomovirl0' Ii
naročite Ameriško V ^ ^ ^
p o^
vo vesel. Ako ste v
Clevelandu ali tod okrof^ ed
ne praznike? Ako mu naročite auiwi»— ^ g< če je še nima! Dobil bo v hišo list, katerega ^
•: edefl
čite naše upravništvo — HEnderson	1 boste
*	"ti S®
naših zastopnikov se bo oglasil pri vas in
[OE
30EZ30K
HEnderson 0628
v
pogovorili. Zunanji naročniki pa Order ali ček ter naslov novega naročnika- ^^
S tem lepim in koristnim darilom J lite že z božično številko, ki bo izšla 23. CvOČasnO; Zato nam morate pa poslati naročilo Pra da je Vi, ki ste že naš naročnik, dobro veS vggeljei* Ameriška Domovina dober list in da ga z vo K3te-čitate. Dajte, seznanite tudi druge ž ^ b0ste rih bi radi, da imajo dober list v hi«. b list i' imeli zavest, da ste naročili prijatelju do ^ pa da ste pomagali razširjati zanimiv dn narodom.	b°ltU'
Mi vam bomo hvaležni in hvaležen v'a
di novi naročnik!
H