Uefo XXIV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za '/i leta 35 lir, za 'h leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovino, industrijo. obrt In denarništvo
Številka 93.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-81. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953
Izhaja vsak torek
in petek
Ljubljana, torek 9. septembra 1941-XIX
CenaiSS 0-60
Nadzorstvo nad nakupi delnic
Italijanski finančni minister je izdal nove predpise za promet z delnicami. Ti predpisi naj zavra pretirano špekulacijo na diference, ki nastajajo kot reakcija hausse za tečaje delnic. Dooim pa so prejšnji predpisi skušali preprečiti špekulativne delniške dobičke z večjim obdačenjem, se z novimi predpisi finančnega ministra uvaja nadzorstvo oblasti nad nakupi delnic. -V bodoče morajo vsi nakupovalci delnic navesti svoje ime, plačano ceno in borzo, na kateri je bil nakup izvršen. Banke in ko-misionarjd pa morajo navesti, če so bile delnice kupljene za lasten ali tuj račun. Predpisani formularji veljajo za vse gotovinske in terminske kupčije na in izven borze. Naročila se morajo hraniti dve leti in na zahtevo oblasti njim vsak hip predložiti.
Iz italijanskega gospodarstva
Kultura industrijskih rastlin naglo narašča. Nasadi sladkorne repe so se povečali od 138.000 ha leta
1938.	na 172.000 ha 1. 1940. Nasadi lanu za tekstilno industrijo so obsegali 1. 1936. — 5900 ha, lani pa 9600 ha, dočim iso nasadi lanu za zrno zavzemali 1. 1939. še 7700 ha in so se lani razširili na 14.900 ha. Konoplja je bila posejana 1. 1937. na 87.000 ha, 1. 1939. pa na 91.000 hektarih.
Velika tvornica za izdelovanje umetnega gumija bo v kratkem pričela obratovati v Italiji. Nova tvornica bo mogla kriti polovico potrebe Italije po umetnem gumiju. Najbrže se bo ustanovila še druga tvornica, da bi mogla Italija sama popolnoma kriti svojo potrebo na gumiju.
Italija bo mogla, po mnenju strokovnjakov, pridobiti iz okoli
30.0001	rud okoli 300 ton niklja in kobalta. Ležišča teh rud so v Piemontu, Liguriji in na otoku Elbi.
Gostinski obrati bodo razdeljeni na 5 kategorij z enotnimi cenami obedov in večerij. Obed bo stal v najnižji kategoriji 6, v luksuzni pa 38 lir.
Tovarn za izdelovanje tanina je
v Italiiji zdaj 34, 1. 1918. jih je pa bilo 16. Letna poraba tanina znaša doma okrog 730.000 stotov, izvoz ipa 110.000 stotov v vrednosti okrog 27 milijonov lir.
Pri svetovni proizvodnji hladilnih naprav je Italija udeležena z
0,	lgo/o in je v Evropi na tretjem mestu. Največ hladilnih naprav, sikoraj 90% svetovne proizvodnje, izdeluje Severna Amerika,
Cena vina za normalni konsum je bila v Italiji določena na 23,50 lire za hektolitersko stopnjo. Ta cena se mora izplačati proizvajalcu. Nova cena je nekoliko nižja od lani določene.
Rim bo zvezan z železnico z Ostio in se bo s tem raztegnil Rim do morja. Kmalu bo tudi gotova Podzemska železnica, s katero bo Zvezan moderni novi rimski kolodvor Termini z ostijsko električno železnico.
Prodaja zaplenjenih radijskih aparatov
Poštno ravnateljstvo v Ljubljani proda na javni dražbi 35 zaplenjenih radijskih aparatov in 99 detektorjev. Prodaja bo 3. oktobra °b 11. uri v ekonomskem oddelku ravnateljstva, Sv. Jakoba trg 2. Dan pred prodajo se morejo aparati ogledati.
Nove možnosti za gospodarski napredek
O	velikem gospodarskem pomenu Ljubljanskega velesejma se je že toliko pisalo, da je ta resnica že davno izven vsake debate. Ker pa se letošnji Ljubljanski velesejem bistveno razlikuje od prejšnjih in ker so tudi razmere, v katerih dela naše gospodarstvo, bistveno drugačne od prejšnjih, je vendar treba opozoriti na nekatere posebnosti letošnjega Ljubljanskega velesejma. Te posebnosti namreč odkrivajo lepe možnosti za gospodarski napredek naše pokrajine.
Glavna karakteristika letošnjega Ljubljanskega velesejma bo velika, že reprezentativna udeležba italijanskih tvrdk na velesejmu. Vsem obiskovalcem velesejma se bo s tem nudila lepa prilika, da se pouče o visoko razvitem italijanskem gospodarstvu, zlasti pa o italijanski industriji in obrtu. Pazljiv ogled razstavljenih izdelkov bo dal slehernemu obiskovalcu velesejma koristne pobude, ki jih bo mogel uporabiti v svojem podjetju.
A ne samo posamezniku, temveč tudi vsem nam kot celoti bo razkrival letošnji velesejem nove možnosti gospodarske delavnosti in napredka. Italijansko gospodar-
stvo se danes razvija v znaku uspešne samopreskrbe. V vseh gospodarskih sektorjih se kaže pozitivni učinek tega prizadevanja po osvoboditvi od tuje odvisnosti. Tudi pri nas bi mogla dati avtarkija še zelo pozitivne rezultate in celo vrsto predmetov, ki smo jih doslej morali uvažati iz tujine, bi mogli sami izdelovati doma.
Tako bi mogli v mnogo večji meri predelovati surovine doma, kakor pa jih sedaj predelujemo. Posebno za našo glavno surovino — za naš les velja to. Razstava italijanskih izdelkov bo pokazala, kako veliki uspehi so bili v tem pogledu že doseženi v Italiji. Njenemu primeru moramo na vsak način slediti. Tudi v kmetijstvu nismo še dosegli tega kar bi mogli in tudi morali. Zadostuje, če v zvezi s tem opozorimo samo na možnosti, ki bi jih moglo nuditi racionalno obdelovanje Ljubljanskega barja. Sploh je treba, da dobi racionalno proizvajanje mnogo večjo veljavo, kakor pa jo ima sedaj.
Ne zadostuje pa, če se dobrine le proizvajajo, temveč je treba te tudi dobro prodati naprej, ker se šele s tem doseže glavni dobiček
od proizvodnje. Posebno v tem pogledu bo nudil letošnji Ljubljanski velesejem izredno veliko. Poleg tega pa bo nudil še to priliko, da seznani velik italijanski odjemni trg z našimi proizvodi, na drugi strani pa nam pokaže tudi možnosti nabave blaga, ki ga danes ne moremo dobiti ali pa le z največjo težavo. Letošnji Ljubljanski velesiejem nam bo nudil prvovrstno priliko, da se gospodarsko prilagodimo novim razmeram in to možnost moramo čim bolj izkoristiti.
Na podlagi velikega seznama raz-stavljalcev na letošnjem Ljubljanskem velesejmu, tako domačih ko italijanskih, moremo upati, da bo pomenil letošnji Ljubljanski velesejem za vse nas velik in pomemben uspeh. Ta bo tem večji in izdatnejši, če bomo gledali, da čim bolj izkoristimo vse ugodne prilike, ki jih bo nudil velesejem za naš gospodarski napredek, če si čim bolj pazljivo ogledamo vse na njem razstavljene predmete.
Lepa prilika za povečanje naše gospodarske delavnosti in za večjo zaposlitev naših ljudi se nam nudi, glejmo, da te lepe prilike ne zamudimo.
Davčne ugodnosti za podjetja v Nemčiji
V	Nemčiji je. te dni izšla na-redba o spremembi davčnih zakonov. Gre v glavnem za delno prevalitev davčnega bremena od samostojnih in imenskih podjetij, oziroma družb na delniške družbe. Samostojni podjetniki in družbeniki osebnih družb so zavezani dohodnini ter 50% vojni dokladi. Po novih določbah pa se more 50% neizplačanega dobička od tega davka oprostiti, vendar pa davka prosta kvota ne sme presegati 10% celotnega čistega dobička. Namen te naredbe je, da bi mala podjetja iz presežkov ustvarjala rezerve, da bi se na ta način olajšal prehod iz vojnega ‘gospodarstva v gospodarstvo mirne d<l>e. Ta davčna olajšava se označuje kol zelo izdatna, ker gre za prispevke, za katere veljajo zaradi progresivnega obdačenja najvišje stopnje. Ista ugodnost je uvedena tudi za knjigaše, ki so kmetovalci ali gozdni posestniki. Oprostitev velja že za davčno leto 1941. V uradni utemeljitvi nove davčne naredbe se zlasti poudarja, da je njen namen zavarovati odgovorno podjetništvo pred anonimnim ka-
pitalom, pred katerim ne sme biti zapostavljeno. Oblika kapitalne družbe naj bi smela biti dovoljena le v primerih, ko se zaželeni narodno gospodarski namen na drug način ne bi mogel doseči.
Z novo naredbo se nadalje prvič uvaja vojna doklada v višini do 25% družbenega davka. Od tega davka so izvzete le družbe, katerih dohodek ne znaša več ko 50 tisoč RM. Nove davčne stopnje se zvišajo vključno z doklado pri dohodku do 100.000 RM od 30 na 37.5%, pri dohodkih nad 100.000 RM pa od 40 na 50 odstotkov. Za davčno 1. 1941. pa se ta vojna doklada izjemoma zniža na polovico. Od nove doklade so predvsem prizadete tako imenovane kapitalne družbe.
S 1. septembrom se odpravlja tudi listinski davek, ker ni njegov donos v nobenem razmerju s stroški izterjevanja. Ker je poleg tega država pri zelo mnogih pogodbah sama udeležena, bi znaten del tega davka šel saimo iz ene drž. blagajne v drugo. Končno se je opustil tudi polodstotni davek na vrednostne papirje za čas vojne.
Nizozemska industrija
sveč
je prišla spet do velike veljave, ker je treba štediti s petrolejem, plinom in elektriko.
Izdelava sveč je stara nizozemska obrt. Nekdaj so nizozemski kmetje sami na primitivne načine iizdelovali sveče. Prvotna surovina za sveče je bil čebelni vosek, ki so ga pozneje začeli mešati z drugimi vrstami voska1. Nove proizvajalne metode so iznašli francoski kemiki in 1. 1834. so začeli izdelovali stearinske sveče. Prvo tovarno za take sveče je imelo malo nizozemsko mesto Gouda, ki
slovi po1 svetu zaradi svojega izbornega sira. Tovarna je bila ustanovljena 1. 1850., pozneje pa so bila1 taka podjetja ustanovljena tudi v Amsterdamu, Schiedamu in še v nekaterih drugih krajih, središče nizozemske industrije sveč pa je še vedno v Goudi. V zadnjih letih je izvažala Nizozemska letno za nad 57.000 goldinarjev st carinskih in iza kakih 30.000 goldinarjev drugih sveč.
Še važnejši kakor izvoz sveč je izvoz postranskih in polizdelkov iz proizvodnje sveč. Tako so leta
1939. izvozili za poldrugi milijon stearina, oleina in drugih maščobnih kislin. Proizvodnja stearinskih sveč zalaga sploh s svojimi postranskimi izdelki celo vrsto drugih industrij iz važnimi surovinami. Tako se uporablja stearinska smola za izolacijo pri električnih napeljavah, glicerin pa je zelo uporaben pri toaletnih predmetih in tudi pri raznih medikamentih.
01	©in je važna surovina za tekstilne tovarne in pralnice.
Nizozemske stearinske sveče so imele nekdaj za močnega tekmeca parafinske sveče, Id so jih- petrolejske družbe iz Britanske Indije spravljale na trg, nizozemska industrija pa si je znala pomagati in kmalu so prišle v promet njene nove cenejše sveče iz mešanice parafina in stearina.
Hrvaška bo dobavljala Nemčiji gotove barake
Hrvatski gospodarski inšpektorat vojnega ministrstva je objavil v »Narodnih novinah« naslednje:
Gospodarski inšpektorat vojnega ministrstva se je pogajal z Nemčijo zaradi izvoza velikega števila lesenih hiš in barak. Gre za stalne dobave, ki naj bi trajale vseh prihodnjih deset let. Namesto lesa kot surovine bi se izvažali gotovi izdelki in na ta način bi imeli hrvatski mali obrtniki, tesarji, mizarji in tudi industrialci zagotovljen zaslužek skozi vseh prihodnjih deset let.
Dobave lesa bo financirala neka zagrebška banka, ki bo lesene hiše plačala, takoj ko bodo gotove. Da se poveča storilnost podjetij, se bodo dobavili obrtnikom potrebni stroji proti obročnemu odplačevanju. Za izvrševanje teh del se bodo združevali obrtniki posameznih krajev in župnij v posebna izvozna združenja, vsa ta združenja pa bodo imela svojo centralo v Zagrebu.
S	tem se nudi, pravi razglas industrialcem lepa prilika, da si zagotove dober zaslužek.
Nekaj podatkov o italijanskem mlekarstvu
»L’ Informazione Economica Ita-liana« je objavila podatke o italijanski mlekarski proizvodnji v letu 1938.
V	tem letu je dosegla italijanska proizvodnja mleka 68,7 milijonov hi, od katerih je proizvela Severna Italija 55 milijonov lil. Od vsega pridobljenega mleka se je porabilo 43°/o za neposredni konsum, 34% za mlekarsko industrijo in 23°/o za rejo telet.
Surovega masla je pridobila Italija v 1. 1938. 447.000 stotov, kar je v glavnem krilo notranjo potrebo Italije. To se vidi tudi iz tega, da je uvozila Italija le 205 stotov.
Sira je proizvela Italija 2,228.000 stotov. Izvozila ga je 213.000 stotov v vrednosti 199,2 milijona lir. Surovo maslo in sir sta v glavnem delo Severne Italije.
Od postranskih mlečnih proizvodov je proizvela Italija 165.000 stotov skute, 55.000 stotov kazeina in 18.000 stotov kondenziranega mleka.
Povprečno je bilo leta 1938. za vsakega prebivalca Italije na razpolago 37,4 1 mleka, 1,3 kg surovega masla in 5,4 kg sira.
Položaj švicarskega lesnega gospodarstva
opisuje «Internationaler Holz-markt» takole: Vojna in od nje povzročene ovire meddržavne- blagovne izmenjave so vplivale tudi na švicarsko lesno gospodarstvo. Večina evropskih izvoznikov lesa je imela pred vojno kupčije s Švico, ki je uvažala letno okrog 700 tisoč kubičnih metrov lesa; švicarski uvozniki lesa so sicer mnogo zahtevali, bili pa so tudi znani kot dobri plačniki.
Zaradi političnih sprememb v Evropi se je švicarski uvoz lesa zelo skrčil, potrošnja lesa v Švici se je pa znatno povečala že zaradi zmanjšanega uvoza premoga in obrambnih naprav. Domača proizvodnja lesa znaša okrog 3 milijone, sedanja potrošnja pa 5 do
6	milijonov kubičnih metrov. Zaradi tega nerazmerja se je sečnja skoraj podvojila, pri čemer je v večji meri prizadeto gozdov je li-stovcev, ker služi ta les za nadomestilo raznih surovin, ki jih ni mogoče dobiti iz inozemstva.
Lesne cene se v Švici uradno določajo in so se n. pr. pri gradbenem lesu zvišale za 35 do 40 °/o, pred novo lesno sezono bodo določene tudi nove, & viša ne cene za okrogli les.
Pridelovanje tobaka v Bolgariji
napreduje tako, da odpadeta na Bolgarijo skoraj že dve tretjini vsega evropskega pridelka tako-zvanega »orientalskega« tobaka. Večina tobaka, ki se prodaja pod turškim in egiptskim imenom, je iz Turčije, Macedonije in iz Bolgarije. V Egiptu tobaka sploh ne sadijo in 1. 1939. je Bolgarija izvozila v Egipt 673.612 kg tobaka. Stara Bolgarija bo pridelala letos okrog 50.000 ton tobaka, iz novih pokrajin pa še ni podatkov. Nasadi, ki bodo dali 50.000 ton tobaka, obsegajo zdaj 52.715 ha, leta
1939.	pa so obsegali nekaj nad
40.000	ha. Za napredek tobačnega gospodarstva in za modernizacijo tobačnih tovarn je poljedelsko ministrstvo napravilo načrte za dobo petih let ter določilo izdatne kredite.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 9. septembra 1941-XIX.
Štev. 93.
Nagrade carinskemu osebju za delo izven uradnih ur
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil nove pristojbine, ki jih morajo plačevati stranke carinskemu osebju za izredna carinska opravila izven uradnih ur.
Te pristojbine so naslednje:
A. — Strokovnim carinskim Uradnikom in uradnikom finančne kontrole:
1. za opravila do 2 ur L. 10.—
2. za vsako nadaljnjo
uro.....................L.	3.50
Naj višja nagrada:
1. za opravila v območju občine ... L. 28.—
2. za opravila zunaj območja občine, brez prenočevanja . . . L. 38,—
3. za opravila zunaj območja občine, ® prenočevanjem . . . L. 50.—
B. — Zvaničnikom, služit el jem in organom finančne kontrole:
1. za opravila do 2 ur L. 6.—
2. za vsako nadaljnjo
uro.....................L.	1.75
Najvišja nagrada:
1. za opravila v območju občine . . L. 18.—
2. za opravila zunaj območja občine, brez prenočevanja ... L. 25.—
3. za opravila zunaj območja občine, s prenočevanjem ... L. 34,—
Za opravila ob prazničnih dneh se zvišajo te pristojbine za 50 %.
Na podlagi svojega pooblastila je madžarska vlada zvišala celo vrsto davkov. Pod imenom obrambnega davka se uvaja posebna doklada na vse davke. Vsi neposredni davki (dohodnina, pridob-nina itd.) se zvišajo za 10%, splošni davek na poslovni promet se zviša od 4 na 5°/o, luksuzni davek od 20 na 30%, dividendni davek od 2 na 5°/o. Nadalje so bile zvišane takse in trošarine na pivo, cigaretne stročnice, žarnice, margarino, jedilno olje, radijske žarnice itd. Nadalje so bile zvišane cene drž. monopolnih predmetov, tako špirita in tobačnih izdelkov. Cena cigaretam, cigaram in tobaku so se zvišale za 7 do 33%.
Zvišanje neposrednih davkov bo dalo, kakor se sodi v vladnih krogih, 40 milijonov pengov (okoli 400 milijonov din), zvišanje trošarin, taks, prometnih davščin in monopolnih predmetov bo pa dalo 180 do 200 milijonov pengov. Na ta način naj bi se predvideni državni dohodki zvišali od 1350 na
Turistični sporazum med Italijo in Hrvatsko
Med italijanskim zavodom za izmenjavo in Hrvatsko drž. banko je bil sklenjen sporazum o turističnem prometu med Italijo in Hrvatsko. V bodoče smejo izdajati turistična denarna pisma samo zavodi, ki jih v to pooblasti Banca dTtalia. Italijanski potniki smejo vzeti za potovanje na Hrvatsko s seboj denarna pisma do višine tri tisoč kun za osebo in za mesec dni. V tej vsoti pa je všteti 'tudi vsoto italijanskih lir, za katere je dovoljen prost izvoz iz Italije. Enako je tudi všteta vsota kun, ki se sme prosto uvoziti na Hrvatsko. Turistična denarna pisma se smejo nakupiti za tri potovanja na leto. Pri obračunavanju kun in lir se uporablja uradni tečaj.
»Službeni list za Ljubljansko pokrajino«
z dne 3. septembra, kos 71, je objavil: Naredbo Vis. Komisarja o obveznem prijavljanju rojstev Odločbe Vis. Komisarja o ustanovitvi in imenovanju Pokrajinskega odibora za protiletalsko zaščito — o imenovanju izpitne komisije za graditelje in o imenovanju komi sije za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre.
Romunska zunanja trgovina v 1. polletju 1941.
Po ravnokar objavljenih podatkih je Romunija v 1. letošnjem polletju uvozila blaga za 15 milijard lejev, kar je za 9 milijard manj ko pred enim letom, dočim je uvoz padel za 6 na 9 milijard lejev. Izvoz se je zmanjšal predvsem zaradi slabe žetve v 1. 1940 ter zaradi odstopa ozemlja drugim državam. Uvoz pa je padel, ker so nastale velike težave pri nabavi surovin in gotovih izdelkov. Tako glede izvoza ko glede uvoza je na prvem mestu Nemčija, ki je uvozila 65% vsega romunskega izvoza in dobavila Romuniji 63% vsega uvoženega blaga. Na drugem je Italija, ki je kupila za 1,8, dobavila pa za 1,4 milijarde lejev blaga. Sledile so naslednje države: Švica, Turčija, Češko-Moravska Bolgarska in Švedska, dočim so Anglija in čezmorske dežele popolnoma izginile iz romunske zun. trgovine.
Madžarska
davke
1600 milijonov pengov (16 milijard din). Ti zneski pa se nanašajo le na staro madžarsko ozemlje, ker bodo novi kraji (Sedmo-graška, vzhodna in južna Ogrska) pritegnjeni v državni proračun šele za 1. 1942.
Novi davki naj omogočijo, da bi mogla kriti Madžarska zaradi vojne močno nastale državne izdatke z davki in posojili ter s tem ohranila ravnovesje v drž. financah. Prvotno je bilo določeno, da se izda za oborožitev in razne investicije 1000 milijonov pengov, nakar je bila ta vsota zvišana na 2800 milijonov pengov (28 milijard din). Do konca 1. 1940. je bilo od te vsote uresničenih 1650 milijonov pengov, in sicer 1000 milijonov pengov z notranjimi posojili, 650 milijonov pengov pa z oddajo premoženja.
Sedanje zvišanje davkov je že drugo zvišanje davkov, ki ga je izvedla Madžarska od začetka te vojne.
Gospodarske vesti
Molibden -
monopol
V	članku pod tem naslovom navaja »Das Reich«:
Ameriška monopolizacija molibdena, ki je zelo važen med kovinami za zlitine, se je začela kmalu po ustanovitvi družbe Climax Mo-lybdenum Co., ki deluje od leta 1918. v državi Delaware ter ima več podružnic v Ameriki. Ta družba kontrolira do 80°/o svetovne proizvodnje molibdena. Za USA je pri proizvodnji molibdena na drugem mestu Mehika, za evropsko kontinentalno gospodarstvo pa je pomembna norveška proizvodnja. Svetovna proizvodnja molibdena je dala v zadnjih letih naslednjo sliko:
Proizvodnja v 1000 librah
1.1934. 1.1935. 1.1937. 1. 1938.
USA	9362	11512	29419	33297
Mehika	1000	1300	1150	992
Norveška	323	856	794	972
Maroko	130	200	214	271
Peru	14	16	135	234
Avstralija	4	10	22	—
ostale države 100		300	105	250
Skupaj	10933	14194	31939	36016
Družba Climax je dvignila svojo proizvodnjo od 1,9 milijona liber
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje izprc-membe:
Fric Tome, Goričane - Medvode. Obratni predmet: lesna trgovina. Izbriše se zbog smrti lastnik firme Tome Fric, vpiše pa na novo lastnica Tome Frančiška, trgovka v Medvodah. Sedež firme odslej v Ljubljani. Besedilo firme: F. Tome.
Banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani. Izbrišeta se predsednik Snoj Janez in podpredsednik Munda Martin, vpiše pa se' novi predsednik ing. Muri Lambert. Ime firme odslej: Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino.
«Elite«, konfekcija in manufaktura, en g ros in en dcta.il Franc in Pavel Perles, Ljubljana. Besedilo firme odslej: F. & P. Perles, kom fekcija na veliko iiu na drobno.
w	barva,	pleaira	ln
Ze v 24 urah
Itd. Skrobi in sretlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenbnrgova ni. B Telefon it. 22-72.
1. 1932. na 26 milijonov liber leta 1938.
Norveška proizvodnja se dviguje, ker so leta 1939. odkrili nova ležišča molibdenove rude. Nekaj ležišč so odkrili lani tudi na Švedskem. Tudi v bivši Jugoslaviji je nekdaj angleška družba Central European Mineš Ltd. pridobivala molibden. Mesečna proizvodnja je bila do 10 ton molibdenovih koncentratov. Meseca februarja leta
1940.	so poročali o najdbi novega ležišča v bivši moravski banovini. Za evropsko preskrbo so zelo važna tudi ležišča molibdena v Francoskem Maroku.
Iz USA je zdaj izvoz molibdena prepovedan, nekdaj pa se je izvažalo do 75% ameriške proizvodnje molibdena. Izvoz je bil ustavljen, da bi predvsem v državah osi nastale težave pri preskrbi z molibdenom, a utegne se zgoditi, meni »Das Reich«, da bo v Ameriki molibdena preveč, dočim bo Evropi, ki ima tudi dovolj kroma, zadoščala zvišana proizvodnja na Norveškem in na južnem vzhodu.
Kranjska deželna banka, Ljubljana. Zaradi končane likvidacije se je firma izbrisala.
Delniška gradbena družba ing. Dukič in drug, Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta ing. Štern Evgen, vpiše pa se član upravnega sveta dr. Orožen Janko, bančni direktor v Ljubljani.
Položaj na holandskem lesnem trgu
Nizozemska zveza za les je pred kratkim objavila svoje letno poročilo za 1. 1940. Poročilo pravi, da je bil po 10. maju 1940. mogoč transport blaga le z ladjami obalne plovbe. Do 10. januarja 1941 je bilo uvoženo za 298 tovarn približno 35.000 standardov lesa iz Švedske in Finske. Med sezijo so se mogli uporabiti za lesni transport še nekateri nizozemski in drugi parniki, da se je moglo uvoziti iz skandinavskih držav še okoli
50.000	standardov lesa. Les pa se je moral večinoma prevažati kot balast. Za letos se znova upa, da bo mogoče uvoziti 50.000 standardov lesa, in sicer polovica iz Švedske, polovica pa iz Finske. Dobave normalnim konsumentom pa so bile zelo nezadostne, ker se je najprej ves les dobavljal za potrebe nizozemske, nato pa nemške vojske. Zaloge lesa so se v preteklem letu popolnoma razprodale
Redni poštni promet med Italijo in Hrvatsko se obnovi z 10. septembrom za priporočene in navadne poštne pošiljke.
Razstava tkanin in mode v Benetkah je bila zaradi velikega zanimanja občinstva podaljšana do 10. septembra.
Hrvatska vlada je izdala zakonsko naredbo o razlastitvi gospodarskih podjetij. Po tej naredbi se more v interesu države in naroda razlastiti vsako podjetje. O razlastitvi odloča drž. gospodarsko poverjeništvo. Pritožba proti odlokom poverjeništva na pravno ali redno sodišče ni dovoljena.
Zagrebški župan je odredil, da morajo gostilne nuditi vsak ponedeljek samo obede iz ene jedi.
Vsa avtobusna podjetja na Hr-vatskem namerava hrvatska vlada podržaviti, ker bi se na ta način zaradi težkoč pri nabavi goriva in pnevmatike ves avtobusni promet racioniral.
Prve hrvatske poštne znamke po
0.50, 1.50, 2, 5, 7 in 10 kun so prišle v promet. V kratkem bodo izdane še znamke po 3, 6, 20, 30 in 50 kun.
Hrvatska bo mogla letos, kakor poročajo zagrebški listi, izvoziti okoli 150.000 hi vina.
Med Hrvatsko in Romunijo je
bila sklenjena nova začasna trgovinska pogodba. Hrvatska bo dobavila Romuniji 60.000 ton železne rude, 100.000 železniških pragov, nadalje magnezit in strojila, Romunija pa bo dobavila Hrvatski
60.000 ton bencina in mineralnega olja vseh vrst.
Tuja sredstva v 107 hrvatskih denarnih zavodih so od konca januarja 1941 do konca aprila nazadovala od 3347 na 2904 milijona kun. Od tujih sredstev je bilo 1148 milijonov kun hranilnih vlog.
Poštna hranilnica v Srbiji izplačuje sedaj vsakemu vlagatelju po 500 din na dan. Dosedaj je v Srbiji prijavljenih pri Poštni hranilnici 40.000 vlog v višini 307 milijonov din.
Delniška družba Radio - Beograd
se je ustanovila v Beogradu z glavnico 20 milijonov din. Za obratovanje radijskih postaj na kratke valove pa se bo ustanovila posebna družba Teleradio d. d. z glavnico 18 milijonov din.
Maksimirane cene so se sedaj uvedle v Srbiji tudi za industrijske izdelke, zlasti one, ki so potrebni za kmetijstvo. Maksimirana je bila nadalje cena surovim kožam v prodaji na debelo ter cene vinu in žganju.
Velika povodenj, ki je napravila zelo veliko škode, je bila na Madžarskem.
Madžarska bo po sporazumu z Grčijo uvedla lastni tovorni avtomobilski promet za trgovino med Madžarsko in Grčijo.
Bolgarska vlada je prepovedala izvoz žita.
Sofijska kreditna banka je kot prva bolgarska banka odprla v Skoplju svojo podružnico.
1. aprila je bilo v Nemčiji zaposlenih 1,500.000 tujih delavcev in
1.400.000 vojnih ujetnikov.
Švica je uvedla racioniranje sira, ker se je po uvedbi brezmesnih dni konsum sira precej dvignil (od povprečno 4.3 na 5.2 kg letno na osebo). Vsak prebivalec bo v bodoče dobival na mesec 400 g polnomastnega ali 600 g polmastnega ali pa 800 g nemastnega sira.
Racioniranje potrošnje tekstilnega blaga nameravajo uvesti s
1. oktobrom v Španiji.
V	Ameriki so se zvišale cene zlasti za življenjske potrebščine in industrijske izdelke.
Licitacije
Za izvršitev 2. tlela gradbenih del pri zatvornici na Ljubljanici
je razpisana 2. javna pismena ponudbena licitacija na dan 15. septembra ob 11. dopoldne v sobi št. 10 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleiweisova c. 10. Ponudbe v obliki popusta na odobreni proračun v višini 704.015 lir. Kavcija v višini 35.200 lir se mora plačati do 10. ure dneva licitacije pri davčni upravi v Ljubljani.
Rektorat Ljubljanske univerze razpisuje nabavo premoga, in sicer: 500 ton kosovca, 145 ton koc-kovca, 415 ton orehovca in 260 ton grahovca 5—15 mm. Premog mora biti separiran, brez smeti in prahu. Količina posamezne vrste premoga se more po potrebi zvišati ali1 zmanjšati. Ceno v lirah franko vagon, železniška postaja Ljubljana, glavni kolodvor. Natančnejša pojasnila daje rektorat univerze.
Denarstvi
Hranilnice na Sp. štajerskem,
katerih je bilo dosedaj 229, bodo reorganizirane. Vsaka posojilnica bo dobila določen okoliš za poslovanje, vsi posli pa bodo centralizirani. Hranilnice z bilančno vsoto nad 50.000 RM (1 milijon din) bodo reorganizirane po sistemu rajfajzenk in vključene v veliko nemško organizacijo rajfajzenk. Manjše hranilnice se bodo priključile oziroma združile z večjimi. Reorganizacijo bo izvedla Zveza kmetijskih zadrug rajfajzenk v Gradcu. Vloge po 1. aprilu 1941. bodo izplačevale reorganizirane hranilnice v polnem obsegu, starejše vloge pa le omejeno. 12 reorganiziranih hranilnic in posojilnic je že pričelo poslovati, in sicer one v Mariboru, Celju, Ptuju, Ljutomeru, Žalcu, Št. Lenartu, Slov. Bistrici, Slovenjem Gradcu, Konjicah itd. V kratkem bo začelo poslovati še 15 posojilnic.
Prva milijarda v nemški poštni hranilnici
Poštna hranilnica, ki je bila v Avstriji slara, močna ustanova, se je uvedla v Nemčiji šele 1, 1939. in letos v prvih dneh avgusta so njene vloge prekoračile prvo milijardo RM. Tako so 3e v dveh letih in pol vloge v nemških poštnih hranilnicah podeseterile, kajti od stare avstrijske poštne hranilnice je bilo 1. 1939 prevzetih le okrog 100 milijonov RM. V kratki dobi je nemška poštna hranilnica dobila nad 4,3 milijona vlagateljev, po veliki večini malih varčevalcev. Povprečna vloga je znašala konec lanskega leta 122 RM, zdaj pa se je dvignila že na 209 RM. V Nemčiji posluje že okrog 55.000 uradov poštne hranilnice. Ti uradi poslujejo tudi v času, ko so vsi drugi denarni zavodi zaprti, ter so
zaradi tega vedno dobro obiskani zlasti od potujočega občinstva.
•
Novi devetletni blagajniški boni
se predlože s 15. septembrom v podpis. Emisijski tečaj bonov je 97.50, obrestujejo se po 5% in zapadejo 15. 9. 1950.
V	upravni svet Hrvatske banke v Zagrebu, katere večinski delničar je Banca Commerciale Italiana, so bili izvoljeni gg. Hamlet Gia iz Zagreba, Alberto d'Agostino iz Milana in dr. Ivan Belin iz Zagreba. Iz upravnega sveta pa je izstopil dr. Tomičič iz Beograda. Glavnica banke znaša 20 milijonov din, njene rezerve pa 6,8 milijona din.
Hranilne vloge pri Poštni hranilnici v Beogradu so se dvignile za 7, čekovne vloge pa za 157 milijonov din.
100.001	delnico Trg. in obrtne banke v Novem Sadu je odkupila Poštna madžarska banka v Buda-pešti ter s tem dobila večino delnic (vseh delnic je namreč 200.000). Trg. in obrtna banka v Novem Sadu je bila ustanovljena 1. 1906 ter je bila ena največjih bank Vojvodine.
Srbska narodna banka bo začela v kratkem zamenjavati tudi stare bankovce po 10, 20 in 50 din. Zamenjavala jih bo na ta način, da bo stare jemala iz prometa in jih nadomeščala z novimi. Banka si prizadeva, da bi čim bolj zmanjšala obtok bankovcev ter je v ta namen uvedla nizko se obrestujoče tekoče račune.
Slovaške žage in tovarne celuloze
predelajo na leto okrog 2,200.000 kubičnih metrov lesa iza gradbe in orodje. To je 78% vse proizvodnje tega lesa na Slovaškem. Ostanek se uporablja kot gradibeni in jamski les ter se tudi izvaža v obliki furnirjev in okroglega lesa. Celuloza spada med glavno izvozno blago Slovaške. Slovaška ima dve vrsti žag: take, ki zadoščajo strokovnjaškim zahtevam, in one, ki se postavljajo za izkoriščanje začasne konjunkture. V novejšem času se posveča velika pozornost izdelavi vezanih plošč in furnirjev, ker so za to industrijsko panogo na Slovaškem ugodni pogoji.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani