Poštnina plačana y gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
Časopis mm trgovino, Industrijo in obr.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.951
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 4'i D mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se « Ljubljani.
LETO VIL
Telefon lt<*v. 3.3
LJUBLJANA, dne 8. januarja 1924.
ŠTEV. 4.
Gospodarska politika Jugo-
V božični izdaji je dunajska »Bor-se« priobčila članek bivšega fin. ministra dr. Giirtlerja, ki poudarja potrebo gospodarske skupnosti za nasledstvene države in se izreka za sporazum teh držav. V novoletni številki navedenega lista je pod glavo •Za gospodarsko konferenco nacionalnih držav« izšel tudi članek g. dr. Milana Radosavljeviča, sekcijskega načelnika v trgovinskem ministrstvu v Beogradu. Članek ima naslov »Gospodarska politika Jugoslavije«. — članek je zanimiv tudi za našo javnost po svoji vsebini ifi po avtorju. Članek se glasi:
»Gospodarsko politiko vsake posamezne države se more vsekakor smatrati za manifestacijo njenega ■nagona za samoohrambo. Iz pre-■sernosti pač ne postavlja nobena država carinskih mej, niti ne dovoljuje iz. sentimentalnosti svobodne trgovine. Naša jugoslovanska gospodarska politika je taka, kakor odgovarja po našem najboljšem spoznanju gospodarskim in političnim razmeram male po napredku hrepeneče, ali vendar še gospodarsko nerazvite države.
Brezdvomno je v interesu posameznih držav in zlasti onih, ki so se industrialno že dobro razvile, da odpravijo carinske meje in tako čim-ijoli širijo okoliš svojega razprosti-ranja. Ako Anglija nadalje tudi še vztraja pri svobodni trgovini, ima sta to svoje upruvičene razloge. Drugače stoje stvari pri nas. Projekti donavske federacije, carinske unije jiasledstvenih držav in kakor se majejo še imenovati ti projekti, so tako "stari, kakor nasledstvene države. Čudno je, da prihajajo vedno iz nekdanjih središč prejšnje avstro-ogrske monarhije. To pomenja, da tam še vedno verujejo, da so nacionalne države, ko so si končno izvojevale svojo politično neodvisnost, vedno Se ostale odvisne od teh središč. To pa ne odgovarja. Pac je Avstrija glavni odjemalec naših produktov in .m* bomo imeli gotovo ob sestavi svoje generalne carinske tarife pred OČtni avstrijske interese. Posebnih ugodnosti jim itak ne moremo dati. Bo se nam pač moralo dovoliti, da tudi vnaprej delamo svojo lastno gospodarsko politiko.
Odločno sem proti vsaki umetni industrializaciji. Danes vobče ne obstoji ta nevarnost kaj h privatni kapital si bo premislil, spuščati se. v podjetja in ustanovitve, ki so od po~ čeika brez izgleda. Na drugi strani pa nočemo ostati zgolj razpečevali šč-e industrijskih držav. Kjer je »možnost dana, moramo skušati, da *e naredimo neodvisne od inozemstva. — Zategadelj je industrijska obramba do gotove meje brezpogojno potrebna. Ako bi hoteti sedaj v carinsko unijo z ostalimi nacionalnimi državami, bi to značik>, da se odrečemo svoji gospodarski neodvisnosti. Za to nimamo niti najmanjšega nagnjenja. V najboljših političnih in gospodaiskih odnošajih moremo stati z vsenu nacionalnimi državami, ne da bi se pri tem odrekli ■svoji gospodarski politiki, t drugimi besedami, mi hočemo dati vsem dr-iaVam kar možno velike ugodnosti, v kolikor ne nasprotujejo našim lastnim interesom.
Še en moment zasluži posebno pozornost. DcJgo še niso odpravlje-
ne vse vojne nevarnosti. Nič m zategadelj naravnejše, kakor da vsaka država skrbi po najboljših močeh za svojo varnost. Stojimo na stališču, da moramo z vsemi žrtvami braniti svojo neodvisnost. Naj se govori, kar se hoče, vojska je pokazala, da more samo popolna vojaška pripravljenost ohraniti državo pred katastrofami. Dokler so nam mnogti sosedje sovražni, moramo misliti na svojo nacionalno obrambo. Pripravljeni moramo biti za vsak slučaj. V prošli vojski smo drago dovolj plačali izkustvo, da je samo one države smatrati za vojaško varne, katere vse stvari, potrebne za vojskovanje, izdelujejo v svoji deželi sami. Moramo zategadelj z vsemi silami pospeševati one industrije, ki prihajajo v prvi vrsti v poštev za nacionalno obrambo. Izrečem popolnoma odkrito vse to in tvegam nevarnost, da me razvpijejo za militarista. Drugod se tega morda
ne pove, pač pa se tembolj goreče tako dela. Raz to stališče ni mogoče misliti na kako omejitev naše svobode v gospodarski politiki. — Morda je svobodna trgovina v interesu Avstrije. Nikakor pa ne more svobodna trgovina donašati koristi Jugoslaviji.
V zadnjih letih se nam je dalo že dovolj dobrih svetov, ki po izzvene-vajo vedno enako. Ali mi hočemo postati srečni ali nesrečni po lastni fasoni. In tako hočemo tudi rv^ej delati svojo lastno gospodarsko politiko, kar nikakor ne znači, da smo proti kateremukoli sporazumu s sosednjimi državami. Nasprotno! Z njimi hočemo sklepali gospodarske dogovore, ali vedno pri tem najprvo zadovoljevati interese lasi ne dežele in lastnega gospo<4ansiva. Mislimo namreč, da pač sami najbolje vemo, kaj narn je potrebno in da nas v tem pogledu kakršnakoli konferenca ne bi mogla poučiti o boljšem.
F. P.
Gradbeno zadružništvo in naša trgovina.
V teh resnih časih splošne gospodarske krize najbrž noben stan ne občuti tako bridko napačne vzgoje in sploh vsega ustroja poklica koi ravno naš trgovski stan. Goli individualizem se je uveljavil v dobi zlatih časov, ko je vsak trgovec pri količkaj sreči in energiji ter varčnosti prišel do svojega zakljužka, mnogi tudi do imovitosti. To je bila doba »zlatih tal«, na katerih se je ustanavljala in razvijajo naša predvojna trgovina. Tedanji trgovec je čutil dve večji potrebi: solidno zvezo.s producentom Uovarno, engrosistom) in stanovsko organizacijo, ki pa je služila bolj duševnemu razvedrilu in siceršnjim interesom stanovske zavestne skupnosti in se je smatrala bolj kot prostovoljno društvo nego kot stanovska obvezna organizacija.
Po vojni se je to nekako ekskluzivno stanje docela spremenilo. Ko )e vplahnil val potratnosti in špekulativne povojne trgovine ter si je s povratkom normalnih razmer pridobival tudi denar svojo veljavo, je v vseh stanovih oživela med vojno skoro pozabljena zadružna ideja, kot edina rešilna pot iz samopomoči. V mestih se je je živahno-oprijel trgovskemu najbhžji obrtni stan. Le trgovski stan je vztraja! na svoji stari poti.
Tu v Mariboru se ravno sedaj zopet snuje rešilna zadružna pot nabave cenejših in zanesljivejših kreditov. V vrstah zadrugarjev se vedno bolj nagiaša začudenje, zakaj tudi naš trgovec ne kaže vobče nobenega smisla za zadružništvo sploh, najmanj pa za ono, ki mu more največ koristih in od katerega uspeha ati neuspeha je odvisna tudi njegova eksistencu.
V mislih imamo gradbeno zadružništvo. Kaj pomeni te vrste zadružništvo posebno za trgovino, za to ni treba hoditi po zglede na Angleško, v Nemčijo, Francijo, Avstrijo itd., ker imamo nekaj lepih zgledov tudi j doma (Ljubljana, Celje, Maribor).
Ravno gradbene zadruge so hčer- ! ke s*Ie razmer, odtegnitve kredita j privatni gradbeni delavnosti. Speci- ! jelno glede Maribora je v tem oziru ! situacija kratko skicirana sledeča:
V Mariboru že nad 10 let počiva vsaka gradbena delavnost, če od-
Maribor, 5. januarja.
računamo par malih hiš in nekaj novih tovarn, katere (slednje) pa so le še povečale stanovanjsko bedo. Gotovo število trgovin je navezano tudi na gotovo število prebivalstva. V Mariboru se je število trgovin tako pomnožilo, da presega glede normalnih eksistenčnih pogojev že zduvno šfevik) in potrebe prebivalstvo. bio se sicer pomalem množi. Toda draginja, pomanjkanje zaslužka potiska vsoto potrebščin iz trgovin tako globoko pod normalo, da to večje število (naraščajočega prebivalstvo) ruti zdaleka ne potrebuje trgovin v isti meri, kakor bi jih potrebovalo veliko manjše število prebivalstva v ugodnejšem gmotnem položaju. Ako gre* to razmerje tako naprej, če torej ostane gradbena pasivnost na sedanji mrtvi točki, je naravno neizogibno, da morajo že drugo ali vsaj naslednja leta sedanjim posameznim polomom slediti splošni polomi v danes navidez še cvetoči trgovini. Da bi ta proces zadržalo zboljšanje denarnih razmer (deflacija itd.), s tem bolje sploh ne računati. Zaenkrat so višje moči sklenile, da se Slovenija do golega izmozga. Bo še huje za denar in bo še manj možnosti misliti na večje gradbeno delo po posameznikih in tedaj bo še več od sile diktiranih pogojev za gradbeno zadružništvo.
Na to bi pa morala naša trgovina misliti in nastopiti bi morala poi preorijeniacije. Ne samo v kritje svojih tekočih računov, nego v varstvo svoiih višjih interesov, svoje eksistence sploh. Naša trgovina mota odslej bolj ko doslej respekti-rati zakon o kroženju denarja, kateri zakon se uveljavlja v najvišji meri baš na gradbenem polju. Zavreči bo morala naša trgovina znane pomisleke: še za kritje svojih računov nimam gotovine, kako naj sc brigam še za gradbeno akcijo, da z mojim izposojenim denarjem zasluži stavbenik. Cisto napačno « Pri zgradbi ne zasluži samo stavbenik, nego cela vrsta obrti in industrije, ki mora dobovljati materijal tudi iz trgovin, ne glede na to, da istotam lažje krije tudi svoje privatne žiž-ljenske potrebščine, da veha isto to-di od števila zaposlenih delavcev in da prihaja v gradbeno razvilo mesto število denarnih vnarucev, ki so vsi navezani na trgovino.
Usoda Maribora in posebno še naše trgovine še za dogledni čas je ta: Ako gradbeni zadružni ideji ne bo mogoče udejsivih svojega cilja, postane mesto, določeno za veliko industrijsko mesto, čisto navadno obmejno gnezdo, v katerem mora poginiti vsa naša trgovina.
Skrajni čas je, da ,se naši trgovci v tem mestu — preorijentirajo. Natančnejšo pot jim hočemo še pokazati.
M. K.
Trošarina na žganje po novih predpisih.
(Nadaljevanje.)
Te razmere je temeljito izpremenil novi zakon z zgoraj citiranim načelno važnim določilom, da se plačuj trošarina šele od produkta ob prehodu v promet ali potrošnjo. Prevzel je torej novi sakon za obdačevanje žganja v obče samo zgoraj pod b) navedeni način in sicer, kakor bomo pozneje videli, samo za žganje, določeno za trgovino. Poleg tega ima nekaj postranskih določil za obdavčevanje pri-godnih prodaj prvotno za domače potrebe izdelanega žganja, torej nekako obdavčenje kroženja ali cirkulacije žganja. Sistematična skica teh določil bi bila nekako ta-le:
I. Žganjekuha.
1. Žganjekuha iz zanjo dopustnih surovin lastnega pridelka za domačo potrebo je trošarine prosta;
2. Žganjekuha iz zanjo dopustnih kupljenih ali drugače pridobljenih snovi za domačo potrebo je prav tako trošarine prosta;
3. Žganjekuha iz zanjo dopustnih surovin bodisi lastnega pridelka ali pa nabavljenih od drugod potom kupa ali drugače za trgovino, je zavezana trošarini, toda trošarina se ne odmerja morda po pavšala-ciji proizvodnosti žgalne priprave, marveč izključno samo po dejanskem proizvodu^ ugotovljenem s kontrolnim aparatom za merjenje proizvedenega žganja ali pa z zbiralnikom, ob prehodu žganja v promet ali potrošnjo.
II. Prodaja žganja:
1. Prigod na prodaja ali sploh oddaja iz žganjekuhe ad I., 1, dobljenega žganja je zavezana trošarini in sicer plača v tem primeru trošarino kupec oziroma od dajalec.
2. Prigodna prodaja ali sploh oddaja iz žganjekuhe ad L, 2, dobljenega dobljenega žganja je prav tako zavezana trošarini, plača jo pa že prodajalec oziroma oddajalec in ne šele kupec oziroma prejemnik.
3. Za trgovino izdelano žganje spada vselej pod točko L, 3.
Iz teh navedb sledi:
žgalne priprave oseb, ki prekuhavajo samo na svojih zemljiščih pridelane snovi za domačo potrebo, niso več podvržene nobeni kontroli. Finančna kontrola jih ne bo več imela v evidenci, ne bo več pečatila in snemala pečatov, ne da bi nadzorovala žganjekuh samih, ker so neomejeno davščine proste, smela se bo samo brigati in gotovo se bo tudi intenzivno brigala za to,' da ne bodo taki proizvajalci žganja svojega proizvoda ne-zatrošarinjeno prodajali.
Jfiavno isto velja za osebe, ki bodo surovine kupile in jih hotele prekuhati za domačo potrebo. Tudi te ose-
be niso zavezane ne kontroli, ne trošarini, finančna kontrola nima pri njih žganjekuhi nič opraviti, kuhajo kadar in kakor se jim poljubi, niso omejeni glede množine produkta, pogoj je samo, da kuhajo, kakor prvo-navedeni, za domačo potrebo,
Ako namerjajo ti ali oni od trošarine prosto pridelanega žganja kaj prodati ali sploh oddati drugemu bodisi odplačno ali neodplačno, morajo sami kot proizvajalci oziroma oddajalci, istočasno pa tudi kupci ali prejemniki, namero prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole in in plačati odmerjeno trošarino. Ta trošarina se odmeri z 20 Din od hl° alkohola, upoštevajoč pravo jakost prodanega žganja, eventualno, ako se ta ni dejansko ugotovila, jakost 30°.
Prodaja sme seveda biti samo pri-godna, ker bi sicer redna prodaja kvalificirala stranko za obrtnega trgovca z žganjem, ki bi ne spadal več med osebe, omenjene zgoraj pod I., 1, in I., 2, marveč med osebe, omenjene pod I., 3.
Ako te poslednje osebe prekuhavajo kupljene surovine, ali pa surovine lastnega izdelka in kupljene, bodisi istočasno mešane, ali pa v presledkih, je produkt vselej trošarini zavezan. Niso pa samo trgovci z žganjem, ki spadajo v to kategorijo, marveč je šteti semkaj vse osebe, ki se pečajo s trgovino z alkoholnimi pijačami sploh, bodisi na debelo, bodisi na drobno, ali se pečajo s predelovanjem alkoholnih pijač. Pač pa se odobre poslednje imenovanim osebam, ako dobivajo surovine za proizvajanje žganja iz svojih lastnih zemljišč v proizvodni dobi, to je za čas od 1. septembra enega leta do 31. avgusta naslednjega leta, izvestne količine pridelanega žganja brez pla-čanja trošarine in sicer:
1. ako šteje družina s hišnim slu-žabništvom vred do pet članov, 25 hetkoliterskih stopinj alkohola;
2. od pet do deset članov, 50 hekto-literskih stopinj alkohola in
3. nad deset članov, 75 hektoliter-skih stopinj alkohola.
V poštev pridejo pri tej pogodnosti samo družinski člani, ki so stari nad 18 let.
Kdor želi biti te ugodnosti deležen, mora najkasneje do 15. avgusta javiti svojo željo županstvu, ki sestavi zapisek vseh prijavljenih strank po vzorcu, ki ga pravilnik predpisuje ter ga do 20. avgusta pošlje oddelku finančne kontrole, ki določi davščine proste količine in izroči strankam kupone, ki jih morajo le-te priložiti svojim registrom.
Prijave, ki niso pravočasno vložene, se ne upoštevajo. Ako pa kdo po 15. avgustu prične trgovino z alkoholnimi pijačami in prijavi syojo željo, da se mu odobri del iz surovin, ki jih je pridelal na lastnem zemljišču, dobljenega žganja trošarine prosto za domačo potrebo, v 48 urah potem, ko je s trgovino pričel, se ta želja upošteva. Prizna se mu količina žganja trošarine prosto, ki odgovarja številu članov po zgoraj omenjenem načelu in času, ki še preostaja do 31. avgusta naslednjega leta, vpoštevajoč samo polne mesece. N. pr.: Nekdo prične trgovino z alkoholnimi pijačami 15. marca in ima 4 nad 18 let stare družinske člane. Dovoli se mu, ako je kuhal žganje iz surovin, ki jih je pridelal na lastnem zemljišču, na prošnjo trošarine prosto 25 : 12 = 2 08 X 5 = 10-40 ali okroglo 10 hektoliterskih stopinj alkohola. Započeti mesec se namreč pri tem računu ne upošteva.
Sicer pa morajo vse te stranke plačati trošarino od izdelanega žganja po podatkih kontrolnega aparata, oziroma po ugotovitvah z zbiralnikom in in smejo torej kuhati žganje samo s pomočjo teh priprav.
Želeti. bi bilo, da bi bil pravilnik razmerje med žganjekuho iz kupljenih snovi in iz kupljenih ter na lastnem zemljišču pridelanih snovi »radi trgovine« na eni strani in žganjekuho »lastnikov surovin iz lastnega zemljišča ki se ne pečajo s trgovino
z alkoholnimi tekočinami«, na drugi I strani, natančnejše preciziral, ter izključil vsak dvom o tem, ali se mora- . jo vse te osebe pri kuhanju žganja posluževati žgalnih priprav s kontrolnim aparatom ali zbiralnikom. Sklepati moramo sicer, da je zakono-davec to hotel, ker ne more biti dvoma, da smejo vse te osebe kuhati samo zatrošarinjeno in se trošarina odmerja samo po dejanskem proizvodu in ne več po pavšalaciji (sicer bi odobravanje trošarine prostih količin, in to samo pod navedenimi pogoji, ne imelo pravega smisla), vendar bo pa to določilo zlasti za male gostilničarje, ki so v prvi vrsti poljedelci in le mimogrede gostilničarji, zelo težko. Ker bi pa bilo drugačno razlago pravilnika težko opravičiti, se bodo morale te -osebe pač urediti po svojem okusu, tembolj, ker mora vse stroške za nabavo, postavljanje in ureditev priprav nositi podjetnik.
V Sloveniji nimamo, kakor že omenjeno, žganjarn s kontrolnimi aparati in zbiralniki. Treba bo torej žganjame šele urediti. Zakon, oziroma pravilnik dovoljuje za te ureditve rok šestih mesecev.	!
Med tem se sme mesto kontrolnega aparata ali zbiralnika, kakor ga ; predpisuje pravilnik, rabiti lesen sod, ki mora držati najmanj 800 litrov. Ta sod mora biti žigosan in tako s hladilnikom spojen, da se proizvedeno žganje ne more odvesti in da se zbira samo v tem sodu. Sod mora biti popolnoma pravilen ter sme imeti samo eno odprtino in sicer za dovedenje žganja iz hladilnika. Vse druge odprtine morajo biti zaprte s čepom, na katerega se stavlja uradni pečat. Tudi žgalne priprave same, kakor so danes v Sloveniji v rabi, ne odgovarjajo predpisom. Po večini se te žgalne priprave polnijo s snemanjem kape, novi pravilnik pa določa, da se smejo proizvajalci žganja za trgovino posluževati sicer žgalnih priprav kakršnekoli konstrukcije toda ena točka jim mora biti skupna in ta je, polniti se smejo samo brez snemanja kape. Ta mora biti na kotel pričvrščena z vijaki in ti morajo biti pod uradno zaporo. Vsi trošarini na žganje zavezani žganjarji bodo torej morali tudi svoje žgalne priprave dati predelati oziroma nabaviti si ' druge.	(Konec	sledi	J
Stev. 4.
ttmmmemmmmmmBSMStaamummfm m m « iimm	.
posestva z nekaj dinarji, ki zadoščaj®' sedaj komaj za dobro kosilo. Recimo, da se je pred vojno prodalo posestvo* za 50.000 zlatih kron, sedaj se ceni njega vrednost na približno 800.00® dinarjev; iz tega se vidi, da se upira zdravemu razumu, da bi znašala sedaj cena le 50.000 jugosl. kron, kajše
50.000	avstr. kron. Seveda uveljavlja prodajalec, da je on po vojnih razmerah in padli vrednosti denarja, tudi prišel ob vse udobnosti, ki mu jih je dajala svoječasno v zdravi valuti izplačana kupnina.
Naziranja sem, da ni obvezan sedanji lastnik izpolniti pogodbe, ber je zanj izpolnitev po golem slučaju, ki ga ob sklepu ni bilo predvideti, postala gospodarsko nemogoča (§ 1447. o. d. z.), ako ne zviša primerno prejšnji prodajalec in sedanji zopetni kupovale« kupnine. V Nemčiji so po virih, ki so ml na razpolago, sodišča podobno z zadnjem času že odločevala.
Vprašanje pa še nastane, če bi sesedanji lastnik posestva mogel *. uspehom sklicevati na določbo § 934.
o.	d. z., da bi bil namreč prikrajšan v slučaju izpolnitve pogodbe za*ve& kot polovico prave vrednosti zemljišča. Ta ugovor bi se utegnil zavrniti,, ker smatrajo sodišča, da v notranjem države krona ni izpremenila svoje vrednosti, ter bi se sedaj za zemljišč« plačana cena primerjala z ouo, ki se je bila pred vojno kot primerna plačala za posestvo (§ 934. z. 8tavek o. d. z.). Razveseljivo je le, da takih doi-godobnih pogodb glede zemljišč pri nas ni preveč.
Pogosteji so pa slučaji naslednje vrste. Znano je, da ima več solastnikov iste nepremičnine po § 841. in, nasl. o. d. z. pravico zahtevati' realna delitev zemljišča, ki pa mnogokrat, (n. pr. pri hišah) ni mogoča, ali pa n* zakonito dopustna, ker bi se vrednost denarja z delitvijo sama preizdatn* zmanjšala. V slednjem slučaju dovd-ljuje zakon (§ 843. o. d. z.), da zahteva vsakteri solastnikov prodajo so-lastnega zemljišča potom sodnijske dražbe ter razdelitev skupila med solastnike. Ali gorenje načelo je po določbi § 830. o. d. z. v toliko omejeno* da solastnik ni opravičen o nepravem času ali v škodo drugih solastnike«* zahtevati razrešitev solastninskega razmerja.
V pravdah na delitev solastne hiše v gori povedanem smislu bodo morala odločevati sodišča vsekako o ugovoru enega ali drugega toženega solastnika, da bi se taka delitev i*r vršila v času neustaljenih valutamih razmer, ko bi utegnila v denarju prejeta protivrednost za prodani zemljiški delež nenadoma izgubiti večidel svoje sedanje vrednosti. Znano je, da so višja sodišča avstrijske republike ugajala in še ugajajo temu ugovoru ter da zavračajo zahtevek na garaj opisano delitev. Naše višje sodišče pa je z ozirom na konkretne razmere pri nas bilo drugega mneojlt in to, po mojem naziranju, po pravici. Kakor sem že uvodoma pod tem poglavjem razmotrival, dajejo posebne stanovanjska poslopja minimalno korist, ali pa celo povzročajo solastnikom občutno škodo. Konca teh razmer v doglednem času še ni pričakovati, v tem se pa že glede na potek časa vrednost poslopja zmanjšuje. Nevarnost občutnih izgub pri tem položaju je veliko večja nego ona, ki je. združena s prejemom vrednostnega? deleža v denarju po izvršeni prodaji Možno je pred vsem, da se denar brit. z nabavo blaga ali kako drugače primerno izkoristi, predno nastopi vnovič padec njega vrednosti.
(Dalje sledi.)
Trgovsko sodišče.
V smislu § 3. zadružnega zakona z dne 9. aprila 1373, št. 70 d. z., je a« ustanovitev zadruge poleg zadružne tvrdke in pismene pogodbe Išto-tuia) treba tudi vpisa te pogodbe v zadružni register, ki ga vodi trgovsko sodišče ter zadruga v smishr § 8. z. z.. Pred tem vpisom kot taka ne obstoji.
Višjega deželnega sodišča svetnik dr. Edvard Pajnič:
Kolebajoča vrednost denarja in pravne razmare.
(Nadaljevanje.)
Po spremenjenih nepredvidnih slučajnih razmerah po sklepu dobavne pogodbe (osobito po nenadnem, a poslej trajnem padcu vrednosti denarja) zvišani proizvajalni stroški gospodarsko onemogočujejo izpolnitev pogodbenih dolžnosti od strani proizvajalca. Gre pa le za škodo, ki jo trpi proizvajalec z izpolnitvijo neizpremenjene te dobavne pogodbe. Ta škoda mora biti pač nesorazmerna. Proizvajalec toka ali plina trpi že škodo, kadar dohodki, vplačani po odjemalcu, ne krijejo docela proizvajalnih stroškov, nesorazmerna pa je taka škoda še le tedaj, če so se prvotni proizvajalni stroški (za časa pričetka udejstitve dolgodob-ne dobavne pogodbe) zvišali za več kot 20 % in odslej vrhutega ta povišek ni več krit po dohodkih iz dobavne pogodbe. Ravno obrazloženi presežek proizvajalnih stroškov nad dohodki iz dobavne pogodbe nastati je pa moral v celoti po sklepu in udejstvitvi dolgo-dobne dobavne pogodbe. Skratka velja načelo, da proizvajalec toka ne more pričakovati kritja one morebitne škode, ki jo je imel takoj ob sklepu dobavnih pogodb ali točneje rečeno, po razsodilu temeljem gorenje naredbe se mu ne more in ne sme vstva-rjti ugotlneji gospodarski položaj, nego je bil oni ob sklepu zadevne dobavne pogodbe.
Že poslednje načelo ščiti kolikor toliko gospodarsko stališče odjemalca toka ali plina, po § 4, odst.l. naredbe pa je vpoštevati gospodarske razmere obeh strank, tako, da na novo določene zvišane cene ne vničujejo gospodarsko ne jedne ne druge stranke.
ICot dogledno je smatrati le ono dobavno pogodbo glede dobave električnega toka ali na dobavo plina, ki je sk len jena pred razglasitvijo omenjene naredbe in ki jo ne zamore proizvajalec toka ali plina razdreti pred pretekom enega leta od takrat, ko je po smislu naredbenih določb zahteval, da so cene zvišajo.
Konečno je še pripomniti, da razsoja razsodišče le tedaj, kadar se stranki o zvišanih cenah med seboj ne moreta zjediniti. Po razsodilu se spremeni dobavna pogodba le glede v njej nastavljenih cen, sicer seveda ostane neizpremenjena. Ako pada vrednost denarja nadalje in so se zvišali še nadalje proizvajalni stroški, sme po preteku pol leta (§ 1. zad. odst. naredbe) proizvajalec zopet zahtevati primemo zvišanje cen. V nasprotnem slučaju pa more tudi odjemalec po preteku polletne dobe zahtevati primemo znižanje teh cen.
II.
PROMET Z ZEMLJIŠČI.
Padajoča vrednost denarja je v povojnem času spodbujala deloma k na-
kupu zemljišč, živahno stavbeno gibanje ee je pričela pa šele tedaj, ko so se novim stanovanjskim poslopjem zakonito zajamčile daljše začasne davčne oprostitve ter eo znane stanovanjske uredbe glede novo zgrajenih poslopij izgubile svojo moč vsaj v glavni točki, tikajoči se določitve najemnin. Na vrednost starejših poslopij so omenjene stanovanjske naredbe občutno vplivale. Tu mislim le prodajno vrednost, kajti kake vrednosti — najsi bode še tako majhna — po obrestni meri z ozirom na čisti dohodek sploh ni mogoče določiti. Stara poslopja so namreč z malimi izjemami docela pasivna. Vendar jih je bilo do pred nedavnim časom še možno prodati. Kupovali so take hiše v mestih ljudje, ki so se hoteli iznebiti gotovine, še več pa taki, ki so se hoteli priseliti v mesta. K prodaji pa so prejšnji lastniki hiš bili mnogokrat prisiljeni, ker niso več mogli zmagovati bremen, zvezanih s posestjo takega poslopja.
Nekaj drugačne so že razmere pri poljedelskih zemljiščih, ki se prodajajo se vedno razmeroma ugodno, — posebno velja to o manjših zemljiščih. Pa o gospodarski umetnosti prodaje ali nakupa zemljišča jedne in druge vrse v sedanjosti je pravilno odgovoriti le z ozirom na konkretni pravni slučaj. Mislim, da je možno pribiti zanesljivo pred vsem dejstvo, da so vsa zemljišča, brez izjeme (celo stav-bišča), postala v povojnem času cenejša, če se namreč primerja notranja vrednost 6edaj dosežene cene z vrednostjo, ki bi jo bila imela pred vojno dosegljiva cena. To dejstvo samo že vpošteva hipotekarni kredit, ki je seveda pač tudi iz drugih razlogov, o katerih se bode še govorilo, tako ozkosrčen in pičel.
Tudi v prometu z zemljišči imamo dolgodobne pogodbe, kjer se radi raedčasno silno padle vrednosti denarja pojavi tako nesoglasje med dajatvijo (vrednostjo zemljišča) ter pro-tidajatvijo (kupnino). Nedavno sem čul o zanimivem slučaju, o katerem bodo mogoče še imela odločevati naša sodišča. Zemljišče, za katero se gre, leži v Sloveniji in je večje kmetsko, skoraj bi dejal veleposestvo. Njega lastnik, bivajoč stalno v Gradcu, je prodal početkom svetovne vojne to posestvo za tedaj povse primerno ceno kupovalcu, bivajočemu tudi v Gradcu. Stranki sta se pogodili, da ostane za dobo 15 let prodajalcu pravica zopetnega kupa za isto ceno, kar se je tudi vknjižilo pri zadevnem vložku v zemljiški knjigi. Pred kratkim se je pojavili prodajalec, ki hoče kupiti posestvo nazaj, zanj pa plačati preje prejeto kupnino, pa le po številu v avstrijskih kronah!
Na ta način bi prišel do lasti lepega
Tako je predlagala vpis v zadruž- i ni register neka na novo ustanovljena izseljeniška zadruga, ki je imela glasom § 2. predloženih statutov namen, pospeševati naravne in gmotne koristi svojih Članov. Po § 3. naj bi zadruga ta namen dosegala s prevzemanjem zastopstva transportnih in parobrodnih družb, s posredovanjem pri prevozu članov in njihove prtijage ter pri pošiljanju denarja, z zbiranjem posebnega izseljeniškega zaklada, s katerim daje po možnosti članom posojila in podpore, z evidenco izseljencev in s snovanjem informativnih pisarn za izseljence.
Trgovsko sodišče ie pa predlog za vpis te zadruge v zadružni register zavrnilo. Utemeljevalo je zavrnitev s tem, da je po § 1. zadr. zak. ustanovitev zadruge mogoče le tedaj, če se ustanovi društvo brez omejitve števila članov, ki ima namen, da pospešuje pridobitek ali gospodarstvo svojih članov s skupnim obratovanjem ali dajanjem kredita. Iz predloženih pravil, zlasti iz § 3. se pa da sklepati, da ima zadruga v prvi vrsti namen, preskrbovati z različnimi sredstvi prevoz izseljencev. Namen zadruge je torej povečini identičen z obratovanjem -obstoječih izseljeniških podjetij, v katerih o skupnem obratovanju ime-ieljev podjetja ter izseljencev ne more biti govora, vsled česar ustanovljeno podjetje ne ustreza predpisom zadružnega zakona.
Proti temu sklepu so vložili ustanovitelji zadruge rekurz na višje deželno sodišče, ki pa rekurzu ni ugodilo. Tudi višje sodišče je v svojih razlogih izvajalo, da je po § 1. zadr. zakona za ustanovitev dopustne zadruge predpogoj, da ji je namen, pospeševati pridobitek ali gospodarstvo članov s skupnim opravil nim obratom ali dajanjem kredita. V §§ 2. in 3. predloženih pravil izraženi namen zadruge je pa, kakor pravilno zaključuje prvo sodišče, v bistvu identičen z obratovanjem izseljeniških podjetij, kar izhaja oso-bito iz § 3., točka 1 in 2 pravil. Na 4em ne izpremene ničesar ostale določbe § 3., če se upošteva, da naj še dajejo posojila ali podpore le po možnosti, torej pogojno, vsled česar tega poslovanja ni prištevati bistvenemu obratu, in če se upošteva nadalje, da so ostale določbe navadno pri izseljeniških podjetjih običajen pripomoček v svrho njih .obrata in s tem še nimajo znaka organizacije izseljeništva oziroma samopomoči izseljencev v tujini ali ojih svojcev doma. Ne more se torej trditi, da se poslovno področje prijavljene zadruge krije z namenom zadrug v smislu § t. zadr. zakona, vsled 'česar )e bilo rekurz zavrniti.
Proti temu sklepu višjega deželnega sodišča vloženemu revizijskemu rekurzu Stol sedmorice v Zagrebu ni ugodil, sklicuje se na § 16. iz-venspornega postopanja, po kojem je v izvenspornih zadevah zoper sklep, s katerim je višje sodišče potrdilo sklep prve stopinje, dopustna pritožba zgolj v slučaju, če je ta sklep v očitnem nasprotju z zakonom ali opisom ali pa če je zagrešena ničnost.
Trgovina.
Češkoslovaška zunanja trgovina v 1. 1922. Češkoslovaška je v 1. 1922 po uradnih podatkih izvozila za 5390.8 mil. *sl. kron več blaga, nego uvozila. Tako glede uvoza kakor glede izvoza je Nemčija na prvem mostu.
Trgovska bilanca Avstrijo v novembra It«3, v mesecu novembru 1. 1923 je znašal pasivum avstrijske trgovsko bilance 85.2 mn. ziatih kron, dočim je *našal v mesecu oktobru le 58.7 mil. 'Biiauca prvih enajstih mesecev 1. 1923 je pasivna za 571.4 mil. zlatih kron.
Za rusko-poljsko trgovino. Rudniški lastniki v poljski šleziji so sklenili ustanoviti konzorcij za trgovino s sovjetskimi republikami
Jopice ii kože ponuja v večjih množinah tvrdka iz New-Yorka. Naslov tvrdke in dobavni pogoji so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice x Ljubljani na vpogled.
Industrija.
Kon!eren«o tekstilno industrije sklicuje industrijska centrala na 11. januarja t. 1. v Beograd. Razpravljati se ima o carinski zaščiti in o pogajanjih z N. Avstrijo v svrho trgovinske pogodbe. Povsem pravilno je, da se hoče naša krepko se razvijajoča tekstilna delavnost dvigniti, ker se ravno v tej stroki moramo čimprej vsaj vsaj deloma osamosvojiti tekstilne razmere s prvih časov Jugoslavije še v prav dobrem ali pa bridkem spominu
Produkcija premoga in lignita. V letu 1922 so dali slovenski rudniki 1 milijon 343.857 ton rjavega premoga in 204 tisoč 516 ton lignita. Najvažnejši rudniki so bili sledeči: Trbovlje (s produkcijo 650.300 ton), Zagorje (221.900 ton), Hrastnik (207.450 ton) in Velenje, lignit (202.320 ton). V prvi polovici leta 1928 se je nakopalo 836.274 ton rjavega premoga in 117.600 ton lignita. Iz teh številk sledi, da bo rudarska produkcija v letu 1923 znatno večja od one v letu 1922, ki je dosega že 98% normalne predvojne produkcije v letu 1913. — V letu 1923 so se nakopale v teh-le premogovnikih sledeče množine rjavega premoga, oziroma lignita: Trbovlje (436 tisoč 350 ton), Hrastnik (120.730 ton), Velenje (lignit 117.460 ton), Zagorje (114.180 ton), Kočevje (65.600 ton), Št. Janž (38.194 ton), Zabukovica (19.285 ton), Kajhenburg (11.939 ton), Leše (7581 ton), Brezovica (7126 ton), Brezno-Huda jama (5034 ton), Zabukovica (3528 ton), Nove Štore (3222 ton). Ostali rudniki so producirali malenkostne množine.
Konforenea lesne industrije v Beogradu. Konferenca lesne industrije, ki se ima vršiti v Beogradu, se je določila za 10. t. ni. Program konference vsebuje vazna strokovna vprašanja.
Svetovna produkcija bombaža. Indijska vlada je uazuuuiki mednarodnemu institutu za pol jedel jstvo, da se ceni lanskoletno produkcijo bombaža na 8 milijonov 914.000 kvintalov, kar bi pomenilo 2.3 odstotke več nego v pretečenem letu in 18 odstotkov več nego povprečna produkcija zadnjih 5 let.
PASTA za čiščenje zob, ohrani zobovje lepo in zdravo.
Denarstvo.
Krediti Narodno banke. Narodna banka podeljuje počenši s J. januarjem nove kredite. Intresenti, ki žele kredit, se opozarjajo, da se morajo pismeno obrnili na podružnico Narodne banke, v katere področju se nahajajo. V pismu mora biti točno navedeno: 1. Ime firme tako, kakor je protokoiirana. 2. Točni naslov. 3. S čim se bavi. 4. Od kdaj firma obstoji. I. Imena družabnikov in onih, ki imajo pravico podpisovati firmo. 6. Oznaka in opis imovinskega stanja in dolga. Naslovi najmanj treh znanih oseb, od katerih more banka zahtevati informacije. Denarni zavodi in druge delniške družbe so dolžne priložiti svoja pravilu in bilance za zadnji dve leti, potem zadnje mesečno stanje in spis članov upravnega in nadzornega odbora. Krediti se no bodo dajali v svrho trajnih investicij, nego samo za obrt obstoječih podjetij.
Denarni zakon na Poljskem. Poljski finančni minister je predložil v parlamentu zakonski projekt, ki določa, da se imajo uvesti razen zlatega denarja v vrednosti 5, 10, 20, 50 in 100 goldinarjev tudi kovani srebrni denar v vrednosti polovice, 1, 2 in 5 goldinarjev; denar iz nikelja v vrednosti 10 in 20 stotin in denar iz bakra v vrednosti 1, 2 in 5 stotin.
Italijanski proračun. Italijanski proračun za leto 1923/24. izkazuje efektivnih dohodkov 18.803 milijonov, efektivnih izdatkov pa 21.832 milijonov lir, torej primanjkljaj 3529 milijonov lir, Okoli 2652 milijonov je kritih z zakladnimi listi.
t
Zahtevajte povsod našo domačo"
Kolinsko cikorijo
izvrsten pridatek za kavo.
m
Carina.
Namestitev ljubljanske carinarnice. —
V prostorih Trgovske in obrtniške zbornice se je vršilo dne 6. t. m. posvetovanje gospodarskih krogov Ljubljane glede določitve novih prostorov za ljubljansko carinarnico. Posvetovanja so se udeležili g. Božič, upravnik ljubljanske carinarnice g. Rupel, načelnik Generalne direkcije carin predsednik zbornice g. Knez, predsednik ljubljanskega gremjja g. Stupica, predsednik gremija Ljubljana okolica g. Zebal, tajnik Zveze industrij-cev g. Goriup in številni drugi zastopniki naših gospodarskih krogov. Jedro posvetovanja je tvoril predlog tvrdk,e »Balkan«, ki oferira generalni direkciji carin del svojih skladišč.
Carinski dohodki v decembru 1. 1923.
V času od 10. do 20. decembra 1923 so carinarnice pobrale 47,880.747 Din carine. -Od te vsote odpade na carinarnice v Beogradu 5,589.559 Din, v Zagrebu 8,848.465 Din, v Ljubljani 2,881.129 Din, v Mariboru 2,796.766 Din, na Jesenicah 747,234 Din, na Rakeku 673.391 Din, v Celju 960.968 Din, v Sarajevu 2,062.412 dinarjev, v Splitu 2,243.960 Din. Prvih deset dni decembra 1. 1923 je znašal dohodek 38,557.969 Din.
Izvozna carina za moko. Kakor poroča Generalna direkcija carin, bo prošnja lastnikov mlinov za odpravo izvozne carine ugodno rešena in se bo izvozna carina na moko ukinila.
Čohoslovaška uvozna carina. Današnji >11 rad ni list« objavlja odredbo trgovinskega ministrstva, po kateri je 21 novih carinskih postavk glede uvoza razveljavljenih.
Davki.
Donos davkov v mesecih julija in uv-gustu 1. 1923. V mesecih juliju in avgustu 1. 1924 je država pobrala 37,508.422 dinarjev na davku na poslovni promet, 8.588.196 Din na invalidskem d»vln» in 77,381.742 Din na trošarini. Na neposrednih davkih se je pobralo v Srbiji 21,994.797 Din, v Črni gori 1,564.799 Din, v Bosni in Hercegovini 16,003.960 Din, Dalmaciji.2,006.549 Din, na Hrvatskem in v Slavoniji 29,059.471 Din, v Sloveniji 15,314.006 Din in v Vojvodini 43 milijonov 771.044 Din. Na taksah se je nadalje pobralo: v Srbiji 30,688.339 Din, v Bosni in Hercegovini 9,411.071 Din, v Dalmaciji 3,537.398 Din, na Hrvatskem in v Slavoniji 23,655.839, v Sloveniji 16,589.031 in v Vojvodini 26,404.761 Din, Celotni državni dohodki v navedenih meseceh so znašali 1.425,359.710 Din, kur znači napram proračunu prekoračenje1 za- 269,535.233 Din.
Promet.
Železniški blagovni promet s Sušn-koiu. Po sklepu ministra saobračaja z dne 1. januarja t. 1. je železniška postaja Brajdiča na Sušaku otvorjena za ves blagovni promet.
Iz naših organizacij.
Trgovski ples. — Po dolgih letih se je v soboto 5. januarja vršil v Ljubljani v unionski dvorani tradicionalni, nekoč zelo renomirani »Trgovski ples«. Priredila ga je naša trgovska matica, za slovensko trgovino in obrt velezaslužno društvo »Merkur«. V elegantni dvorani se je zbral cvet ljubljanskega trgovskega, industrialnega in obrtniškega sveta. Svirala je vojaška godba pod vodstvom kapelnika dr. Čerina. Aranžma cele prireditve je bil v spretnih rokah veseličnega odbora pod vodstvom agilnega od-borovega predsednika g. Fabijanija. — Udeležba je bila nad vse pričakovanje številna, kljub mnogobrojnim prireditvam tistega večera po drugih ljubljanskih dvoranah. Plesni program je bil spretno sestavljen. Pri sprejemu smo zapazili predsednika »Merkurja« g. Li-leka, tajnika Trgovske in obrtniške zbornice g. dr. F. Windischer-ja, gg. Šarabona, Jelačina st. in ml., g. ravnatelja Krofto in g. Kostevca. Nadalje smo zapazili pri prireditvi med drugimi odličnjaki tudi predsednika odvetniške zbornice g. dr. D. Majarona, predsednika notarske zbornice g. A. Hudovernika, gen. konzula avstrijske republike g. dr. Kohl-russa, zastopnika francoskega konzulata, predsednika in podpredsednika Trgovske zbornice gg. Kneza in Ogrina, ravnatelja Narodne banke g. Gregoriča, dvornega svetnika dr. Marna, dr. Trillerja, ravnatelja Praprotnika. Tekom celega
večera je vladala prešerna živahnost, ki je trajala do zgodnje jutranje ure. Želimo, da se z letošnjim »Trgovskim plesom« vzpostavi tradicijonalna elitna prireditev ljubljanskega trgovstva in obrtništva in s tein poglablja družabna skupnost tega našega gospodarsko najpomembnejšega stanu!
Trgovski gremij v Ribnici. Dopolnilna
volitev novih članov v komisijo za osebno dohodnino se vrši pri vseh davčnih uradih ustmeno dne 20. januarja 1924. Radi važnosti teh volitev poživlja gremij vse svoje člane, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže trgovskega shoda, ki se bo vršil v nedeljo dne 13. t. m. ob 13. uri v prostorih A. Podboj v Ribnici. — Sliši se že, da nameravajo postaviti dve ali celo tri stranke vsaka svojo listo. Mislimo, da ni v interesu trgovine, da bi se pri volitvah cepili in bi na ta način pripomogli, da pridejo v komisijo ljudje, ki plačajo le malenkostno dohodnino in ki bi nas pri odmeri naravnost terorizirali. Tudi se bo na shodu razpravljalo o krošnjarstvu ter se bo predložila shodu resolucija, v kateri se bo zahtevalo, da vlada podvzame vse potrebne korake za ukinitev te nadloge.
THE REX CO.. LJUBLJANA.
Trgovski register.
Vpisale so se nastopne firme: 1220.
Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: »In-tercouliuentale« jugoslovansko transportno iu prometno dioničarsko društvo prije S. & W. Hoffmann u Zagrebu. 1221. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: »Teos« družba z omejeno zavezo za tehnična obratna sredstva. 1222. Sedež: Maribor. Meseculo firme: »Lntercuulinentale« jugoslovansko transportno i prometno dioničarsko društvo prije S. & W. Hoffmann u Zagrebu. 1223. Sedež: Maribor. Bešeailo firme: Mednarodno špedicijsko podjetje in prevoz paketov II. Bračič in V. Vestenek v Mariboru, Cafova ul. 2. Izbrisala sc je nastopna firma: 1229. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Skladi- . ščno i odpremičko dioničarsko društvo, podružnica Maribor.
Najboljši
PREMOG, DRVA IN OGLJE
kupite najceneje pri
Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
Razno.
Današnji številki smo priložili za vso cenj. naročnike izven Ljubljane položnice. Naročnina ostane neizpremenjena in znaša za tuzemstvo celoletno Din 180, za pol lota Din 90, mesečno Din 15, ** inozemstvo pa celoletno Din 210.
Upravništvo.
Razstava južnega sadja v Beograda.
Po podatkih, ki so nam na razpolago, je dokazano, da je uvoz južnega sadja iz tujih držav večji, kot izvoz istega iz naše države. Vsled tega se Srpsko poljedelsko društvo v sporazumu z gospodarskim večem v Splitu odločilo, da priredi v najkrajšem času razstavo južnega sadja v Beogradu, da bi se zainteresiralo za naše blago naše trgovce, ki nabavljajo naše blago v inozemstvu pod mnogo težjimi in nepovoljnimi pogoji. To akcijo bo podprlo tudi ministrstvo za poljedelstvo.
Zborovanje gospodarskih krogov v Zagrebu. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu je povabila vse Trgovske
in obrtniške zbornice k zborovanju, ki se bo vršilo v Zagrebu dne 27. januarja t. 1. Na zborovanju se bo razpravljalo zlasti o davčnem, kreditnem, prometnem in carinskem vprašanju.
Veliki vinski sejem v Sisku. Organizacija vinogradnikov in gostilničarjev v Sisku se Je odločila organizirati v npriu v Sisku velik vinski sejem z vini iz cel® države. Tnicijalivo za ta vinski sejem so dali češkoslovaški industrijalci in trgovci, ki so pred nekaj dnevi posetili Sisak.
Brezposelnost v Avstriji. V Avstriji je znašalo število brezposelnih 75.775, ki pa je v mesecu novembru narastlo na 78.801. Na Dunaju in dunajski okolici je število brezposelnih v istem času padlo od 66 tisoč 480 na 63.048.
Ruske zadruge naročile pojedeljske stroje. Zadružna zveza ruskih zadrug je sklenila prvo važnejšo pogodbo z ameriško družbo za izdelovanje poljedeljskih strojev. Družba bo zaenkrat dobavila Zvezi poljedeljske stroje v vrednosti
500.000 dolarjev. Plačilo je zajamčno z
2.500.000 dolarji, ki jih je Rusija deponirala v ^National City Bank« v New-Yorku še pred svetovno vojno.
Odmevi čehoslovaško - francoske pogodbe v avstrijskih listih. Listi se z velikim zanimanjem še nadalje bavijo s pogodbo med Francijo in Cehoslovaško. >Neue Freie Presse« piše, da je Praga za Francijo postaja na poti do Moskve, kamor se franciji zelo mudi radi spora z Anglijo, kateri služi izključno interesom Rusije. >Allgemeine Zeitung« pripominja, da spreminja francosko-čeho-slovaški dogovor obstoječi položaj, am-paK da se prikazuje bolj kot sredstvo, a katerim so hoteli voditelji francoske in čehoslovaške politike okrepiti svoj not-tranji položaj.
Mednarodna izseljeniška konferenca. Na povabilo italijanske vlade odpošlje naša država na mednarodno konferenco o izseljeniškem vprašanju, ki se bo vršila marca meseca v Rimu, več delegatov.
Svinjereja v naši državi peša in pada. To skoro neverjetno dejstvo dokazuje tudi preteklo leto 1923. L. 1920 smo imei — po povsem zanesljivi statistiki 4 milijone 849.000 svinj, leta 1921 jih je bilo 3,283.185, leta 1922 se je »vinjski kontingent znižal na 2,902.399 in leta 1923 na 2,577.704 koaov. Od leta 1920 do danes je padla svinjereja za 95%, to pa vkljub temu, da se i-prešički« mnogo hitrejše rodijo in zredijo nego druge domače živali. Veliki izvoz svinj in pridelkov svinjskega mesa pri tem igra veliko vlogo. Na vsak način bode treba v tej stroki v tekočem letu poskrbeti za raci-jonalno ureditev in to glede svinjereje same kakor tudi glede izvoza in pokritja domače potrebe. Je to težko poglavje.
Pa vkljub temu bi se tudi tu dala najti j zlahka — prava mera.
Tržna poročila.
Tržišče koi in usnja. (Zagreb.) Surove kože. Promet skcro popolnoma počiva. Povpraševanja skoro ni nobenega, razen za težke kože, katerih pa pri nas zelo primanjkuje. Sicer so cene neiz-premenjene. Za bosanske buše 13 do 14 Din, lahke domače 15 do 16 Din, srednje 17 do 19 Din, težke 22 do 23 dinarjev, medtem ko se telečje kože še vedno prodajajo za 32 do 33 Din, ker jih primanjkuje. Če primerjamo te cene z onimi začetkom leta 1923, vidimo, da so se oene zvišale pri težkih kožah od 18 do 19 na 22 do 23 Din, toraj za 20%. (3ena srednjim kožam je bila 15 do 16, »edaj 18 do 19, tudi 20% poviška. Lahke kože so poskočile odl2nal5dol6 Din, toraj povišek za 30%. Telečje kože od 22—24 na 32—33 Din, toraj za 50% poviška. Zgotovljeno usnje notira: krupon težki 105 do 110, lahki 100 do 105, blank črni 75 do 80, podplati 75 do 80, boka 27 do 32 dinarjev.
Triue cene. V Mariboru, dne 1. januarja 1924. Špecerijsko blago: 1 leg kave I. 65 Din; II. 40 do 35 Din; 1 kg pražene kave I. 70 Din; II. 40 Din; 1 kg soli 3.50 Din; 1 kg popra celega 40 Din; 1 kg mletega 45 Din; 1 kg paprike lOu dinarjev; 1 kg testenin 13 Din; 1 kg sladkorja 23 Din; 1 kg sladkorja v kristalu 20 do 22 Din; v kockah 23 Din; 1 kg kvasa 32.50 Din; 1 kg riža 6.50 do 13 Din; 1 liter kisa navadnega 2 Din; vinskega 3 Din; 1 liter namiznega olja 30 Din; bučnega 38 Din; 1 kg rži 3 Din; 1 kg ječmena 3 Din; 1 kg ovsa 3 Din; 1 kg koruze 3.50 Din; 1 kg prosa 3.50 Din; 1 kg ajde 3 Din; navadni fižol 5 do 7 Din; 1 kg leče 14 Din; 1 kg pšenične moke štev. 0 6.50 Din, štev. 1 6 Din, štev. 6 5 Din, štov. 7 4.50 Din; 1 kg prosene kaše 7.50 Din; ješprenja 6 Din; otrobov 2 do 2.50 Din; koruzne moke 4 Din; koruznega zdroba 5 do 6 dinarjev; 1 kg pšeničnega zdroba 7 Din; 1 kg ajde štev. 1 7 do 8 Din; 1 kg kaše
6.50	Din; 1 kg ržene kave 10 Din; 1 kg cikorije 26 Din. Krma: 1 q sladkega se-
na 87.50 do 100 Din; ovsene slame 75 do 87.50 Din. Kurivo: 1 m» trdih drv 200 Din; mehkih 175 Din; 1 q trboveljskega premoga 42 do 45 Din; velenjskega 27 do 30 Din; 1 kg oglja 1.50 do 2 Din; koksa 1 do 2 Din; 1 liter petroleja 7 Din;
1 liter bencina 17 Din; 1 kg karbida
6.50	Din; 1 kg sveč 15 Din. Zelenjava:
1 kg endivije 1 do 1.25 Din; 1 kg zelja poznega 0.75 do 1.25 Din; 1 karlijola 3 do 15 Din; kupček špinače 1 Din;
1 kg paradižnikov 2.50 do 3 Din; kumarice komad 0.25 do 0.50 Din; šopek peteršilja 0.25 Din; zelenja 0.25 Din; 1 kg čebule 2 do 3 Din; 1 kg česna 10 Din; pora komad 0.25 Din; korenja vrtnega 0.25 Din; navadnega 0.25 Din; šopek zelenjave za kuho 0.25 Din; komad pese rdeče 0.25 Din; komad repe 0.25 do
0.50 Din; 1 kg kolerabe podzemljice 0.50 Din; poznega 1 do 1.25 Din; hrena 5 dinarjev; zelja kislega 3 do 3.50 Din; repe kisle 2 Din. — Zanimivo je razmerje cen med 1. januarjem lani in letos. Goveje meso lani 14 letos 27, za mleko je letos skoro ista cena, pšenica, sploh vse žito je letos za 0.50 do 1 Din ceneje kot lani; isto razmerje pri moki. Največja razlika pa se kaže v ceni krme; luni 185 do 240, letos 87.50 do 100 Din.
Tržne cene važnejšim življenjskim potrebščinam t Celju. (V Din). Meso: Govedina v mesnicah I. 25, II. 22.50, na stojnicah I. 22—24, II. 19.50. Teletina
1. 32, II. 30. Svinjina I. 32—35, 11. 32. Slanina I. 43, II. 41, mast domača 44, amerikanska 39. šunka 45,- prekajeno meso I. 45, II. 40. 1 1 mleka 4, surovo maslo 60, čajno 88, muslo 48, eno jajce 2—2.25. — 1 kg belega kruha 7, Črnega 6. — Špecerija: kava Portorico 64, Santos 50, Rio 40, pražena kava I. 68, II. 56, III. 48, beli kristalni sladkor 22, v kockah 23, riž 1. 11, II. 8.50, namizno olje 32, bučno 40, petrolej 7, testenine I. 21, II. 15 . Mlevski izdelki: moka št. 00 6.20, št. 0 6.20, št. 2 5.70, št 4 5.30, št. 6 4, krušne mešane moke 4, ržene enotne moke 5.60, ješprenja 5.40, koruzne moke 3.40, koruznega zdroba 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke I. 8.75. — Kurivo: q črnega premoga 51, rjavega 26.50, m* trdih drv 150, q trdih drv 40, m" mehkih drv 130, q mehkih drv 32.
mvses & en as &&&&&&
»UBDtra< rt— - -------------—\
M
~ n*” ^
IM!11
TOAOtMAHH C
HIP
SS.M1IP
Dobava, prodaja,
Dobava dvojnih >dura< - elementov
I Uprava inienjerskih slagališta IV. ar-inijske oblasti v Zagrebu sprejema ponudbe za dobavo 2200 dvoinih >dura<-j elementov.
i Dobava pumučnjaka za maialiee. Pri.
| ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 26. januarja t. 1,
; ofertalna licitacija glede dobave pamuč-| njaka za mazelice.
j	Dobava mlevskih isdelkav, mesa,
j svinjsko masti, drv in usnja. Pri ravnateljstvu kr. moške kaznilnice v Mariboru se vrši dne 22. januarja t. 1. ponovna ofertalna licitacija za dobavo mlevskih izdelkov, mesa, svinjske masti, drv, in-usnja za leto 1924.
j Dobava blagjajn. Pri upravi državnih j monopolov v Beogradu se bo vršila dne ! 24. januarja t. 1. ofertalna licitacija glede | dobave 33 komadov blaganj (»Panzerc)..
|	Dobava električnega materijala. Pri
i ravnateljstvu državnih železnic v Subo-| tiči se bo vršila dne 25. januarja t. L i ofertalna licitacija glede dobave elek. j tricnega materijala.
Dobava vzmoti. Pri ravnateljstvu dr
i žavnih železnic v Subotici se bo vršila \ dne 25. januarja t. 1. ofertalna licitacija j glede dobave vzmeti za lokomotive, ten-derje in vagone.
Dobava cigaretnega papirja. Pri uprtt-• vi državnih monopolov v Beogradu se bo : vršila dne 26. januarja t. 1. ofertalna lici-
■; taci ja glede dobave cigaretnega papirja,.
i
I	•	«	«
}
» Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki j so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice ' v Ljubljani interesentom na vpogled.
TOVARNA mSTHKOA ŠKttiUA IN -tiAr* ELEKT?M»MA.,
,0:: m .
la|škq
■.^Slovenija
Ustanovljeno leta 1910. Dolgoletna garancija zn dobro
kakovost.
Cenejše kakor ilovna opeka.
Kamenit sestoji iz azbesta (kameni in poriland-cemenla, vsled tega jc streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popra-, vila.
Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno Jrpeino in ognja varno streho iz
KA MENITA = ETERNITA.
Kameno sol
debelo aii zmleto v
vsaki mno-
žini takoj pošlje najcenejše
Brača Ofner, Novi Sad
Mlin za vse.
Telefon 327.
Si
Najboljše
Pfaff šivalne stroje Vozna kolesa Puch
kupite najbolje pri tvrdki
IGN. VOK, Ljubljana in Novomesio
LJUBIM
SIN0N GREGORČIČEVA IHJCfl 13 Telefon Stev. 552 se priporeia za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del.
Lastna knjigoveznica.
Izvršitev točna in solidna!
A. V1CEI
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo.
Na debelo 1	Na	drobno	1
NA VELIKO!
§ Priporočamo: galanterijo, "
- nogavice, potrebščine za ■ S čevljarje, sedlarje, rinčice, n gj podloge (belgier), potreb- § ■ ščine aa krojače in šivilje, ■ D gumbe, sukance, vezenino, a svilo, tehtnice decimalne S in balančne najceneje pri 8
JOSIP PETELINE _
S Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. g
jpilOIIOIIOIICDIIOIIOIIC^
D	Rusi	0
g SlasiSfel oviti g r S»rel*:sije:r*e ribe S
U	(BUcklinge)	«
q OstseeHierlmge g
-	Eumarce	S
" la ar,;najmsle«e v soli z q	In	l«Isu	g
= jPearcacilžžiiS. sok = jO la domač, Cist, v U dozah	n
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode
Mm ii suite nrctt!
Mm\\i cenik!
Prva jugoslovanska industrija = 0 za konserve rib, sočivja in 0 g sadja, družba z o. z. g = Me&ribor š
o	o
Z.	Zahtevajte cenik I	—
rOIIOIIOIIOIICDIIOI!C=>ll S
TEODOR KORN
LJUBLJANA
POUANSKfl CESTA JT. 2.
»rouet, stavbeni, galanterijski ta i; okrasni klepar. Instalacije vodovodov.
Naprava strelovodov. — Kopalfflce ta klojstna naprave.
Izdelovanje posod Iz pločevine ra firnei, barvo, lak in rac«* vsake velikost , kakor tudi P°" sod (škaile) za konserve.
*Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., l.jubliana. - Odgovorni uredo.k F. JERAS
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.