LETO X. ST. 24 (459) / TRST, GORICA ČETRTEK, 30. JUNIJA 2005
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY
NOVI
CENA 1 EVRO
www. noviglas. it
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Andrej Bratuž
Pomen obletnic in praznovanj
Ne mine leto, da bi se ne pojavljale bolj ali manj pomembne obletnice. Take, ki nas spominjajo na velike domače in svetovne dogodke, na začetke ali konce vsakovrstnih vojn in spopadov, na ustanovitev mednarodnih organizacij in zvez, v našem okolju pa kulturnih domov, društev, pevskih zborov itd., in take, ki so v zvezi z življenjem in delom pomembnih osebnosti. Včasih se zdi, da je naše delovanje še preveč vezano na same obletnice. Če pa upoštevamo, da se s takšno ali drugačno proslavo v nas oživlja spomin na osebnost, zgodovinski čas ali dogodek, ki jih nikakor ne smemo pozabiti, in da se v nas krepita zdrav nacionalni in socialni čut, so nam seveda tudi obletnice dobrodošle. Nekaterih se obvezno spominjamo leto za letom, npr. 6. septembra usmrtitve bazoviških junakov. Dan Prešernove smrti je postal praznik slovenske kulture. Še so nam živo v spominu Kosovelova in Kocbekova stoletnica ali življenjska jubileja Borisa Pahorja in Alojza Rebule. Kmalu se bomo začeli pripravljati na skorajšnjo stoletnico Gregorčičeve smrti. Odmevne so bile letošnje razstave ob stoletnici Bambičevega rojstva, te dni pa so v Podnanosu, nekdanjem Šentvidu pri Vipavi, potekale prireditve ob štiridesetletnici smrti skladatelja Stanka Premrla. Letošnje leto je bilo še posebej bogato okroglih obletnic, tako v evropskem merilu kot pri nas.
Spominjali smo se npr. konca druge svetovne vojne in padca fašizma ter šestdesetletnice slovenskih šol v Italiji. Obletnice in praznovanja ob njih oživljajo zgodovinski spomin in poudarjajo vrednote, kot so svoboda, mir, pravičnost in razumevanje med narodi, imajo pa tudi povezovalno vlogo. Pomislimo samo na sodelovanje in zavzetost različnih komponent naše manjšine, ko je treba pripraviti npr. skupno proslavo, koncert ali razstavo in uresničiti še druge pobude v spomin na obletnico ali osebnost, ki nam vsem veliko pomenita. Takrat resnično odpadejo razlike in vsakovrstne ovire, ki nas še ločujejo, takrat se čutimo resnično ena sama skupnost.
Na obletnice se navezujejo tudi državni prazniki, v Italiji npr. dan osvoboditve 25. aprila in dan republike 2. junija. Slednjega so za nekaj let ukinili, a so ga potem spet uvedli, kar je tudi prav. Spominjanje na dogodke, ki so odločilno vplivali na razvoj države, je potrebno in primerno. V Sloveniji je bil konec junija praznik slovenske državnosti. Ob 14. obletnici samostojne slovenske države je bila osrednja slovesnost na Trgu republike. Predsednik Janez Drnovšek je v svojem govoru dejal, da so Slovenci v teh letih upravičili obstoj svoje države. Pozitivno so jo razvijali in dosegali nadpovprečno gospodarsko rast. Predsednik je tudi podčrtal pogoste ocene, da je prav Slovenija najbolje izvedla prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo in pri tem najbolje ohranila socialna ravnotežja. Kakor vsako leto je konzulat Republike Slovenije v Trstu ob državnem prazniku priredil sprejem za krajevne oblasti in za predstavnike političnega, kulturnega in gospodarskega življenja naše manjšine.
Intervju
//
Prefekt vatikanske kongregacije dr. Franc Rode
V pozabi zgodovine stoji evropska kriza!"
Gospoda prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, nekdanjega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franca Rodeta, naši bralci in vsi mi dobro poznamo.
Kot prvi mož slovenske Cerkve je vedno imel izjemno tesen in naklonjen odnos do vseh Slovencev in tudi do nas, ki živimo v Italiji. Novi glas je kljub številnim obveznostim redno bral in cenil naše delo; vse, ki delamo, da bi iz tedna v teden oblikovali dostojen in na krščanskih temeljih sloneč tednik, pa je msgr. Rode vedno vzpodbujal, naj vztrajamo in ostanemo zvesti resnici, ter nam vedno stal ob strani.
Ko je odšel na pomembno mesto v Cerkvi v Vatikan, smo vedeli, da ga bomo pogrešali in prav zato smo se odločili, da ga obiščemo in z njim pripravimo daljši pogovor. Nikdar se namreč v dvatisočletni zgodovini Cerkve ni zgodilo, da bi kakšen Slovenec zasedel v Cerkvi tako visoko in odgovorno mesto, kakršnega ima danes dr. Franc Rode.
Rad je pristal na pogovor in našel tudi čas, da se je z nami srečal, za kar se mu v svojem in v imenu naših bralk in bralcev iskreno zahvaljujemo.
Literarna nagrada
Petnajstega Kresnika za najbolj slovenski roman v letu 2004 je prejel Alojz Rebula
Iskrena hvala, da ste pristali na pogovor, in kot prvo vprašanje bi Vas prosili, da nam poveste, kakšno je pravzaprav Vaše delo v Vatikanu, katere so odgovornosti in pristojnosti Vašega dela v Cerkvi.
Moje delo sega na bogato in obširno področje cerkvenega življenja, ki so ga s svojim zgledom in svojo mislijo zaznamovali redovni ustanovitelji Benedikt, Bernard, Bruno, Dominik, Frančišek, Ignacij, Vincencij Pavelski, Don Bo-sco in mnogi drugi, pa cela vrsta izrednih žena od Klare Asiške, Terezije Avilske, Angele Merici pa do matere Terezije iz Kalkute, ustanoviteljice Misijonark ljubezni. Vse te redovne skupnosti, vsa ta duhovna dediščina sodi v pristojnost naše kongregacije. Redovništvo predstavlja danes največjo organizirano skupino v Cerkvi. Vseh redovnikov in redovnic je bilo leta 2002, od takrat imamo zadnje podatke, 975.484. Od teh je 137.724 duhovnikov, 54.828 redovnih bratov in 782.932 redovnih sester. Za temi številkami se skrivajo posamezne usode z vsem svojim plemenitim hotenjem, svojimi načrti, svojimi uspehi, pa tudi bolečimi porazi. Tako v našo pristojnost sodi pregled in odobritev novih redovnih pravil, priznanje novih redovnih
Sveta Mohor in Fortuna!
Goriški nadškof
De Antoni je predstavil skorajšnje slavje ob praznovanju zavetnikov F-Jk
skupnosti, združevanje različnih redov s podobno duhovnostjo, odpiranje novih ali zapiranje usahlih samostanov, potrjevanje novoizvoljenih predstojnikov in predstojnic, pa tudi spregled slovesnih zaobljub, dovoljenje za bivanje izven samostana in odpustitev iz skupnosti. Sem sodi nakup ali prodaja nepremičnin, če njihova cena presega po zakonu določeno vsoto.
/stran 3 Jurij Paljk
Mimoarede
“Cerkev želi tudi danes in v prihodnje tvorno sodelovati v duhovni in moralni prenovi človeka in naroda. ”
Msgr. Alojzij Uran, 25. junija 2005
koflHM Uh' cb
Foto Kroma
Misli Tonyja Blaira ob začetku britanskega semestra predsedovanja EU
"Vsaka kriza nosi v sebi
| Po toči zvoniti bo prepozno...
Nevarni trenutki za slovenske višje šole v Italiji
Obračamo se na slovensko javnost, ker smo zelo zaskrbljeni za usodo slovenskih višjih srednjih šol v Italiji.
1. V šolskem letu 1993/94 smo imeli na višjih šolah 1212 dijakov, letos jih je 744. Vrtci, osnovne in nižje srednje šole pa so v tem času ohranili število učencev.
2. Po okvirnih ocenah imamo danes v slovenskih osnovnih šolah povprečno 40% otrok slovenskih staršev, 50% otrok jezikovno mešanih družin in 10% otrok iz popolnoma italijanskih družin. Ti otroci večinoma nadaljujejo šolanje na slovenskih nižjih šolah, pri prehodu na višjo pa se vse pogosteje odločajo za italijanske šole. To pomeni, da vsaj 60% mladih izbira višjo šolo tudi z upoštevanjem možnosti, ki jih dajejo italijanske šole, ki imajo več smeri in večkrat bogatejšo ponudbo. Nekatere italijanske višje šole že objavljajo svoje spletne strani tudi v slovenščini in vabijo naše mlade k vpisu. Nekatere ponujajo tudi ure slovenščine, zato postajajo vedno
bolj zanimive zlasti za jezikovno mešane družine.
3. V primerjavi z italijanskimi šolami bo naša ponudba po reformi še revnejša.
Reforma višje srednje šole, ki je že stekla z zakonskim odlokom maja 2005 in naj bi se začela uresničevati s predvpisi januarja 2006 ter izvajati v šolskem letu 2006/2007 , ukinja namreč nekatere smeri, ki jih sedaj imamo, klesti število učnih ur in vpeljuje nesodobne predmetnike.
4. Nujno je , da se vse višje srednje šole skupaj in složno (in ne ena mimo druge) dogovorijo, kako zaščititi in posodobiti slovensko višješolsko ponudbo tudi v luči reforme. Brez kakovostnega višjega šolstva ne bomo mogli tekmovati z razvejanostjo italijanskih šol in z zelo bogato ponudbo srednjih šol v Kopru, Novi Gorici in Sežani.
5. S tem v zvezi se sprašujemo o vlogi in pristojnostih Deželnega šolskega urada za slovenske šole oziroma Deželne šolske komisije, ki je na podlagi zaščitnega zakona (13. člen - šolski upravni
organi) zadolžena "za vprašanja, ki zadevajo izobraževanje v slovenskem jeziku". V preteklosti se je za slovenske šole aktivno in borbeno potegoval tudi Sindikat slovenske šole, ki pa je še vedno nepriznan in nas uradno ne more zastopati.
6. Menimo, da lahko pravočasno pridemo do enotne rešitve samo s hitrim in strokovnim ukrepanjem. Zato predlagamo sestavo ožje operativne skupine predstavnikov manjšine. Skupino naj sestavljajo šolniki, pravniki, izvoljeni predstavniki in ne nazadnje SKGZ in SSO, saj naša kultura, gospodarstvo, šport in politika ne bodo preživeli brez stalnega priliva mladih iz slovenskih višjih šol.
7. Čas je, da se nehamo zgolj prilagajati reformam in ukrepom od zgoraj ter začnemo složno oblikovati šolo po svojih potrebah.
8. Pozivamo naši krovni organizaciji, da nemudoma skličeta sestanek delovne skupine, saj se bodo nižješolci odločali za vpis na višje šole že od novembra dalje.
Profesorski zbor Liceja Antona Martina Slomška VTrstu, 17. junija 2005
Ob neizvajanju zaščitnega zakona
Majava verodostojnost države
Slovenci tako v zamejstvu kot v matični domovini zaskrbljeno ugotavljamo, da se po vojni obnovljena demokratična Avstrija na vse mogoče načine že 60 let izmika lojalnemu spoštovanju pravic slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem, ki jih določa Avstrijska državna pogodba izleta 1955, katere 60-letnico so pred kratkim slovesno praznovali na Dunaju. Ob tem tudi ugotavljamo, da na žalost gre po njeni poti tudi Italija glede izvajanja mednarodnih in notranjih obveznosti do slovenske manjšine.
Kar začnimo pri Homeru ... Po obveznostih iz mirovne pogodbe (1947), Londonskega memoranduma s priključenim posebnim statutom za varstvo manjšin (1954) in Osimske pogodbe (1975) je italijanski parlament z večdesetletnim zamujanjem sprejel zaščitni zakon, ki je z objavo v
Uradnem listu stopil v veljavo 23. 3.2001. Pričakovali smo, da bodo državni in drugi javni organi ta zakon dolžno spoštovali ob upoštevanju tudi vseh v njem določenih časovnih rokov.
Danes, po preteku štirih let, pa smo priča dejstvu, da se skoraj vsa določila omenjenega zakona ne izvajajo oziroma se načrtno ovirajo postopki za njihovo izvajanje, in to v dodatao neizpodbitno škodo manjšine. Uresničena je bila le obveznost o državnem priznanju dvojezičnega šolskega centra v Špetru v Benečiji, vse druge obveze pa še vedno čakajo na izpolnitev (ustanovitev slovenske sekcije pri Glasbenem konservatoriju Tartini v Trstu, priznanje Sindikata slovenske šole, ustanovitev deželnega šolskega urada, raba slovenskega jezika v uradih javne uprave in drugo). Paritetni odbor je v skladu z zakonom že dvakrat poslal rimski vladi seznam občin, v katerih naj se izvajajo določila zaščitnega
Na dnu...
PRAVITE MATURI
DOVOLJ
G LEDE NA STANDARD DANAŠNJE DRUŽBE MORDA ŠE PREVEČ!
priložnost"
Sl. julijem 2005 se uradno začenja šestmesečno britansko predsedovanje EU. Po zavrnitvi pogodbe o evropski ustavi v Franciji in na Nizozemskem, po prestavi referenduma sine die v VB in na Poljskem ter po poraznem izidu zadnjega zasedanja Sveta EU glede finančnega proračuna za obdobje 2007-2013 (v glavnem prav zaradi britanskega nasprotovanja), se je perspektiva, da bo luxemburškemu predsedovanju sledilo britansko, resnično zdela izraz sarkazma oz. ironije usode. Britanskega premiera Tonyja Blaira je zato na prvem uradnem srečanju z evropskimi poslanci, komisarji in mediji čakala težka naloga: prepričati nenaklonjeno občinstvo, da VB ne nasprotuje političnemu razvoju EU in da je, obratno, v naslednjih šestih mesecih pripravljena aktivno in zavzeto delovati v to smer. Mlad, a vendar izkušen in karizmatičen politik, ki mu je na zadnjih volitvah uspelo ostati na oblasti kljub težavam v zvezi z iraško afero, je v Strassbourgu požel večje
odobravanje, kot ga je bilo pričakovati.
V trideset minutnem govoru se je Blair osredotočil na številne izzive, ki jih Evropski uniji ponuja vstop v tretje tisočletje. Novi globalni red namreč od nje zahteva pogumne odločitve v smer vsesplošne modernizacije ustrojenosti njenega gospodarstva, skupne agrarne politike, sociale, znanstvenega napredka in pa skupne varnostne oz. zunanje politike. Poglavju solidarnosti znotraj EU Blair ni posvetil veliko pozornosti, kar sicer od britanskega premiera niti ni bilo pričakovati. VB ima pač glede tega svoje poglede, ki jih konec koncev v sistemu demokratičnega soočenja ne gre apriorno demonizirati, pač pa raje upoštevati kot alternativni zorni kot na poti čimbolj primernih in učinkovitih posegov. V čisto britanskem stilu je Blair jasno opozoril, da se mora EU približati svojim prebivalcem, jim prisluhniti in tako omogočiti, da bodo slednji v njej videli priložnost za rešitev vsakdanjih problemov ne pa vzrok oz. grešni kozel zanje. Britansko nasprotovanje
finančnemu proračunu je Blair jasno argumentiral s konstruktivnimi idejami, ki jih kot take velja vzeti v poštev in predebatirati. "Vsaka kriza nosi v sebi tudi priložnost", je dejal Blair in s tem povabil tudi ostale evropske politike, naj politični potres EU spremenijo v propozitivno energijo, ki naj skozi iskreno avtokritiko pelje k prenovi. Blair je svoje poslušalce skušal prepričati, da je tudi sam vnet zagovornik evropskega projekta. Ne glede na to, ali so bile besede, ki jih je izrekel, v polnosti iskrene ali le odraz odlične retorike, mu vseeno velja priznati, da so bile osrednje iztočnice njegovega govora pravilne in v določeni meri celo potrebne. Britanski premier je namreč opozoril, da današnja kriza ne izvira iz dvoma v temeljne vrednote skupnega evropskega doma, pač pa iz nezadovoljstva z načinom njegovega upravljanja.
"Evropski narodi nam govorijo. Postavljajo nam vprašanja. Želijo si pogumnega vodenja. Čas je, da jih uslišimo." Naj se učinkovitost otvoritvenega govora Tonyja Blaira odraža tudi v britanskem semestru predsedovanja EU.
Erika Hrovatin
zakona, a slednja, kot znano, stalno zavlačuje njegovo odobritev, ker ji ne gre v račun, da so v njem vključene občine Trst, Milje, Gorica in Čedad. Istočasno pritiska na manjšinske kroge, naj "popravijo" omenjeni seznam v smislu, da se uresničevanje zaščitnega zakona omeji v omenjenih mestnih središčih, češ da je tam malo Slovencev. V zvezi s tem se omenja nekakšna "perimetra-cija" mestnega središča, kar nas spominja na neke vrste rezervat (za koga ali proti komu?). Tu gre očitno za poskus dejanskega spreminjanja zakona, za katero nista pooblaščeni ne vlada ne manjšina, ampak edinole parlament. Paritetni odbor je v celoti izpolnil svojo institucionalno dolžnost, zato je sedaj na potezi vlada, da predloženi seznam občin potrdi, kot določa zaščitni zakon. Vsakršno nadaljnje zavlačevanje škoduje političnemu ugledu in verodostojnosti države. Manjšina ne more pristati na zmanjševanje stopnje zaščite in še naprej životariti "ob polenti in cikoriji", kakor bi želeli evropsko zaprti krajevni nacionalisti."
Kako tanko se reže kruh naši manjšini, zgovorno kaže pravkar zavrnjeni priziv več kvalificiranih izvoljenih predstavnikov manjšine na Deželno upravno sodišče (TAR) proti brisanju že pridobljenih pravic Slovencev iz statuta tržaške Pokrajine. Sodniki so se kratkomalo postavili na pilatov-sko stališče, da posamezni pripadniki manjšine, četudi izvoljeni, nimajo pravne osnove za pritožbo proti samovoljnemu brisanju zaščitnih določil s strani javne ustanove. Pritožil bi se lahko le skupen manjšinski organ, ki ga noben zakon ne predvideva in tudi dejansko ne obstaja! Zaščitni zakon (28. člen) zagotavlja ohranitev ravni zaščite. Tržaška pokrajina je namreč neizpodbitno kršila to določbo, zato je neopredeljenost omenjenega upravnega sodišča nerazumljiva z vidika pravne države. Zato se bo moral o tem vprašanju izreči Državni svet kot najvišja stopnja upravnega pravosodja. Dotlej pa naj hlapec Jernej čaka...
Alojz Tul
Pobuda za postavitev spomenika msgr. Kazimirju Humarju
Slovenski duhovniki, Novi glas, Katoliško tiskovno društvo, Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska zamejska skavtska organizacija iz Gorice nameravajo prihodnje leto, ko se bomo spomnili 5. obletnice smrti msgr. Kazimirja Humarja, duhovnika, vzgojitelja, časnikarja, kulturnega delavca in organizatorja, postaviti v spominskem parku ob Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici doprsni kip. Zato pozivajo vse, ki so pokojnega msgr. Kazimirja Humarja poznali in cenili, naj darujejo sredstva za izdelavo bronastega doprsnega kipa. Denar zbiramo tudi v našem uredništvu in upravi. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. 0481 533177.
Za postavitev spomenika dr. Kazimirju Humarju so prispevali: družina Špacapan 100,00 evrov; D.P. 100,00 evrov; N.N. 100,00 evrov; Anton Lazar 100,00 evrov; Franka Žgavec 100,00 evrov.
Povejmo na glas
Ljudje že podvzeli varčevalne ukrepe
Na videz se zdi, kot da v vsakdanjem življenju deluje le politika, saj nenehno sporoča svoja stališča oziroma razmišljanja o prihodnjih ukrepih in to na lokalni kot tudi mednarodni ravni. Širša javnost kot da dnevna dogajanja spremlja bolj ali manj nemo, jih opazuje, vendar ni mogoče z gotovostjo trditi, kaj si o njih misli. Pogostoma prav nič, saj se je tako rekoč nemogoče odzivati na vse, kar poteka na političnem prizorišču dnevno in brez prestanka. Toda v določenem trenutku se ta širša, recimo ji zasebna javnost, odzove in se kot po skrivnostnem dogovoru pričenja premikati v to ali ono smer, navadno kadar se znajde v stiski. Temu premikanju smo zdaj priča v Italiji, kjer je bilo ugotovljeno, da se poraba zmanjšuje, da torej ljudje nakupujejo ali nakupujemo manj, in to v enem letu v vsedržavnem merilu za skoraj 4 odstotke. Če upoštevamo, da gre za trg s preko 50 milijonov porabnikov, omenjeni odstotek sploh ni zanemarljiv, toliko bolj v kolikor bi šlo za trend, ki se šele pričenja in se utegne v prihodnosti še okrepiti. Odveč je naštevati, da se zmanjšuje nakup praktično vsega, od prehrane do obleke, od čevljev in usnjenih izdelkov do kuhinjskih aparatov, od časopisov do knjig in celo do igrač ter stroškov za osebno nego. Na jugu in na otokih se je poraba znižala celo za več kot 8 odstotkov in po oceni Istata smo se na ta način znašli v letu 1996.
In kadar se ljudje v določeno smer obrnejo, ni mogoče storiti drugega, kot sprejeti to dejstvo na znanje. Ljudje imajo pač vedno prav
in če so se za nekaj odločili, obstajajo tehtni razlogi: naj bo to draginja ali nezaupanje v vodilne institucije, ki ne dajejo v pravem času potrebne informacije, naj bo to negotovost v misli na možen razvoj dogodkov v svetu ali zgolj v Evropi - vsekakor je treba misliti nase, pazljiveje varčevati in verjeti svoji presoji in občutkom. Takšno ravnanje samo po sebi ne more biti nič slabega, toda kaj ko z vrha že opozarjajo, da manj nakupovanja ni dobro, ker to ogroža proizvodnjo, ki bo manj prodala in to ogroža delovna mesta, če se bo morala proizvodnja bistveno zmanjšati. In tu smo pri tisti peklenski mašineriji še posebej razvitega sveta, po kateri je nujno, da je poraba velika, če pa je ni mogoče doseči v našem prostoru, bo treba iskati trg v svetu in tako se znajdemo v globalizaciji, tudi v tisti vojaški, ki naj prepreči padec naše proizvodnje in s tem napredka.
Očitno smo na razpotju in smiselno bi bilo, da bi se odločali v svoj dolgoročni prid. Širjenje trga in s tem proizvodnje za vsako ceno lahko vodi le v osvajanje z vse ostrejšimi sredstvi, kar ima v naši zgodovini zagotovo predolgo tradicijo. Poskusiti bi bilo treba povsem drugače, namreč z ustavitvijo nenasitne ekonomske mašinerije, ki se na koncu koncev konča slabo. Imamo za takšno odločitev dovolj poguma? Bi ga morali imeti, ker ekonomija ne more biti večno naš gospodar, človek je rojen za višje cilje in naj ne bi živel le od vsak dan bolj belega "kruha".
Janez Povše
Jurijpaijk Preproste stvari
NOVI
GLAS
Drug mimo drugega
Tako bi lahko označili življenje v naši narodni skupnosti, če seveda skupnost še je. Živeti, bolje rečeno: životariti drug mimo drugega in vedno globlje pogrezati se v folkloro, bi lahko bil naslov filma, ki ga živimo.
Spet pretirava, boste nekateri rekli, a poglejmo samo malo, kaj se okrog nas dogaja, in jasno nam bo, da smo danes na zelo nizki točki. Seveda se lahko pride še veliko nižje, še globlje lahko zabredemo v živo blato, ki prinaša gotovo smrt.
Nikdar nisi tako nizko, da ne bi mogel še nižje, kajti dno je vedno globlje od tistega, za katerega si mislil, da je najgloblje! To je prava priredba Murphyjevega zakona za našo zamejsko stvarnost.
O gluhih ložah in o tem, kako malo ljudi danes bere, tokrat ne bi, ker nočem delati iste napake, ki jo delajo župniki pri nedeljskih pridigah, ko prisotnim vernikom očitajo, da malo ljudi hodi k nedeljski maši...
Pa bi vas vseeno prosil, da se ozrete malo okrog sebe in pogledate, kaj se dogaja pri nas: vsi samo nekaj pojemo, vsi prirejamo samo vrhunske kulturne večere, nepozabne kulturne prireditve, vsi izdajajo neke knjige, CD-je, biltene in publikacije po društvih in spet vsi pojejo in pojemo, naši otroci nastopajo do onemoglosti v mestu in po vseh vaseh; en zaključni nastop ni več dovolj, potrebnih je pet, da starši, ki ob nemogočih urah prevažamo kot krompir otroke, ja zasovražijo vse: od šole do svojih otrok in pri tem niti ne omenjam učiteljev in profesorjev, ker mi že itak očitajo, da sem preveč kritičen do njih.
Zdi se, da smo se naučili in navadili na vse, sprejemamo vse, od tega, da nam italijanski starši polnijo naše vrtce s svojimi otroki, ki jih potem seveda vpišejo v italijansko šolo, do tega, da nekateri naši ljudje služijo kruh v naši šoli, a imajo otroke vpisane v italijanski. Navadili smo se na nemogoče dolge dvojezične prireditve, ki jih ni treba in ne bi bilo treba imeti, razen če nismo že postali taki mazohisti, da se sami ponižujemo s tujim jezikom; navadili smo se na proslave, na katerih je vedno vsak govornik izjemen, navadili smo se na dolge popoldneve, ko nam po radiu momljajo nekaj slovenščini podobnega, ker niti narečja ne znajo, kaj šele, da bi znali slovensko, navadili smo se na nove knjige, ki so vse po vrsti izjemne, navadili smo se na to, da naše založbe z denarjem, ki prihaja iz Slovenije, izdajajo samo "drugo ligo", ker je vsa naša "prva liga" v Sloveniji, kjer avtorji dobivajo honorar, slavo in čast, kar je je še ostalo, seveda. Navadili smo se na to, da je pri nas vse fantastično in izjemno. Samo tevejček prižgite zvečer in glejte ter poslušajte naše kolege, ki so s snemalcem največ dve minuti na prireditvi; če so prisotni pet minut, je to nekaj neverjetnega!, in potem naredijo za dnevnik minuto dolg prispevek, v katerem je vse izjemno in lepo. Tudi če ni ljudi, je bila prireditev dobro obiskana, na prenatrpanost pa smo že itak navajeni! Navadili smo se na vse: veselimo se vsega, naša sredstva obveščanja pri tem "jako in vrlo dobro" pomagajo, saj v dnevnem časopisju in drugih medijih ne boste zasledili niti ene same kritike, niti enega samega pomisleka nad kakovostjo, da ne rečem umestnostjo določenih prireditev.
Naša pritlehna politika pri tem pridno pomaga, saj nas rabijo ob volitvah, ko prihajajo v goste v vsako vas in na vsako prireditev, končno smo le masa volivcev, mar ne?
paljk@noviglas.it
S1. strani / Pogovor: dr. Franc Rode
"Kardinal Ratzinger me je prevzel s svojo toplo, lepo, preprosto in globoko besedo."
Ukvarjamo	se z
reševanjem notranjih sporov v skupnostih, kar sodi med naša najtežja opravila.
Vsa ta opravila sodijo v naš vsakdan. Poleg tega so tu še potovanja in obiski predstojnikov po različnih deželah, pogovori s škofi, ki prihajajo na obisk “AdLimina", ter usklajevanje dela z drugimi vatikanskimi kongregacijami.
Vse to predstavlja ogromno dela in veliko problemov, ki pogosto niso zlahka rešljivi. Pokojnega svetega očeta Janeza Pavla II. ste dobro poznali in Vas zato vabimo, da nam zaupate vsaj kakšen oseben spomin nanj in na srečanja z njim!
Pokojnega papeža Janeza Pavla II. hranim v spominu kot očetovsko dobrega. Vselej, ko sem se srečal z njim, mi je izkazal toplo, iskreno naklonjenost. Čutil sem njegovo dobroto, razumevanje, pa tudi zahtevno pričakovanje, da izpolnim nalogo, ki mi jo je zaupal. Zadnjič sem se z njim srečal 5. novembra 2004, pet mesecev pred njegovo smrtjo. To je bil dan po njegovem godu, ki ga je praznoval 4. novembra, na praznik njegovega zavetnika Karla Boromej-skega. Spominjam se, daje bil na njegovi pisalni mizi portret tega svetnika in velik šopek belih lilij. Ob koncu kosila smo pojedli še ostanek sadne torte, ki jo je bil prejel za svoj god. Naj omenim, da mu je bila Slovenija - posebno po potovanju leta 1996 -izredno pri srcu. Še dolgo po tem je ponavljal besedo "Postojna, Postojna ", kjer je z mladimi obhajal svoj 76. rojstni dan. Sicer pa je teden po vrnitvi iz Slovenije, ko nas je povabil na kosilo, da izmenjamo svoje vtise, kar večkrat ponovil besede: "Nisem vedel, da je Slovenija tako lepa." Papeža Benedikta XVI. poznate dobro, poznali ste ga dobro že kot slovitega kardinala Jospeha Ratzin-gerja in na zavihek ravnokar izdane knjige Spomin in istovetnost pokojnega svetega očeta Janeza Pavla II. ste zapisali, da Vam je papež Benedikt XVI. pred leti izrecno dejal, da je bil pokojni poljski papež izjemen filozof. Zanima nas, kako in kdaj ste spoznali kardinala Ratzingerja, ki danes vodi vesoljno Cerkev, in kako danes sodelujete z njim, ko ste postali eden njegovih najbolj tesnih sodelavcev?
Prvič sem kardinala Ratzingerja srečal leta 1982 ali 83, ko je predstavil knjigo kardinala Pouparda o katoliški veri. Zbrali smo se v kardinalovem stanovanju v San Calisto. Tam je bil tudi znani katoliški časnikar in eseist Vittorio Messori. Kardinal Ratzinger me je prevzel s svojo toplo, lepo, preprosto in globoko besedo. Potem sem ga redno srečeval na sejah rimskih kongregacij in na raznih simpozijih. Vselej me je ob izredno prodorni misli presenečala njegova ponižnost in preprostost. Zanimivo, da me je vse do mojega odhoda za nadškofa v Ljubljano imel za Francoza. Verjetno zato, ker smo v družbi kardinala Pouparda vselej govorili francosko, pa tudi zaradi mojega priimka.
O sodelovanju z njim bi v tem trenutku težko kaj rekel. Dne 13. maja sem bil prvič pri njem v avdienci, kjer sem mu predstavil sodobno problematiko redovništva v katoliški Cerkvi. Pred srečanjem z njim sem se spraševal, če se je po izvolitvi za papeža spremenil. A bil je natanko tak kot prej, preprost in ponižen.
Ravno te dni sem dobil vabilo, da se oglasim pri njem zaradi nekega posebnega problema. Vse to kaže, da bo sodelovanje lepo in konstruktivno. Znano vam je, da so sedanjega papeža Benedikta XVI. že kot kardi-
nala predvsem v liberalnih in liber-tističnih časopisih zahodnega sveta in drugih medijih prikazovali kot konservativca, kar je v nasprotju s tem, kar danes sveti oče oznanja vernikom in svetu, saj deluje kot umirjen in preizkušen pastir vesoljne Cerkve, pravzaprav je zelo blag človek. Vaš komentar. Jasno je, da bo vsak papež branil tradicionalni katoliški nauk glede vere in moralnih načel. O tem ne more biti nobenega dvoma. Še najmanj pri Benediktu XVI. Pričakovanja liberalnih krogov, da bo neki prihodnji papež spremenil načela katoliške Cerkve glede obrambe življenja in družine, so se vselej izkazala za utopična. Noben papež, noben škof, ki hoče ostati zvest, ne more sprejeti splava ali evtanazije, ker je življenje sveto in ga mora človek kot takega absolutno spoštovati. Sicer pa preseneča tako trdovratno in samozavestno stališče teh liberalističnih krogov. Papežu odrekajo nezmotljivost, sami pa se vedejo, kot da bi se morali vsi, s papežem na čelu, ukloniti njihovim zahtevam vimenu neke modernosti, ki je v resnici dekadenca.
Ta načela je kardinal Ratzinger vselej odločno zagovarjal in jih bo tudi Benedikt XVI. Mogoče spreminja ton, ne pa vsebine.
Bili smo med tistimi, ki so bili nad neomembo judovsko-krščanskih korenin v evropski ustavi izjemno razočarani, saj si nove Evrope s človeškim obrazom ne moremo predstavljati brez krščanstva. Francoski in nizozemski odločni Ne! evropski ustavi kaže na to, da v evropskih povezavah nekaj ni v redu. Se vam ne zdi, da danes primanjkuje v teh odnosih duhovnih, krščanskih vsebin, in kaj bi lahko in bo po Vaše v prihodnje na tem področju naredila Cerkev?
Robert Schuman, eden od očetov Evrope, je dejal: "Če bi še enkrat začel graditi Evropo, bi začel pri kulturi, ne pri gospodarstvu." Globlje od gospodarskih zahtev so krščanski in kulturni temelji Evrope. Teh pa je, kot kaže, vse manj. Evropska ustava je zamolčala krščanske korenine svoje kulture. Kot pravi Benedikt XVI.: “Trditev, da omemba krščanskih korenin Evrope rani čustva mnogih nekristjanov, ki živijo v Evropi, ni prepričljiva. Saj gre tu predvsem za zgodovinsko dejstvo, ki ga nihče ne more resno zanikati. Seveda ta zgodovinska omemba namiguje tudi na sedanjost, saj se z omembo korenin nakazujejo izvori moralnih načel, ki izražajo istovetnost Evrope. Zaradi omembe tega res nihče ne more biti užaljen."
V tej pozabi zgodovine je po mojem mnenju eden od glavnih razlogov sedanje evropske krize. Kaj lahko nare-
di Cerkev? Veliko se je angažirala, v prvi vrsti Janez Pavel II. in vatikanska diplomacija, toda pred francoskimi in belgijskimi framasoni so bili vsi skupaj neučinkoviti. Potrebna bi bila splošna mobilizacija katoliških množic, globlja zavest o krščanski istovetnosti Evrope, kar bi prisililo politike k drugačnemu razmišljanju. Na svojem prvem potovanju iz Vatikana je papež Benedikt XVI. na zaključku evharističnega kongresa v Bariju pomembno in odločno dejal, da bo v prihodnje sam naredil konkretne korake, da bo prišlo do zedinjenja kristjanov. Njegova prizadevanja za spoštovanje in medsebojno razumevanje z muslimani in Judi poznamo,kot poznamo tudi njegova prizadevanja, da bi prišlo do otoplitve odnosov z rusko pravoslavno Cerkvijo in nasploh s pravoslavnimi Cerkvami. Nam sami lahko poveste kaj več o tem in tudi o naporih svetega očeta in vatikanske diplomacije, da bi prišlo do vzpostavitve novih diplomatskih stikov med Svetim sedežem in državami, ki teh stikov še nimajo?
Včeraj, 16. junija, sem bral o sprejemu predstavnikov predsedstva Ekumenskega sveta Cerkva pri papežu. Benedikt XVI. je ponovno potrdil, da je odločitev katoliške Cerkve za ekumenizem nepovratna, irreversibile. To je izjavil že v svojem prvem nagovoru po izvolitvi. Ko je naslednji dan sprejel predstavnike drugih Cerkva, je bil posebno prijazen do ruskega metropolita Kirila. Kaj mu je rekel? “Kitil je slišal to, kar je želel slišati," mi je rekel nekdo. Moskovski patriarh Aleksej je zelo pozitivno ocenil papeževe besede v Bariju. Vse to kaže na resno ekumensko usmerjenost novega pontifikata. O konkretnih korakih za zbližanje z drugimi kristjani pa seveda v tem trenutku še ne moremo govoriti. Vsaj jaz jih ne poznam. Velikokrat ste z odločno in s prodorno mislijo pokazali smernice slovenski Cerkvi in vsemu slovenskemu narodu, ko ste bili na čelu slovenske Cerkve. Kako danes gledate na Slovenijo, saj je Vaša perspektiva po svoje privilegirana, s predstavniki slovenske Cerkve in države pa imate gotovo trajne in pogoste stike?
Na Slovenijo gledam z določeno razdaljo. Dogajanje spremljam preko televizije in medmrežja. Vtis imam, da se v naši deželi nekaj vendarle premika, in sicer na bolje. Tega sem vesel. Z državniki sem se srečal ob pogrebu Janeza Pavla II. in nastopu službe Benedikta XVI. Drugih stikov nimam. Kar zadeva Cerkev, pa se pogosto srečujem z duhovniki ljubljanske škofije, s katerimi ohranjam prisrčne in prijateljske odnose. Drugih stikov
nimam.
Sam lahko rečem, da sem, kot toliko drugih seveda, vedno cenil pri Vas odkritost, iskrivo svetovljansko modrost, ki se ni bala odkrito na plan in ne (pod)povprečnosti dnevnega tiska in medijev, tudi in predvsem pa to, da ste vedno radi brali pesnike in to pesnike vsega sveta. Še vedno radi segate po zbirkah poezij? Ste morda kakšnega odličnega pesnika zadnje čase brali? Zal mi pomanjkanje časa in raznolikost obveznosti ne dovoljujeta dovolj koncentracije duha, ki je potrebna za branje in uživanje poezije. Vendar nekaj možnosti vseeno imam. V zadnjem času sem "odkril" modernega grškega pesnika Kavafisa, švedskega pesnika Lagerkvista, z užitkom pa sem prebral tudi zadnjo pesniško zbirko svojega nečaka Toneta Rodeta. In, veste kaj, ni slab pesnik.
Ne morem pa se ločiti od svojih starih ljubezni, kot so španski klasiki: Janez od Križa, Luis de Leun, Lope de Vega, Luis de Rosales, in še kdo. Navadni smrtniki si težko predstavljamo delovni dan tako pomembnega moža, kot ste Vi. Nam lahko opišete svoj "navaden" delovni dan?
Navadno vstanem ob 5.30. Ob 6. zmolim Matutinum z bogoslužnim branjem, nato pa ob primerni knjigi opravim jutranje premišljevanje (kadar ob tem ne zadremljem). Ob 7. imamo s tajnikom Blažem in sestro Barbaro v hišni kapeli hvalnice ter takoj nato sveto mašo (če seveda ne mašujem pri kakšni redovni skupnosti v mestu, kar se tudi dogaja pogosto). Sledi zajtrk in ob 8.30 služba na sedežu dikasterija (Trg Pija XII, 3). Skoraj vsak dan se vrstijo obiski raznih redovnih predstojnikov, škofov, diplomatov pa tudi kakšna skupina prijateljev iz Slovenije. Kosilo imamo ob 13.30, sledi siesta, ki v Rimu velja za "sveto", nato branje časopisov in knjig, pisanje, včasih tudi sprehod v mestu. Ob koncu popoldneva zasebno zmolim še večernice in sklepnice. Ob 18.30sledi večerja, s tajnikom nato pogledava slovenski dnevnik na televiziji. Nato skupaj v kapeli zmolimo še rožni venec s kratko večerno molitvijo. Sledi še sprehod, par korakov okrog hiše, nato pa branje in počitek.
Ob koncu pogovora bi Vas prosili, da nagovorite naše bralke in bralce, ki so, kot smo tudi mi iz uredništva, aktivni člani današnje zahodne družbe, ki zadnje čase vse bolj prisega samo na uspeh, denar in zunanji izgled: hočeš nočeš smo tudi mi kot kristjani hčere in sinovi današnjega časa in nam je zato vedno dobrodošla vzpodbudna beseda.
S sodobnim izrazom bi rekel, naj se vsak trudi za kvaliteto življenja. Živimo le enkrat, in naše življenje je edina dragocenost, ki nam je dana. Tega življenja nimamo pravice zapraviti. Iz njega moramo narediti nekaj lepega in velikega. Nekaj, kar bo Bogu v slavo, drugim v veselje in narodu v čast. S tem bomo izpolnili tudi svoje najgloblje hrepenenje. V tem je tudi tista sreča in občutek polnosti, ki ju lahko dosežemo na tem svetu. Živeti močno. Živeti polno. Živeti plemenito. To daje smisel bivanju. Kristjan uresničuje to v povezanosti z Jezusom Kristusom in z njegovo milostjo v občestvu s sveto katoliško Cerkvijo. Ko sem odhajal iz Slovenije, je prof. Rebula zapisal misel, ki mi je šla do srca. “Učil nas je biti drugače Slovenci in drugače kristjani." Veseli kristjani in ponosni Slovenci.
Hvala za pogovor, g. prefekt!
Jurij Paljk
30. junija 2005
Kristi ani in družba
NOVI
GLAS
Začel se je postopek za beatifikacijo Janeza Pavla II.
Sveti oče še vedno govori o obrambi življenja
Benedikt XVI. se še vedno rad vrača h govoru o zaščiti življenja. Prejšnjo sredo, 22. t.m., je na generalni avdienci med drugim povedal, da "zlobni ljudje prežijo nad človeškim življenjem". In vendar se ne smemo bati, ker "Bog brani pravičnega". O obrambi življenja je papež 24. t.m. spregovoril tudi na Kviri-nalu, kjer je obiskal predsednika italijanske republike Ciampija. Na srečanju, ki je potekalo v zelo prijateljskem vzdušju, je Ratzinger povedal, da ima Italija v Evropi posebno vlogo; klicana je, da naši celini pomaga na novo odkri-
ti krščanske korenine, ki so omogočile, da je Evropa v preteklosti močno zaznamovala zahodno omiko, in ki lahko še vedno veliko prispevajo, da bodo države med sabo trdno povezane. Ciampi je poudaril, da je pričevanje vernikov pomemben vir; država ostaja laična, je poudaril, kar pa ne pomeni, da ne sme imeti etičnih osnov. To je glavni izziv današnje politike in kulture, sta si bila skupna papež in predsednik: dati vsebino demokraciji. Skrbijo nas dileme, ki grozijo človeštvu, je še povedal Benedikt XVI., na katere je treba najti primerne odgo-
vore. Vso pozornost zaslužijo vsakršne obravnave življenja, družine in vzgoje. Treba je biti jasni in konkretni, je še poudaril sveti oče, ter obenem nuditi svobodo in upanje vsem.
V torek, 28. t.m., je sveti oče objavil nekak povzetek Katekizma katoliške Cerkve. Osnovna knjiga cerkvenega
S
nauka je izšla leta 1992 na 900 straneh, tokratni "vademe-kum", ki ga sestavljajo vprašanja in odgovori, pa šteje samo 190 strani. Tudi nekateri odlomki iz novega Katekizma so že vzbudili polemike, saj npr. na vprašanje "Zakaj mora družba ščititi vsak zarodek?" prinaša odgovor: "Neodtujljiva pravica vsakega človeškega bitja od spočetja dalje je sestavni del civilne družbe in njene zakonodaje".
Istega dne, v torek, se je v baziliki sv. Janeza v Lateranu začel postopek za beatifikacijo Janeza Pavla II. O tem prihodnjič.
DD
Poročilo
23. redna seja SSK
V ponedeljek, 20. t.m., je v dijaškem domu Škofijske gimnazije v Vipavi potekala 23. redna seja Slovenske škofovske konference. Poleg slovenskih škofov se je je udeležil tudi apostolski nuncij msgr. Santos Abril y Castello. Škofje so ovrednotili škofijske pastoralne dneve, ki so v okviru uresničevanja smernic plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem potekali v soboto, 14. maja 2005, v koprski (v Vipavi) ter v soboto, 4. junija 2005, v ljubljanski (v Stični) in mariborski škofiji (v Mariboru). Ocenili so jih kot pomembne za življenje in delo krajevne Cerkve ter za uspešno izpeljane. Pastoralni dnevi so pomenili vrhunec evharističnega in pastoralnega leta. Leto evharistije nas je povezalo z vesoljno Cerkvijo, leto laikov pa s Cerk-
vijo na Slovenskem. Začrtali so tudi smernice za prihodnost, predvsem kar zadeva priprave na slovenski pastoralni dan, ki bo leta 2007.
Seznanili so se tudi z dvema večjima dogodkoma, ki bosta zaznamovala življenje in delo Cerkve na Slovenskem: v soboto, 24. septembra 2005, bo v narodnem svetišču na Brezjah v okviru nadaljnjih načrtov po srednjeevropskem katoliškem shodu slovensko-hrvaško srečanje. Prvo tovrstno srečanje je bilo poleti 2003 v cerkvi Marija Bistrica na Hrvaškem. Preučili so sklepe srečanja generalnih tajnikov evropskih škofovskih konferenc, ki je maja 2005 potekalo v St. Gallenu v Švici. Naslednje srečanje tajnikov bo konec junija 2006 v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, pripravila pa
ga bosta Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE) in SŠK. Imenovali so tudi delegata za tretjo ekumensko skupščino, ki bo v mestu Sibiu v Romuniji leta 2007 in jo bo prav tako organiziral CCEE.
Sklenili so, da bodo do jeseni 2005 pripravili konkretne predloge glede ustanovitve novih škofij v Cerkvi na Slovenskem. Predloge bodo posredovali Svetemu sedežu, ki je v skladu z zakonodajo edini pristojen za ustanavljanje novih škofij. Kot je znano, vidijo nove možne škofije v Murski Soboti, Celju in Novem mestu. Pregledali so dosedanje izkušnje in trenutno prakso kategorialne pastorale v Cerkvi na Slovenskem in se ponovno zavzeli za ustanovitev ordinariata varnostnih sil, kot je to običaj v srednjeevropskih državah.
Škofje so se ponovno zavzeli za to, da ulica Janeza Pavla II. v Ljubljani ohrani svoje ime. Pokojni papež je bil nesporna
svetovna moralna avtoriteta, kar se je še posebej prepričljivo pokazalo ob njegovem pogrebu. Pokojni papež je bil velik prijatelj Slovenije. Vsi naši najvišji državni predstavniki so ob njegovi smrti to tudi poudarili. Zaradi tega je namera mestne občine Ljubljana, da že imenovano ulico Janeza Pavla II. ponovno preimenuje in tako izbriše spomin na pokojnega, popolnoma nerazumljiva. Škofje pričakujejo čimprejšnjo popolno in konkretno izvedbo odloka Mestnega sveta mestne občine Ljubljana z dne 13. februarja 1997 (Ur. list RS, 1290, št. 45 - 1/97, str. 1804) o preimenovanju Zrinjskega ceste v Ulico Janeza Pavla II.
Škofje so med različnimi vlogami obravnavali še pripravo oddaj verskega programa na nacionalni televiziji in se seznanili z delom tiskovnega urada SŠK.
Naslednja seja SŠK bo 29. septembra v Ljubljani.
Devinska dekanija
Dekanijsko evharistično srečanje v štivanski cerkvi
V soboto, 25. junija, je bilo ob 19. uri v starodavni štivanski cerkvi evharistično srečanje devinske dekanije. Somaševanje z vsemi duhovniki dekanije je vodil dekan g. Jože Markuža. Petje je bilo v slovenskem in italijanskem jeziku. Peli so cerkveni pevci iz Nabrežine, Devina, Mavhinj in Šempolaja pod vodstvom g. Hermana Antoniča; italijanski cerkveni pevci iz Borga S. Mauro pa pod vodstvom g. Maura. Glavni mašni del, posvetitev darov, je bil v latinščini. Primeren nagovor sta imela v slovenščini dekan Jože Markuža in v italijanščini msgr. Angelo Persig. Oba sta poudarila pomen Evharistije, ki nas povezuje v krščansko skupnost posebno v tem letu Evharistije. Na koncu so pevci in pevke zapeli lurško pesem izmenoma v italijanskem in slovenskem jeziku. Mnogi navzoči so izrazili željo po takih skupnih slovesnostih, ko se slovenski in italijanski verniki srečujejo, skupno molijo, se spoznavajo in ustvarjajo prijateljske odnose. To, kar se običajno dogaja v vsakdanjem življenju, naj se tudi prenese v medsebojne cerkvene odnose in naše verske skupnosti./JM
Prejeli smo
V zvezi z dekanijskim evharističnim slavjem smo prejeli še en dopis, ki pa poleg drugega postavlja v ospredje težave in odprta vprašanja naše verske skupnosti v vaseh devinske dekanije.
Naj gre posebna zahvala taki slovesnosti, ki je bila pripravljena z aktivnim sodelovanjem tako slovenskih kot italijanskih vernikov. Dobro obiskano mašo so spremljali dvojezično petje in molitve, prav tako pridiga. Poudarjena je bila potreba po medsebojnem sporazumevanju in sožitju, saj smo vsi sinovi iste Matere Cerkve. (...) Naj mi bo dovoljeno, da izpovem nekaj svojih misli. V cerkvici sv. Jožefa vSeslja-nu se že precej let skupno proslavja vaški zavetnik. Naj spomnim, da se je na ta dan dolga desetletja zbiralo veliko število slovenskih vernikov iz bližnjih kraških vasi, ki so sledili slovesni slovenski maši. Danes, ko sv. Jožef ni več dela prost dan, poteka večerna sv. maša dvojezično in zelo slovesno, samo da je zbor italijanski, ki poje tudi slovensko, prisotnost Slovencev pa je komaj opazna! Nedeljsko slovensko sv. mašo v Nabrežini je, ob skromni prisotnosti vernikov, daroval p. Janko; pele so domače pevke brez orgelske spremljave. Odkar je umrla stalna pevovodkinja, Nabrežina ne premore svojega dirigenta, ki bi tudi orglal; občasno vskoči italijanski pevovodja, ki vodi združeni italijansko-slovenski zbor! Sprašujem se, zakaj tako malo zanimanja za slovensko cerkev, mar nimamo dovolj sposobnih ljudi, ki bi se potrudili, da nam ne gre vse iz rok in to v cerkvah, ki so jih sezidali naši predniki, ki gotovo niso živeli v takem blagostanju kot mi. Med fašizmom, potem ko so premestili slovenskega župnika in nam v Nabrežino poslali furlanskega, se je kljub temu slovenska nabožna in posvetna pesem ohranjala v cerkvi, danes pa smo priča vedno manjšemu odzivu slovenskih vernikov in počasnemu, a stalnemu vrivanju italijanskih vernikov, ki nam občasno še postrežejo z dvojezičnim petjem. Važno je delovanje po društvih, a nič manj ni važna prisotnost v cerkvi, ki nas je ohranila in spodbujala tudi v težkih časih! / An tek
Aktualno
Nasilje in umori v islamu
Za muslimana so zelo pomembni Mohamedovi izreki, to pa zato, ker je Koran za marsikatero versko temo pomanjkljiv ali pa do nje ne zavzema jasnega stališča. Koran ima tudi nejasna mesta, ki so smiselna samo v luči Mohamedovih izjav. Zato je Mohamed ne samo zgled za muslimana, ampak tudi prvi in pravilni razlagalec Korana. Mohamedovi citati o sveti vojni so za prepričanega muslimanskega vernika
prav tako važni kot verzi v Koranu o tej temi. Kot zanimivost naj dodam, da spadajo zbirke Mohamedovih izrekov o tej temi med najstarejše.
Muslimani se nikoli niso izogibali nasilju. Bili so nasilni in so tudi ponosni na svojega preroka kot bojevnika. Sam Mohamedov življenjepis je živo pričevanje bojevniškega islamskega duha. On ni bil samo verski ustanovitelj, ampak tudi vojskovodja. V starejših delih o Moha-
medu beremo, da je sodeloval v 27 vojnah, v 38 pohodih in verskih pohodih, pri katerih je sam poveljeval. Celo še tik pred smrtjo je tako namesto sebe poslal svojega tovariša Bin Osama bin Zaida v Sirijo, ko sam več ni mogel. Skoraj pri vseh teh napadih gre za ropanje in plenjenje. Muslimani za to pogosto uporabljajo besedo "racija". Ta prihaja iz arabske besede ghaziva in pomeni roparski napad.
Ko so Mohameda po begu iz Meke sprejeli pristaši iz Medine, so se morali obvezah, da bodo z dušo in telesom branili njega in
islam. Govorili so: "Mi prisegamo Mohamedu, da se bomo borili pod njegovim vodstvom, dokler bomo živeli." Mohamedanski viri poročajo, da mohamedanci niso vodili samo vojne, ampak so tudi naročali umore svojih osebnih sovražnikov. Takšna žrtev je bil tudi judovski pesnik Ka' bb. al Aschraf. V svojih pesmih je sramoval Mohameda in se celo norčeval iz muslimanov. Ko je Mohamed vprašal svoje pristaše: "Kdo mi bo ustvaril mir pred Aschrafatom?" se je nekdo javil, pesnika izvabil iz njegove hiše in ga na polju pobil. Tudi danes, ko islamisti napadajo na-
sprotnike, se vedno sklicujejo na Mohamedovo tradicijo. Mohamed je imel pobijanje drugovercev - nemuslimanov za Alahov ukaz. "Ukazano mi je bilo, naj tako dolgo vodim vojno proti ljudem, da bodo izjavili, da ni drugega boga razen Alaha in Mohameda, ki je njegov prerok." Čeprav je v začetku plen za muslimana predstavljal naj-večjo mikavnost, je kljub temu Mohamed stalno poudarjal, da se je potrebno boriti predvsem za islam. "Vprašali so Alaha, kdo se zares bori na Alahovi poti? Eni se borijo zaradi časti roda, eni se borijo samo na videz, a se v resnici ne borijo, eni so taki, ki
hočejo pokazati, da so pogumni. Poslanec pa je rekel: Samo kdor gre v boj, da bi bil zmagovalec Alah, je na Alahovi poti!" Drugje tudi pravi: "Zapuščam dvoje stvari, dokler se jih držite, ne boste hodili po napačni poti; ena stvar je Alahova knjiga in druga stvar je življenjski stil njegovega poslanca." Prav zato muslimani uporabljajo kot bojni klic Alahovo ime, saj v islamu velja vojna proti nevernikom za nekaj svetega in so trdno prepričani, da jim prinaša blagoslov. To je potrjeno v Mohamedovem vzkliku: "V senci mečev je raj!"
Ambrož Kodelja
14. NAVADNA NEDELJA
Zah 9,9-10; Ps 145; Rim 8,9.11-13; Mt 11,25-30
Dve skromni vrstici iz preroka Zaharija nas povedeta v velikonočno vzdušje, kakršno je bilo v Jeruzalemu na cvetno nedeljo kakih petsto let pozneje.
Prerok posreduje Božje besede radosti in veselja. Izgnanci se namreč vračajo iz babilonske sužnosti. Zidajo in dozidajo nov tempelj, ki je ponos naroda in Jeruzalema ter neodvisnosti in narodove samostojnosti, čeprav ni tako veličasten, kot je bil Salomonov. Ali njihov kralj je pravičen in zmagovit, krotak je, saj jezdi na osličku, žrebetu oslice. Toda njegova krotkost udari in uniči krivično sovražnikovo vojaško silo. Saj ni miru brez pravičnosti.
Krotkost lepo izraža notranjo moč in trdnost tega vladarja (Za 9,9-10), ki ni nasilen in se ne zanaša na človeka, marveč na Bo-
ga-
To prvo današnje berilo je uvertura v življenje po Duhu in ne po mesu, kakršnega opisuje berilo iz lista apostola Pavla Rimljanom v duhovno izjemno bogatem osmem poglavju.
Ob Jezusovem vstajenju od mrtvih poudari tudi vstajenje našega telesa. Eno in drugo ustvarja Jezusov Duh. Ko govori o novem življenju naših teles, priznava, da je to zemeljsko življenje nekako umiranje. A v sebi nosimo kal vstajenja zato, ker v nas prebiva sam Sveti Duh. On je obudil Jezusa, zato bo obudil tudi nas. Ker je pa vse življenje en sam boj Duha proti mesu in obratno, poziva človeka, naj živi po Duhu. Kajti življenje po mesu, t.j. v vsej šibkosti in grešnosti, vodi v smrt, življenje po Duhu pa vodi v pravo življenje (Rim 8,9.11-12). Zato je potrebna samoodpo-ved, žrtev, spreobračanje k Bogu (Rim 8,13).
Tempelj, ki ga Jezus obišče po slovesnem vhodu v Jeruzalem, ni v njegovih očeh v zunanjem okrasu, pač pa v notranji slavi
ponižnosti in krotkosti, kar pa je prikrito modrim in razumnim (Mt 11,25). A Jezusova krotkost se razodene v sveti jezi, s katero izžene iz templja vse, ki ga ponižujejo na raven trgovine z živalmi in denarjem (Mt 21,12-13).
Tudi naše cerkvene stavbe kličejo po čistosti, krašenju in zlasti po maševanju in molitvi. Naj bodo še naprej kraji srečanja, posebno ob nedeljah in praznikih, pri skupni daritvi sv. maše, pri skupnem poslušanju in premišljevanju Božje besede, Božje ljubezni, pri skupnem prejemanju sv. obhajila, pri skupni pripravi na sv. spoved.
To pomiri in okrepča človeka za delo in trpljenje med tednom. Kajti srečali smo se z Jezusom in sestrami in brati, ki so obloženi vsak s svojimi težavami in problemi. Jezus nas namreč vabi, naj mu potožimo svojo utrujenost in obteženost. On nam bo tedaj daroval svojega Duha, ki dela vse lahko, strpno in novo (Mt 11,28-30; Raz 21,5).
Zgled krotkosti in ponižnosti sta nam za-
pustila sv. brata Ciril in Metod sredi vseh nasprotovanj, a z neomajno voljo do dela in oznanjevanja Kristusa (V Sloveniji go-dujeta 5. julija). Pokojni papež Janez Pavel
II.	ju je zato pred vso Cerkvijo 31.12.1980 razglasil za sozavetnika Evrope, skupaj s sv. Benediktom.
Danes pa praznujejo v domovini izseljensko nedeljo. Zato priporočajmo Jezusu vse naše rojake izseljence, a v njihovo število vključimo vse kakorkoli trpeče, ki so zapustili svoje domovine, celo družine, in ki tavajo okrog po svetu, hlipajoč ter obloženi s svojimi križi.
Posebno zahvalo smo dolžni našim izseljenskim duhovnikom, ki skrbijo za naše rojake, razseljene po celem svetu.
Ko iščejo novo zemeljsko domovino, naj ne zgrešijo nebeške; naj živijo po Duhu, ki v nas prebiva in z nami zdihuje (Rim 8,11.22-23).
Naš cilj je vstajenje mesa, je življenje v Duhu, ki se razodeva že zdaj in tu v ponižnosti, v krotkosti in ljubezni Božjega Sina (Mt 11,28-30).
NOVI	jt • • • •	-t v"|
glas	Kristi am m družba
Maša za domovino
Duhovni seminar p. Jamesa Manjackala
V nedeljo, 12. junija, je župnijska skupnost župnije Marije Pomagaj slavila srebrni jubilej župnika Valentina Batiča CM. Cerkev je bila tokrat do kraja polna sedanjih in nekdanjih župljanov. Prisotni so bili otroci in odrasli v narodnih nošah. Srebrnomašniški jubilej je privabil številne primorske rojake posebno iz Ajdovščine. Iz Slovenije so prihiteli trije bratranci, in sicer Jože Pegan iz koprske škofije, Ivan Gregorc, župnik iz Brežnice, ter Lojze Furlan iz koprske stolnice. Somaševal je tudi njegov redovni sobrat župnik Ivan Plazar CM. Kljub izredni vročini je bogoslužje teklo nemoteno. Združena pevska zbora sta izredno povzdignila slovesnost. Po evangeliju	je
srebrnomašnikov bratranec g. Jože Pegan z izbranimi pri-
Na Sveti Gori
Center Kraljice miru Kurešček prireja v letošnjem juliju duhovni seminar na temo Vsemogočni zdravnik -Jezus v evharistiji, ki ga bo vodil katoliški duhovnik iz Indije oče James Manjackal. Oče James, rojen leta 1946 v Kerali v južni Indiji, pripada Misijonski družbi sv. Frančiška Šaleškega. V službi evangelizacije obišče veliko držav, je avtor nekaj
knjig in mnogih člankov; piše tudi pesmi s krščansko vsebino. V letošnjem mednarodnem letu sv. evharistije posveča svoje besede na seminarjih predvsem tej temi.
Leta 1975 je prejel posebne karizme (darove Svetega Duha) in postal karizmatični pridigar. Od takrat je vodil več kot tisoč duhovnih obnov in seminarjev, na katerih se je
zgodilo mnogo telesnih in duhovnih ozdravljenj. Ima poseben dar spoznanja; kadar moli, zapre oči in jasno vidi (kot na ekranu) imena oseb, ki ozdravljajo, včasih pa tudi del telesa, ki ga Gospod takrat ozdravlja. Več o očetu Jamesu najdete na njegovi spletni strani: www.jmanjackal.net. Njegov letošnji seminar v Sloveniji bo potekal na dveh krajih: 12. in 13. 7. 2005 v baziliki Matere Božje na Sveti Gori nad Solkanom (pri Novi Gorici) in od 14. do 17. 7. 2005 pri Mariji Kraljici miru na Kureščku pri Ljubljani, kjer bo en dan (četrtek, 14. 7.) namenjen le duhovnikom, redovnikom,
redovnicam, bogoslovcem in semeniščnikom.
Na Sveti Gori bo potekal
seminar v torek, 12. 7., od 14. ure do 20. ure in v sredo, 13. 7., od 9. ure do
20. ure. Oba dneva bo ob
17.	uri sv. maša in za njo molitev za ozdravljenje.
Med odmorom si bodo udeleženci lahko naročili obrok prehrane po zmerni ceni v gostišču poleg cerkve. V primeru velikega števila udeležencev je koristno vzeti s seboj zložljivi stolček. Nujna zdravniška pomoč bo zagotovljena.
Več informacij o seminarju lahko dobite po telefonu 00386 51 342 702 (p. Vid) in na spletni strani www.kurescek.org.
Vstop na seminar je prost! Vsi prisrčno vabljeni na duhovno osvežitev v vročici sodobnega časa!
p. Vid Lisjak, OFM
Slovenci v Kanadi
Srebrni jubilej župnika Valentina Batiča
srčnimi besedami čestital katerega je izhajalo vabilo za svojemu bratrancu k njegove- slehernega kristjana v službo
mu jubileju, hkrati pa je svoj nagovor pomenljivo navezal tudi na nedeljski evangelij, iz
božjemu ljudstvu.
Pred sklenitvijo bogoslužja je stopil pred oltar župljan go-
spod France Pajk. V imenu župnijske skupnosti pri župniji Marije Pomagaj mu je izrekel tople čestitke k jubileju, hkrati pa se mu je tudi zahvalil za njegovo predanost in požrtvovalnost župnijskemu občestvu ter mu zaželel obilo dobrih želja in uspehov pri nadaljnjem pastoralnem delu.
Po službi božji je srebr-nomašnik vse povabil v dvorano, kjer sta mu združena zbora zapela tri priložnostne pesmi. Nekdanji ženski mladinski šolski zbor pri župniji Marije Pomagaj pa je ob spremljavi instrumentalnega ansambla zapel tri priljubljene mladinske pesmi. Voditeljica zbora je nato povabila vse prisotne, da so zapeli staro Marijino pesem "Marija Pomagaj nam sleherni čas". Otroci v narodnih nošah so mu potem izročili šopke rož. Srebrnomašnik se je vsem prisrčno zahvalil in vse povabil na dobro pripravljeno zakusko.
FH
V stolni cerkvi sv.
Nikolaja v Ljubljani je 25. junija 2005 ljubljanski nadškof msgr. Uran vodil evharistično bogoslužje ob Dnevu državnosti. Z njim je somaševalo 18 duhovnikov, med njimi pet vojaških duhovnikov. Navzoči so bili predstavniki diplomatskega zbora, med njimi apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Ca-stello, političnega življenja, predstavniki pravoslavne in evangeličanske
Cerkve ter muslimanov in seveda številni verniki. V začetku je kvartet pihal orkestra Slovenske policije zaigral slovensko himno, ki ji je sledila evropska himna v izvedbi kvinteta pihal orkestra Slovenske vojske. Nadškof se je v homiliji spomnil krščanskih korenin na Slovenskem. Cerkev je zraščena z zemljo in ljudmi, je njihov drugi dom, kjer so se od nekdaj zbirali, izobraževali in utrjevali v narodni zavesti. "Slovenski človek je gradil svojo kulturo predvsem z molitvijo, delom in pesmijo." Slovenski narod se je na poseben način poenotil v času osamosvajanja. "V našo samostojnost in neodvisnost je vtkana tudi molitev." Cerkev želi tudi danes in v prihodnje tvorno sodelovati v duhovni in moralni prenovi človeka in naroda, je še povedal msgr. Uran.
Duhovniki pomagajo vsem.
Pomagaj vsem duhovnikom.
39 tisoč škofijskih duhovnikov vsak dan oznanja evangelij po župnijah med ljudmi in nudi vsem ljubezen, tolažbo in upanje.
Da bi lahko nadaljevali svoje poslanstvo, potrebujejo tudi tvojo konkretno pomoč: prispevek za vzdrževanje duhovnikov.
Te darove zbira Osrednji inštitut za vzdrževanje duhovnikov (Istituto Centrale Sostentamento Clero), ki jih razdeli med vse duhovnike, zlasti med tiste, ki delujejo v najbolj potrebnih skupnostih in bodo tako lahko računali tudi na velikodušnost vseh.
CNumero Verde-
800.01.01.01
Darovi za vzdrževanje duhovnikov. Podpora številnim za dobro vseh.
Svoj prispevek lahko nudiš na štiri načine:
• Poštni tekoči račun št. 57803009
• Kreditne kartice: s kartico CartaSi in s klicem na brezplačno telefonsko številko 800.82.50.00 ali prek interneta na naslovu www.sowenire.it
• Bančno nakazilo na glavnih italijanskih bankah
• Neposredno na Inštitutu za vzdrževanje duhovnikov (Istituto Sostentamento Clero) v svoji škofiji.
Prispevki so odtegljivi:
Kdor želi, lahko svoje prispevke Osrednjemu inštitutu za vzdrževanje duhovnikov (Istituto Centrale Sostentamento Clero) v znesku do največ 1032,91 evrov letno odbije od celote svojih prihodkov za izračun davčne prijave Irpef ter povezanih deželnega in občinskega dodatka.
CHIESA CATTOLICA - C.E.I. Conferenza Episcopale Italiana
p^fLpTiEX
r f.fn 1^ J s
IfiiiSfŠ|lg ||| g
• v-!	NOVI
Gonska	glas
Po sklepu goriškega občinskega sveta
Jeremitišču se obetajo
■ itv* v •
boljši casi
Goriški občinski svet je na predvečer sv. Ivana, v četrtek, 23. junija, odobril sklep, ki določa smernice za spremembo splošnega regulacijskega urbanističnega načrta goriškega občinskega ozemlja. Ta sprememba še posebej zanima prebivalce Jeremitišča, saj je s tem sklepom zaselek izvzet s področja tovornega postajališča in ni več podvržen razlastitvenim po-
stopkom za gradnje raznih infrastruktur. Za celotno področje Jeremitišča sta sedaj predvidena dva urbanistična posega: obnova obstoječih stanovanj in zelene površine. S tem sklepom se je konkretno začelo reševanje obstoja in razvoja Jeremitišča. Gre sicer za prvi korak, vendar naravnan v pravo smer. Naslednji sklep goriškega občinskega sveta bo namenjen odobritvi konkretnih sprememb regulacijskega načrta in določitvi parcel, kjer bodo
lahko obnavljali stanovanja, in površin, ki bodo namenjene kmetijskim dejavnostim in ureditvi zelenih območij. Na goriški občini obljubljajo, da bodo naslednji korak naredili letos jeseni. Domačini pričakujejo, da bodo v letošnjem letu lahko začeli konkretno načrtovati posege na svojih domovih. Občini predlagajo, da bi s spremembo regulacijskega načrta lahko obnovili in preuredili stanovanja tudi z uporabo prostorov, ki so bili namenjeni drugim dejavnostim, in z možnostjo razširitve vsaj za 25% prostornin.
Jeremitarji so s pismom 29. aprila letos, ki ga je podpisala velika večina lastnikov in
uporabnikov nepremičnin, opozorili goriškega župana, odbornika za javna dela in slovenskega odbornika Ter-pina na nevzdržno zavlačevanje glede sprememb regulacijskega načrta za Jeremi-tišče in zahtevali, da se zadeva premakne z mrtve točke še pred letošnjimi poletnimi počitnicami. Do tega je res prišlo in domačini so se vsaj delno oddahnili in pridobili več zaupanja v občinsko upravo. Pri tem je treba omeniti, poleg prizadevanj domačinov, tudi večkratne posege štandreškega rajonskega sveta, slovenskega odbornika Terpina, občinskih svetovalcev večine in slovenske kon-zulte pri goriški občini.
Jeremitišče/ Skultura 2001
Mladi kiparji iz Ljubljane ustvarjali v naših krajih
V'
Standreški rajonski svet je v sodelovanju z vsemi vaškimi društvi že tretjič priredil kiparsko srečanje Skultura 2001, ki vrsto let bogati in plemeniti širši štan-dreški prostor. Od 20. do 26. junija so se na Jeremitišču zbrali štirje kiparji, študentje ljubljanske Akademije za likovno	umetnost.
Jeremitišče je cel teden imelo v gosteh Talo Lumbar, Bojana Puklovca, Zorana Pozniča in Gajo Zornada. Mladi umetniki so se v času bivanja pri nas merili s kamnom in brezoblično maso preoblikovali v figure in podobe, ki naj bi na nikogaršnji zemlji na mejnem prehodu Vrtojba predstavljali padec meja, tako fizičnih kot mentalnih.
Tja bodo kiparska dela namestili oktobra, ko jih bodo na 3. srečanju kiparjev (8. -15. oktobra) tudi predstavili. Javnosti bo takrat na voljo tudi zajeten katalog, ki bo vseboval portrete posameznih umetnikov in oris njihovih del. Prihod ljubljanskih študentov v Štandrež pomeni
zaključek projekta, s katerim so leta 2003 na Jeremitišče povabili študente z Akademije lepih umetnosti iz Benetk, šole mozaikov iz Spi-limberga in lesarske šole iz Nove Gorice, ki so za svoje izdelke uporabljali les in kovine.
Organizatorji so pred štirimi leti prvič uspešno izpeljali po-
budo Skultura 2001 ob 1000-letnici prve omembe Gorice v javnem dokumentu. Umetniški podvig je takoj požel veliko odobravanja na Goriškem na tej in oni strani meje, ker predstavljajo gostovanja študentov za naše kraje veliko pridobitev na umetniškem področju predvsem zato, ker so izklesane umetni-
ne dobile svoje trajno domovanje ravno v Štandrežu in okolici. Marjan Breščak, eden izmed glavnih pobudnikov Skulture 2001, nam je povedal, da je bil njihov namen že od vsega začetka obogatiti domačo vas: "Lepo je videti, da se ljudje sprehajajo po Štandrežu in ob tem občudujejo umetnine, ki so nam jih pustili mladi kiparji iz Slovenije, Italije in tujine.” Šolo iz mozaikov v Spilimbergu namreč obiskuje veliko tujih študentov: v Štandrež so leta 2003 prišli tudi mladi Nemci in Danci. "Eden izmed poglavitnih ciljev tega projekta", je še poudaril gospod Breščak, "je seznanjanje vseh študentov, ki se pri nas mudijo, z našimi kraji in z našo realnostjo. Živimo namreč v obmejnem prostoru, ki je za mnoge povsem neznan pojem. Pomembno je, da se tudi mladi, ki nimajo neposrednega stika z mejo, zavedajo, kaj pomeni v konkretnem življenju padec meje."
Na vprašanje, zakaj so se odločili taki pobudi dati umetniški predznak, nam je Marjan Breščak odgovoril, da je v naših krajih tovrstnih projektov premalo. Premalo pozornosti se po njegovem mnenju daje vrednotenju umetnosti, predvsem pa mladih umetnikov.
M_A
Kratki
V petek, 24. junija 2005, je bil v cerkvi sv. Ivana v Gorici zaključni nastop, s katerim je Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel zaključil svoje šolsko leto. V sodelovanju s Slovenskim pastoralnim središčem in z Združenjem cerkvenih pevskih zborov je pripravil lep glasbeni spored in z njim obogatil slovesnosti ob praznovanju sv. Janeza Krstnika, zavetnika slovenske duhovnije v Gorici.
Koncert se je začel po sv. maši. Uvodni orgelski skladbi v izvedbi Mirka Butko-viča, študenta Akademije za glasbo v Ljubljani, je sledil nastop Pevske skupine Mu-sicum, ki deluje v okviru Ar-sAteljeja, njen umetniški vodja pa je Matjaž Šček. Izvedla je dva Gallusova moteta: O veneranda Trinitas in O beata Trinitas. Nato sta Damijan Klanjšček (rog) in Simone Peraz (čembalo) zaigrala J. Haydna St. Anthony
Chorale, Rebeka Bernetič (kljunasta flavta) in Damijana Čevdek (čembalo) pa Barsantijev Adagio iz Sonate v F-duru. Sledila sta Preludij in Corrente A. Corellija v izvedbi Jerice Klanjšček (prečna flavta), Rebeke Bernetič (alt kljunasta flavta) in Mi-cheleja Schincariola (kitara) ter Adagio in Allegro iz Sonate v G-molu B. Marcella, ki sta ju izvjala Marcello
novno oglasile orgle. Mirko Butkovič je zaigral pet variacij, ki jih je na temo Salve Regina uglasbil P. Cornet. Celotni spored ter petje in igra nastopajočih so po že ustaljeni navadi iz prejšnjih let primerno zaključili delovanje centra Komel v šolskem letu 2004-2005, obenem pa so lepo dopolnili svetoivansko slovesnost.
AB
Primorski kulturni dnevi na Koroškem
Dne 22. t.m. so se v Kulturnem centru Bratuž sestali predstavniki Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenske prosvete iz Trsta in Krščanske kulturne zveze iz Celovca in izdelali okvirni program sodelovanja med Primorsko in Koroško. Največ pozornosti so posvetili večdnevnim kulturnim izmenjavam, ki potekajo v oktobru. Letos bodo 23. Primorski kulturni dnevi na Koroškem od 15. do 23. oktobra. Sodelovalo bo več skupin na različnih kulturnih področjih. Obeta se bogat prikaz primorske kulturne ustvarjalnosti.
Za skupno kulturno pobudo
Predstavniki kulturnih zvez iz zamejstva in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so se dogovorili za skupno kulturno pobudo, ki naj bi predstavila manjšinsko ustvarjalnost v raznih sredinah Slovenije. Do odgovora je prišlo na srečanju, ki se je 22. junija začelo v KC Bratuž in nadaljevalo v Števerjanu.
V okviru svetoivanskih slovesnosti
Glasba pod cerkvenim obokom
Cassese (violončelo) in Simone Peraz (čembalo).
Za zaključek so se s kora po-
Kresovanja
Kresovanja po naših vaseh
SELCE: v petek, 24. t.m., je tradicionalni svetoivanski kres spet zagorel v Laškem. Z ustanovitvijo društva Jadro se je začela obnavljati tradicija; najprej skoro neopazno v Ronkah,
nato v kraju Križada nad Polačami, ob morju, pri sprejemnem centru Gradina pri Doberdobu, v sodelovanju z vaško mladino, letos pa v Selcah skupaj z društvom Tržič. Letošnjo čarobno kresno noč smo proslavili z družabnostjo ob pijači in glasbi. Sodeloval je harmonikar Egon Tavčar z Opčin. Ob poletnem enakonočju sta društvi Jadro in Tržič tudi nagradili tri najlepše vence (na sedem ocenjenih) iz poljskega cvetja, ki sojih za to priložnost sestavile Alessandra Pahor iz Tržiča (prva nagrada), Štefanja Pahor iz Ronk (druga nagrada) in Susi Pacor iz Tržiča (tretja nagrada). Najlepši venec bo okrasil društvene prostore v Romjanu in zamenjal prejšnjega, ki ga smo zažgali kot “dar” magični moči ognja in tako pustili za seboj vse stare dogodovščine in tegobe ter si s tem zagotovili srečo, udobje in nov začetek življenja.
ŠTANDREŽ: na Štandreškem sta zagorela dva kresova, najprej v Jeremitišču v torek, 21. t.m., kjer je bil tudi priložnostni kulturni program. V četrtek, 23. t.m., pa seje na bregu Soče dvignil visoko v nebo najvišji goriški kres. DOBERDOB: na predvečer sv. Janeza je zagorel zelo velik kres ob centru Gradina. Zbralo se je precej ljudi, več kot običajno, zlasti otrok in mladih.
SV. IVAN V GORICI: na sedežu duhovnije sv. Ivana se je prejšnji petek zbralo res veliko ljudi za praznovanje farnega zavetnika in kresovanje. Svečano bogoslužje je vodil
provincial slovenske Družbe Jezusove p. Janez Poljanšek, ob njem so somaševali upravitelj duhovnije p. Mirko Pelicon, msgr. Cvetko Žbogar, g. Stanko Jericijo in predstojnik goriških jezuitov p. Gino Dalla Vecchia. Pri pridigi je p. Poljanšek poudaril pomembnost življenja in pozitivnega gledanja na odnose; vedri in veseli odnosi naj bodo zakoreninjeni v naši skupnosti, je rekel; to nas uči tudi Janez Krstnik, ki se je razveselil srečanja z Jezusom, ko je bil še v materinem telesu. Mašo so s svojim občutkom za sakralno umetnost požlahtnili fantje pevske skupine Musicum, ki so zapeli mašo Davida Bandellija. Ob koncu bogoslužja je v slovensko duhovnijo prišel nadškof Dino De Antoni, ki seje rad ustavil na koncertu po njej in tudi ob kresu na dvorišču za cerkvijo, ki so ga pripravili birmanci. Preden seje poslovil od naše skupnosti, je poklical k sebi številne otroke, se z njimi očetovsko pogovoril in poigral v veselje vseh navzočih. Kresovanje je tokrat animirala Nadja Fabris, p. Mirko pa je poudaril, da kres naznanja svetlobo, ki jo bomo proslavili čez šest mesecev, za Božič. Prijetno slavje se je sproščeno zavleklo ob bogato obloženih mizah, ki sojih pogrnile skrbne gospodinje, in ob petju, sklenilo pa z občuteno Zdravljico.
NOVI
GLAS
Kmalu praznovanje goriških zavetnikov
Msgr. Rode bo na slavnostni
maši v Ogleju
vanja. Pri maši bodo prisotni tudi nadškofa iz Ljubljane in Maribora ter koprski škof kot tudi vsi
škofje iz naše dežele in številni duhovniki. Kot je povedal goriški nadškof Dino De Antoni na tiskovni konferenci 22. junija v prostorih goriške nadškofije, "predstavlja izbira msgr. Franca Rodeta izbiro prijateljstva in bratstva med dvema Cerkvama, ki imata dosti skupnega. Dogodek je še toliko bolj važen, če pomislimo, da pade letos šestdeseta obletnica konca
V torek, 12. julija, bo v oglejski baziliki slavnostno evharistično somaševanje ob prazniku svetih Mohorja in Fortunata, za-vetnkov goriške in videmske nadškofije ter Dežele Furlanije-Julijske krajine.
Mašo bo ob številni udeležbi škofov in duhovnikov daroval nekdanji ljubljanski nadškof in sedanji prefekt kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja msgr. Franc Rode, ki se je sicer vsako leto udeležil tega prazno-
FotojMP druge svetovne vojne. Mimogrede, mislili smo, da bo msgr. Rode že kardinal, a bomo počakali do jeseni..."
V teh dneh bo nadškof tudi posvetil Goričana Fulvia Marcio-nija v duhovnika.
"Duhovniško posvečenje," je ponosno povedal De Antoni, "je
eden izmed najvišjih trenutkov v življenju nekega škofa, saj predstavlja možnost, da se Cerkvi da kontinuiteto."
Kot je napovedal organizator dr. Arnaldo Becci, bodo 12. julija ob 17. uri v Rimski dvorani v Ogleju predstavili tudi dve publikaciji, za kateri je poskrbela Fundacija za ohranjanje in negovanje oglejske bazilike, konec julija in v začetku avgusta pa bodo organizirali še nekaj vodenih obiskov oglejske bazilike na temo "La basilica di Aquilea vista con..."
G. Francesco Fragiacomo, član organizacijskega odbora, je na kratko orisal program koncertov, ki bodo obogatili prireditve v oglejski baziliki. V soboto, 2. julija, bo niz koncertov odprl orkester I solisti veneti, v ponedeljek, 11., pa bo publika lahko prisluhnila mladinskemu zboru Euterpe iz Vidma, vokalnima skupinama Gruppo incontro iz Trsta in Sraka iz Gorice ter zborovskemu združenju Vox Julia iz Ronk. Simfonični orkester Fur-lanije-Julijske krajine bo nastopil v petek, 15. julija, polifonski zbor Isola Vicentina bo zapel v soboto, 23. julija, v nedeljo, 31. julija, pa bo na vrsti skupina Of-ficium Consort iz Pordenona. Niz prireditev bodo zaključili koncertisti Finotti, Čapek in Delle Vedove, ki bodo na orgle zaigrali v sobotah 6., 13. in 27. avgusta.
Metka Krnet
Uvodni del priljubljenega tradicionalnega narodno zabavnega srečanja
Steverjanski festival daje mladim upom možnost uveljavitve
Mesec julij je že pred vrati in tako tudi tradicionalni Festival narodno - zabavne glasbe, ki je letos 35. po vrsti. Letošnji jubilejni Festival so člani društva F.
B. Sedej skušali čimbolje organizirati. Priprave na ta pravi vaški praznik potekajo že nekaj mesecev in trud že rojeva željene sadove. Uradna odprtje Festivala je bila v nedeljo, 26. junija, ob 18. uri v Sedejevem domu. Kulturni program je bil vsebinsko bogat. Predsednik prosvetnega društva Mihael Corsi je predstavil zamejsko prireditev, ki je presegla vsa najobetavnajša pričakovanja in nedvomno sodi danes k prazničnim dnevom vsakega zamejca, ki ljubi tako zvrst glasbe. Letošnja jubilejna brošura obsega desetine črnobelih pa tudi več barvnih strani, izdala jo je ZSKP iz Gorice, naslovno stran je prispeval David Pintar, uredili pa so jo člani društva F. B. Sedej. Brošura vsebuje fotografije vseh nastopajočih ansamblov ter seznam vseh dosedanjih nagrajencev Festivalov, razvejano sezonsko delovanje društva in fotografije o letošnji zimski obnovi prizorišča Festivala. Letošnjo uvodno misel v brošuro je prispeval dolgoletni prijatelj števerjanskega trodnevnega
tekmovanja ter mikrofonski mojster Mice Karov. "Vsak od organizatorjev diha s to prireditvijo" tako pravi Mice v svojem posegu in resnično je prav tako. Jubilejni Festival si želi organizator obeležiti s prisotnostjo vseh domačinov, da bo to res praznik vasi. V ta namen so bile razdeljene v drugi letošnji številki števerjanskega vestnika brezplačne vstopnice za eden izmed dveh tekmovalnih večerov. Domači župnik Anton Lazar je blagoslovil novi oder, sad truda fantov, ki so vanj vložili veliko napora. Prijatelje, ki so prišli v nedeljo med Borovce je čakala enogastronomska pokušnja, ki so jo pripravile domače gostilne in pa vinarji, kar jim gre v ponos, da odločno podpirajo vaško prireditev. Poleg tega vsakdo si je lahko ogledal fotografsko razstavo, zgodovinski melanholični oris vseh štiriintrideset Festivalov.
Domačin Alessio Stasi je predstavil domačega slikarja Davida Pintarja, ki v najbolj priljubljeni tehniki akvarela prikazuje različne poglede na števerjansko vas in pa simbolične briške motive, in tako uradno odprl njegovo razstavo. Večer je
obogatil nastop vokalne skupine Musicum iz Gorice. Sledila je predstavitev knjige Aleksija Jercoga S pesmijo našo - 50 let ob Avsenikovi glasbi na Tržaškem in Goriškem, ki jo je izdala založba Antony.
Jan Leopoli in Jurij Paljk sta ob prisotnosti založnice Miriane Antoni predstavila knjigo in avtorja. "Knjiga je narejena izjemno podrobno: veliko je likovnega gradiva, dokumentov in vsesplošnih dragocenih informacij" tako je zabeležil Paljk Jercogovo delo, avtorju pa čestital za ves vloženi trud. Sledil je še nastop tržaškega instrumentalnega kvinteta Veseljaki in z njimi ples, zabava in dobra volja. Mrzlični konec tedna je torej pred vrati. Mlade števerjanske roke so se tudi letos izkazale in čim bolje opremile Borovce, tako da bo potekalo vse v najlepšem redu. Na Festivalu se bo letos zvrstilo skupaj 25 ansamblov, ki zvečine si šele utirajo pot v svet glasbe. Prvi dan Festivala se bo pričel v petek, 1. julija. Z začetkom ob 20.30 bodo stopili na oder ansambli: Mladi harmonikarji iz Podbočja, Objem iz Šentjerneja, Sum iz Vuhreda, Štrk iz Ljutomera, Ceglar iz Velikega Gabra, Fantje z vasi iz Preddvora,
Polka punce izj.jubečne, Gorski cvet iz Črnega Vrha, Parižani iz Vidma (Dobrepolje), Marzel iz Šmartnega (Slovenj Gradec), Frajtoni band iz Novega Mesta, Jasmin iz Pokleka nad Blanco in Dinamika iz Desternika.
Dan kasneje, 2. julija, se bodo ob isti uri pomerili ansambli: Veritas iz Mute,
Pr'jatli iz Goričice, Ojstrica iz Luč ob Savinji, Paulič iz Železne Kaple (Koroška), Razpotniki iz Domžal, Iskra iz Novega Mesta, Korenine iz Ljubljane, Hlapci iz Stranic, Toni Pirnar iz Leskovca pri Krškem,
Krjavelj iz Ivančne Gorice, Jernej Kolar iz Artič in Karavanke iz Zgornjega Gorja. Finalni del Festivala, ki bo gotovo privabil v vinorodno vasico ogromno ljudi od vsepovsod, bo v nedeljo, 3. julija, in sicer z začetkom ob 17.30. Krona nedeljskega srečanja pa bo nastop ansambla Franca Miheliča.
Najprej čestitke organizatorju, mladim Števerjancem, ob tako lepem jubileju, ki ga praznujejo tisti, ki so ali so bili v prvi vrsti odgovorni za delovanje društva, pa tudi celotna števerjanska skupnost, saj je društvo pomembno ravno zaradi družbenega potenciala, ki ga nosi v sebi in tudi danes, ko redkokdaj lahko še vidimo v zamejstvu organizacijo ali ustanovo, ki se lahko baha s tako bogatim realnim delovanjem.
Marjan Diufovka
t
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame in none
BERNARDE KOMEL vd. PINTAR
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so ji v času dolgoletne bolezni in ob smrti izkazali ljubezen, spoštovanje in pomoč. Hvala vsem, ki so jo obiskovali, g. župniku Antonu Lazarju za obisk vsak prvipetek v mesecu in za pogrebni obred, g. Karlu Bolčini za somaševanje, pevcem za ubrano petje in vsem, ki so zanjo molili in jo pospremili na zadnjo pot.
Števerjan, junija 2005	Svojci
SKPD F.B. SEDEJ IZ STEVERJANA
organizira
35. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE "ŠTEVERJAN 2005"
Prvi tekmovalni večer v petek, 1. julija 2005, ob 20.30 Drugi tekmovalni večer v soboto, 2. julija 2005, ob 20.30 Finalni del v nedeljo, 3. julija 2005, ob 17.00
POD POKROVITEUSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE.
Obvestila
Obvestilo za Solnike. Urad za slovenske šole obvešča, da je bila na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it, Archivio news, 17.6.2005) objavljena okrožnica št. 57/2005 o dopolnitvi zavodskih lestvic za učno osebje šol vseh vrst in stopenj. Na istem mestu so objavljeni tudi ustrezni obrazci, ki jih je treba do 18. julija predložiti eni od izbranih šol.
V dneh od 4. do 8. julija bo potekalo 11. mednarodno tekmovanje v solo petju C. A. Seghizzi v Gorici. Od 6. do 11. julija pa bo na sporedu 44. mednarodno zborovsko tekmovanje C. A. Seghizzi.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 1.7. do 7.7.2005)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure.^Spored:
Petek, 1. julija (v studiu Andrej Baucon): V diskoteki 103 z
Andrejem: domače viže, zanimivosti in obvestila. - Iz krščanskega sveta. Ponedeljek, 4. julija (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni lističi z Andrejem: moderna glasba, zanimivosti in obvestila.
Torek, 5. julija (v studiu Matjaž Pintar): Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 6. julija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Človek in pes. - Izbor melodij. Cetltek, 7. julija: Zvočni zapis: Posnetki z naših kulturnih prireditev. - Glasba iz studia 2.
Čestitke
Skupnost družin Sončnica se ob rojstvu malega Andreja veseli z mamico Katjo in z očkom Ivom ter s sestricama Julijo in Vido. Naj Gospod razlije svoj blagoslov na Andreja in vso njegovo družinico.
Iskreno čestitamo
IVANU ŽERJALU in MARKU FAGANELU
za likovno nagrado Okno v svet.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST POKRAJINSKO TAJNIŠTVO GORICA
vabi
člane, somišljenike in prebivalstvo na srečanje na temo
NAKUPOVALNO SREDISCE IN BODOČI RAZVOJ TRGOVINE V GORICI
v četrtek, 30. junija 2005, ob 20.30
na sedežu stranke, drevored 20. septembra 118 - 34170 Gorica
SODELUJEJO:
Silvan Primožič, občinski svetnik Beni Kosič, predsednik sekcije trgovine na drobno SGZ Igor Orel, direktor SGZ Aleš Feri, tajnik SGZ Posegel bo Bruno Terpin, predsednik Commerciale Goriziana srl, investitor
Večer bo povezovala: Mara Černič
KULTURNI DOM-GORICA KULTURNI CENTER L. BRATUŽ
ZSKD
ZSKP
Na goriškem gradu Etno rock mušic event
BRINA
sreda, 6. julija 2005, ob 20.45
Pokrovitelji:
ZKGZ, SSO, Občina in Pokrajina Gorica, Dežela F-Jk, Slovenski konzulti pri goriški občini in pokrajini
PREDPRODAJA VSTOPNIC:
Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 33288) Vstopnina 8,00 evrov (znižani 5,00 evrov)
KB
S O C I E T A FINANZIARIA PER AZIONI FINANČNA DELNIŠKA DRUŽBA
Ulica Malta, 2 - 34170 Gorizia - vpis v register podetij št. 00064860315 Vpisani kapital o 5.593.897,00 - U.I.C. 32734
Vabimo cenjene delničarje na redno skupščino družbe KB 1909 Societa finanziaria per azioni - Finančna delniška družba, ki bo v drugem sklicu danes, 30. junija 2005 ob 18.00 uri Kulturnem domu v Gorici, ulica I. Brass 20.
Gradivo za skupščino je na vpogled delničarjem na sedežu družbe v Gorici, ul. Malta 2 in na spletni strani www.kbl909.it. Skupščine se lahko udeležijo delničarji sami ali po svojih poblaščencih ali zakonitih zastopnikih. Pristopna pooblastila Vam bo izdala banka, pri kateri imate deponirane delnice. Pooblaščenec mora biti delničar družbe na osnovi 15. člena Statuta.
Upravni svet
NOVI
GLAS
Katalog o slovenskih umetnikih na Goriškem 1914-1945
Imenitna umetnost
primorskih velikanov
pijemo do globljih spoznavanj o skupnem človeškem značaju izročil in vsebin likovne umetnosti, ki se je v različnih okoliščinah in obdobjih rodila na naših, goriških tleh," je lepo zapisala dr. Irene Mislej v uvodu
k "svojemu" katalogu, ki bo gotovo odlično gradivo za nadaljnja raziskovanja, kar je tudi želja vodje Pilonove galerije, ki pravzaprav s svojim delom odpira pot generacijam mlajših umetnostnih zgodovinarjev. Tiskovna konferenca je bila lepa predvsem zato, ker smo lahko tisti časnikarji in umetnostni zgodovinarji, ki nas zanima naše primorsko slikarstvo in nasploh naša umetnost, spregovorili z dr. Mislejevo o še vedno odprtih vprašanjih in ne dovolj poznanih likovnikih, kot so Čargo, Pilon (morda je prav zasluga dr. Mislej e-ve, da je le-ta danes najbolj poznan!), Sirk, Marussig, Cra-li, Bambič, Cenisi-Česnik, če omenimo samo najbolj poznana imena. Vse te umetnike bi morali Slovenci natančno preučiti, zbirati njihova dela, vedeti o njih veliko več, kot pa vemo. Razstave ne gre zamuditi, kot tudi podpiramo z veseljem idejo dr. Irene Mislej, da bi v našem prostoru naredili razstavo tistih slovenskih umetnikov, ki so študirali v Italiji v času fašizma!
JUP
V petek, 17. junija, je dr. Irene Mislej, direktorica Pilonove galerije v Ajdovščini, pripravila s sodelavkami lepo obiskano tiskov-
meti čas in prostor, v katerem so naši umetniki živeli. Katalog, ki ga je lepo oblikoval Ranko Novak, v njem pa so študijski eseji dr. Irene Mislej, je
no konferenco, da bi predstavila pravkar izdan katalog o razstavi, ki je sedaj na ogled v Pilonovi galeriji in je pomembna tudi za vse nas, saj so primorski umetniki pred drugo svetovno vojno živeli in delali na Goriškem na obeh straneh današnje državne meje. Naslov razstave	je	zelo
poveden:Slovenski umetniki na Goriškem 1914-1945. Avtorica razstave in kataloga je seveda dr. Irene Mislej, ki je posvetila vrsto let svojega študija prav proučevanju primorskih likovnih umetnikov, a, kot je sama povedala na predstavitvi, tudi tistim slikarjem in kiparjem, ki so se narodnostno sicer izgubili, ali pa so živeli nekje na narodnostni meji. Povedala je tudi, da je potrebno imeti ob raziskovanju življenja teh umetnikov veliko mero obzira, človeške občutljivosti in seveda je potrebno tudi razu-
pospremil istoimensko razstavo, ki jo je Mislejeva postavila v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, kjer je na ogled že od začetka maja.
Razstava Slovenski umetniki na Goriškem 1914-1945 pokriva obdobje tridesetih, s svetovnimi in domačimi dogodki polnih let minulega stoletja, in želi predstaviti prostor ter umetnike v različnih trenutkih. Izbor umetnikov upošteva pretežno na Goriškem rojene protagoniste, izjemoma vključuje še tiste, ki so v širšem pomenu Primorci ali so delovali na tem območju.
Razstava je
izrazito ŠtU- Gregorij Sciltijan, dijske nara- Veno Pilon, 1923,
ve, kar je raz- __________olje/platno
vidno tudi na platnici
kataloga, saj je tak njen podnaslov in je sad razmišljanj daljšega časovnega loka. Tako
je tudi nujno pomanjkljiva, je bila izjemno natančna dr. Irene Mislej, saj po njenih besedah ne prostor ne spomin ne dovoljujeta preštevanja umetnikov in opusov, da bi pregled lahko bil enciklopedično natančen in izčrpen. To pa tudi ni bil namen razstave. Prej gre za "izlet" v preteklost z namenom, da bi si priklicali v spomin nekaj izkušenj in doživetij iz hudih časov, ko je bila narodnostna in osebna identiteta v smrtni nevarnosti.
Razstava v Pilonovi galeriji v Ajdovščini Slovenski umetniki na Goriškem 1914-1945 je pravzaprav mozaik avtorjev, krajev in upodobljencev, vsak se ga lahko loti na svoj način, obstaja pa neki itinerar, ki ga je avtorica ustvarila, ko je sicer zelo kompleksno vsebino uredila v poglavje.
"Spomin pomaga pri utrjevanju samozavesti, predvsem ko se spu-Tone Kralj,	ščamo v a-
Primorski Kurent,	vanturo
1942, olje/ platno	neobreme-
njeno, brez predsodkov in z resno namero odkrivati resnico. Življenje ob meji več kul-
tur pa zahteva še strpnost do drugih in drugačnih. Z razumevanjem razlik se lahko doko-
NOVO PRI GORIŠKI MOHORJEVI DRUŽBI
JANEZ PAVEL II.
SPOMIN
IN
ISTOVETNOST
Primor v Nemčij
JANEZ PAVEL II. SPOMIN IN ISTOVETNOST
v sozaložbi s Celjsko Mohorjevo družbo in Mohorjevo Celovec Cena: 23,00 evrov
DORICA MAKUC
PRIMORSKA
DEKLETA
V NEMČIJO
GREDO
Cena: 14,00 evrov
ZORA SAKSIDA ALFA IN OMEGA
Cena: 10,00 evrov
POGLEDI NA NOVE RAZSEŽNOSTI SLOVENSKEGA PESNIŠTVA OD PREŠERNA DO KOSOVELA
TATJANA ROJC POGLEDI IN NOVE RAZSEŽNOSTI SLOVENSKEGA PESNIŠTVA OD PREŠERNA DO KOSOVELA Cena: 10,00 evrov
Mavhinje / 6. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin
Nadaljujejo se, žal, kakovostno skromni gledališki večeri
Po tridnevnem premoru je mavhinjski trg v četrtek, 23. t.m., spet preplavila množica gledalcev, ki so prišli v prijazno kraško vasico pod Grmado, da bi si ogledali dve predstavi od 12 še na sporedu letošnjega 6. Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin. Prva je pod velikim šotorom na dvorišču nekdanje osnovne šole nastopila gledališka skupina SKD Tabor z Opčin. Mladi igralci so v režiji Tomaža Kalca predstavili njegovo "multimedialno" odrsko zamisel Collander - Maneken s Cola, ki je, ne povsem po neki vsebinski oz. uprizoritveni logiki, segala z odrskega prostora v dvorano. V fragmentarno lepljenko so s pomočjo videoposnetkov, na katere so moteče vplivale tonske in svetlobne napake ob samem izvajanju, skušali ob skupinski scenski in kostumski ekstravagantni uresničitvi zgnesti svoje kritične poglede na le površinsko
bleščeči svet mode, prepoln korupcije, pridobitniškega pohlepa in zločinskih naklepov. Nejasne idejne sporočilnosti in večkrat okorne izved-
iščočim nastopom, je oder na prostem osvojilo deset ne ravno rosnih lepotic dramske skupine KD Sovodnje ob Soči, ki se je ob energičnem nastopu
Foto Kroma
bene rešitve so sicer rušile, kar so si nastopa željni igralci prizadevali posredovati publiki. Za tem nekonvecionalnim, novih izraznih dimenzij
zgovorne napovedovalke ob valetah potegovalo za naslov Miss Sovodnje over 50. Pogumne sovodenj ske žene so sprejele izziv Vesne Tomšič in z
veliko mero ironije in avtoiro-nije predstavile parodijo razvpitih, kar pritlehnih tekmovanj, na katerih izbirajo lepotice za prav tako vsebinsko ničvredne televizijske oddaje. Njihovi posamični, pa tudi skupinski nastopi, še posebno v klasičnem plesu, so bili povod za smeh, kakor tudi zabavni nastopi zbora v različnih preoblekah.
Petkov večer se je začel s posvetom o ljubiteljskem gledališču. Gledališki delavci na ljubiteljskem področju - med temi Maja Lapornik, Matejka in Lučka Peterlin, Nerina Svab -, člani žirije in podpredsednica domačega društva Daria Gher-lani so vzeli v pretres svetle in temne strani zamejskega ljubiteljskega ustvarjalnega dela. Po mnenju večine izmed njih je le-to kar živo, kar je razvidno tudi iz letošnjega festivala, na katerem pa sta žal zelo opazna tudi zastoj rasti in nazadovanje kakovosti. Tekmovalni značaj festivala je spodbuden za nastopajoče, a prav zato zahteva temeljitejšo pripravo. Organizator bi sicer moral spremeniti festivalski, malce okosteneli pravilnik.
/dalje 10 VO
Dobite jih v slovenskih knjigarnah in na sedežu Goriške Mohorjeve družbe, Travnik 25 v Gorici
Za naš jezik
Vredn os t ali vredn o ta ?
Ko sem se sprehajala po mestu, sem naletela na lepake z italijanskim napisom I valori deU'Europa. Kako bi se to povedalo po slovensko, sem se vprašala. Trditev je namreč dvoumna, saj se beseda valore lahko nanaša tako na materialni kot na duhovni svet. Slovenščina je v tem primeru natančnejša: za duhovnost uporablja besedo vrednota; med duhovne vrednote štejemo resnico, ljubezen, svobodo in druge. Poznamo družbene in osebne vrednote, estetske in moralne vrednote, ki jih nekateri visoko cenimo in jih skušamo ohranjati. Kadar pa govorimo o materialnih dobrinah, takrat govorimo o njihovi vrednosti. Da vemo, koliko lahko zahtevamo za prodajo hiše, moramo določiti njeno vrednost, ki se navadno računa v denarju. Tako ima nakit, ki ga nosimo (uhani, ogrlica, zapestnica, ura), lahko veliko ali majhno vrednost. Dandanes raje nosimo bižuterijo, saj je nevarno hoditi po svetu z dragocenim nakitom na sebi. Vrednot pa nam nihče ne more ukrasti, saj so shranjene v naši duši... Nedvomno bi morali v prej omenjenem primeru prevesti stavek I valori dell'Europa v Evropske vrednote. Če pa pomislim, da Evropska unija bolj ceni denar kot duhovne vrednote, saj je vendar v glavnem domena bankirjev in gospodarstvenikov, potem bi mogoče bil boljši prevod Vrednost Evropel
V Trstu v muzeju Revoltella
V Muzeju Revoltella v Trstu so v sredo, 22. t.m., slovesno odprli razstavo umetnin z Obale, ki so jih italijanske oblasti med drugo svetovno vojno odpeljale v notranjost Italije. Razstavo z naslovom Histria je odprl italijanski minister za kulturne dobrine Rocco Buttiglione, ki je ob tej priložnosti dejal, da morajo umetnine postati "most med Italijo in Slovenijo".
V muzeju Revoltella bo do 6. januarja 2006 razstavljenih 21 del, nastalih od sredine 14. do sredine 18. stoletja, katerih avtorji so sloviti italijanski mojstri, kot so Paolo Veneziano, Al-vise Vivarini, Alessandro Algar-di, Giambattista Tiepolo ter Vittore in Benedetto Carpac-cio.
Dela so bila leta 1940 odnesena iz piranskih cerkva sv. Jurija, sv. Štefana in Marije Tolažnice, koprskega Pokrajinskega muzeja, piranske občinske palače, nekdanje piranske bolnišnice in koprskega samostana sv. Ane. Umetnine so bile desetletja spravljene v skladiščih in depojih, pred nekaj leti pa so jih restavrirali na pobudo nekdanjega državnega sekretarja na italijanskem ministrstvu za kulturo Vittoria Sgarbija.
Ob Sgarbijevi prisotnosti je razstavo odprl italijanski minister za kulturne dobrine Buttiglione.
"Seveda se ne nameravamo odpovedati svojim pravicam do teh del," je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal Buttiglione, "vendar želimo izvajati te pravice v duhu sprave, obojestranskega odpuščanja in skupnega evropskega državljanstva".
Po Buttiglionejevih besedah je, ob zaščiti pravic istrskih optantov glede teh umetnin, treba omogočiti, da slednje postanejo sredstva dialoga in srečanja med latinskim in slovanskim svetom, med Trstom in njegovimi sosedi, s premostitvijo grozot, ki so se zgodile na škodo Trsta, pa tudi tistih,
V Kopru knjiga, v Trstu pa razstava odpeljanih likovnih del iz Istre
Le Cerkev je lastnica istrskih del, ki so na ogled v Revoltelli
ske oblasti, da bi bile umetnine vrnjene. Pri tem upošteva zgodovinske okoliščine, ki so vzpostavile novo mejo med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo oziroma Slovenijo, ter določila Mirovne pogodbe iz leta 1947, Londonskega memoranduma iz leta 1954 in pisem Minič-Ru-mor v okviru Osimskih sporazumov leta 1975.
Likovna priloga z dokumenti, oblikovala jo je Neva Štember-ger, prinaša vizualne podobe umetnin, dokumente in potrdila o njihovem umiku oziroma odvzemu in posnetke okolij, od koder so bile odnesene, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije še zapisal urednik knjige.
Na razstavi v muzeju Revoltella je predstavljenih 21 restavriranih umetniških del, ki so nastala od sredine 14. do sredine
18.	stoletja. Gre za dela, ki so bila odnesena iz piranskih cerkva sv. Jurija, sv. Stefana in Marije Tolažnice, iz koprskega Pokrajinskega muzeja, iz piranske občinske palače in iz nekdanje piranske bolnišnice, tem pa so dodana štiri platna iz koprskega samostana sv. Ane. Med razstavljenimi deli ni nobene umetnine iz Hrvaške.
Kot je znano, je bila omenjena razstava napovedana za april letos, a je bila prestavljena. Slike je 62 let zatem, ko so bile odnesene in shranjene v zaboje, pred oči javnosti v Beneški palači v Rimu ponovno postavil umetnostni zgodovinar in nekdanji namestnik italijanskega ministra za kulturo Vittorio Sgarbi.
Ob odprtju razstave v tržaški Revoltelli in predstavitvi omenjene knjige pa sta se na problematiko vračanja v Italiji
zadržanih umetnin iz slovenskih obalnih mest odzvala tudi medškofijski odbor za kulturo pri Slovenski škofovski konferenci, ki, kot je za Slovensko tiskovno agencijo povedal Božo Rustja, vztraja pri svojih stališčih iz leta 2002 in še naprej podpira legitimna prizadevanja vseh pristojnih ustanov na območju današnje koprske škofije za vrnitev leta 1940 odpeljanih umetnin in arhivskega gradiva; koprska škofija, ravno tako še naprej zagovarja stališče, da umetnine in arhivsko gradivo spadajo tja, od koder so bili odvzeti.
Kratek komentar
Izvajanju mag. Božota Rustje lahko samo pritrdimo, saj smo nalašč objavili dve agencijski vesti Slovenske tiskovne agencije, ker smo o odpeljanih umetninah že pred časom pisali. Nismo ne toliko naivni in ne toliko potrpežljivi, da bi danes lahko verjeli, kako je razstava v muzeju Revoltella v Trstu kulturno dejanje, saj je vsakemu oslu jasno, da gre za izključno politično dejanje, ki sicer nadaljuje niz političnih potez sedanje vlade. Dejstvo, da gre na razstavi v Trstu samo za umetnine, ki so bile nekdaj na ozemlju današnje Slovenije, pove tudi svoje, če pa vemo, da Italija načrtno noče zapreti vprašanja istrskih beguncev, ki naj bi sicer bilo urejeno zanjo z mednarodnimi dogovori. O tem priča dejstvo, da Italija še ni vzela niti evra z mednarodnega računa, na katerega je Slovenija nakazala odškodnino.
In zato le na kratko in jasno: Umetnine so bile odpeljane iz cerkva in Cerkev je bila tista, ki je v stoletjih ohranila kulturno in umetniško dediščino Evrope. Umetnine sodijo v cerkve, od koder so bile odpeljane, in prav Cerkev bi lahko preko svojih diplomatskih zvez pomagala pri rešitvi tega vprašanja.
JUP
ki so se zgodile "na slovanskem ozemlju proti Slovanom".
O dokončni lokaciji umetnin, glede katere poteka spor s slo-
venskimi verskimi oblastmi, pa je Buttiglione po poročanju agencije Ansa dejal, da odločitev še ni bila sprejeta. Po njegovih besedah se skuša najti spodobno in primerno lokacijo. "Obstaja zelo zanimiv projekt. Upam, da se bo uresničil," je dejal Buttiglione. Razstavo Histria je priredilo italijansko ministrstvo za kulturne dobrine, postavilo pa jo je
je predstavljena problematika vrnitve umetnin iz treh obalnih mest, ki so bile leta 1940 pa tudi pozneje iz obmejnih krajev z oblastnim ukrepom umaknjene globlje v Italijo in so do danes tam tudi ostale.
Knjiga v slovenščini, italijanščini in angleščini prinaša dva uvodna zapisa, enega je prispeval minister za kulturo Vaško Simoniti, tri temeljne razprave ter likovne in dokumentarne predloge, je v sporočilu za javnost zapisal urednik knjige Jože Hočevar.
V razpravi z naslovom V Italiji ostale umetnine iz Kopra, Izole in Pirana avtorica Sonja Ana Hoyer razčlenjuje potek in posledice umika teh umetnin iz obmejnega območja, njihovo varstvo v raznih depojih po Italiji, trud slovenske spomeniškovarst-vene in muzejske stroke za njihovo evidentiranje ter prizadevanja stroke za njihovo vrnitev.
V razpravi Seznam iz Kopra, Izole in Pirana umaknjenih umetnin se je Hoyerjeva trudila sestaviti kar najbolj popoln pregled odnesenih del, vanj pa je vključila raznovrstne dosegljive podatke o umetninah, denimo o njihovi ohranjenosti in restavriranju. Pri tem se je oprla na sezname, ki so začeli nastajati takoj po drugi svetovni vojni in na svoje ugotovitve ob ogledu umetnin.
V razpravi Prizadevanja oblasti za vrnitev v Italiji ostale kulturne dediščine Salvator Žitko prikaže pravna prizadevanja bivše jugoslovanske in sloven-
deželno nadzorništvo za arhitektonske dobrine Furlanije-Ju-lijske krajine (F-Jk) s prispevkom optantskega Nacionalnega združenja za Julijsko
krajino in Dalmacijo (ANVGD) in v sodelovanju z odborništvom za kulturo Občine Trst.
V Kopru pa predstavitev knjige o nevrnjenih umetninah
Piranska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je izdala knjigo V Italiji zadržane umetnine iz Kopra, Izole in Pirana, v kateri
Grad Kromberk in Goriški grad / Razstava Materika
Iskati in postavljati mejo, kaj je in kaj ni danes kiparstvo
Na goriškem gradu so v sredo, 22. t.m., predstavili mednarodno kiparsko razstavo, ki naj bi postala bienalna prireditev na Goriškem, in sicer na obeh straneh državne meje. Materika so poimenovali prireditev, ki so jo v četrtek, 23. t.m., odprli najprej v gradu Kromberk pri Novi Gorici, nato pa še na goriškem gradu.
Razstava Materika je sad sodelovanja sodobnih kiparjev iz Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaške, ki so jih izbrali Claudio Cerritelli, profesor zgodovine umetnosti z Akademij e umetnosti Brera iz Milana,
Peter VVeiermair, nekdanji direktor Galerije sodobne umetnosti iz Bologne, Aleksander Basin, direktor Mestne galerije iz Ljubljane, in Radovan Vukovič, direktor galerije Umjetnički paviljon iz Zagreba. Kritiki, ki so za razstavo izbrali deset najbolj reprezentativnih imen sodobnega kiparstva iz vsake od obmejnih
držav, so danes tudi spregovorili na goriškem gradu. Odbornik za kulturo goriške
občine Claudio Cressatti je na tiskovni konferenci dejal, da bo goriška občina naredila vse, da bi Materika postala tradicionalna mednarodna kiparska razstava, ki bi jo prireja-
li vsako drugo leto na obeh straneh državne meje na Goriškem. Prireditelji razstave, ki hoče postati sodoben prerez umetnosti, so, tako Cressatti, goriška občinska uprava, mestna občina Nova Gorica, goriška pokrajinska uprava v sodelovanju z Goriškim
muzejem iz Nove Gorice, finančno pa je razstavo podprla tudi Dežela Furlanija-Julij-ska krajina v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice. Cressatti je tudi poudaril čezmejni pomen kiparske razstave, ki bo v obe Gorici gotovo privabila veliko ljubiteljev sodobne umetnosti. "Radi smo sodelovali pri tem projektu, tudi zato, ker se zavedamo, kako pomembno je danes najti prostor za sodobno umetnost in še posebej za ki-
pe. Dejstvo, da so kipi razstavljeni na dveh lokacijah, in to v Italiji in Sloveniji, ter še to, da bo razstavni prostor tako notranjost obeh gradov kot tudi zunanje okolje, daje razstavi večji pomen in prav dialog med narodi, umetniki, njihovimi deli ter seveda dialog med umetniškimi deli in prostorom, v katerega bodo dela na razstavi umeščena, smo hoteli poiskati!" je povedal Peter VVeiermair, ki je iz Avstrije pripeljal deset umetniških del prav toliko avstrijskih umetnikov.
Na razstavi Materika so na goriškem gradu in v gradu Kromberk na ogled kiparska dela sodobnih italijanskih, slovenskih, hrvaških in avstrijskih kiparjev v različnih tehnikah, ki gredo od brona, kamna, marmorja do žgane gline, železa, jekla, plastike, steklenih vlaken do odpadnih materialov, predstavljena pa bosta tudi video in fotografija, kot tudi samosvoje skulpture, ki združujejo zvok, materijo in instalacijo. Prireditelji so tudi povedali, da so skušali izbrati take kiparje, ki nimajo še petdeset let, a tudi niso več začet-
niki, ampak so že uveljavljena imena sodobnega kiparstva v posameznih državah. Aleksander Bassin, ki je kura-tor slovenskega dela razstave, je na novinarski konferenci na goriškem gradu povedal, da je bil "največji izziv razstave prav urbani prostor, v katerega smo razstavljena dela umestili." Dodal	je še, da ima
novogoriško mesto že dovolj kipov sodobnih slovenskih kiparjev, ki dokazujejo, kako se zmore najti dialog med okoljem in umetniškim delom. Povedal je tudi, da se je prav zaradi prisotnosti nekate-
rih že uveljavljenih slovenskih kiparjev v novogoriškem mestu sam odločil za mlajše slovenske kiparje, in to so Darko Golija, Metod Frlič, Jaka Mihelič, Primož Pugelj, Lujo Vodopivec, Mojca Smerdu, Marko A. Kovačič, Tobias Putrih, Paola Korošec in Damijan Kračina.
"Izbral sem mlade ljudi, mlade kiparje, ki razbijajo mejo in obenem postavljajo novo mejo med tem, kaj je ali ni danes skulptura!" je dejal Basin, ki se je tudi na glas vprašal, kam gre danes sodobno kiparstvo, in dodal, da si sam želi, da bi Materika zares postala tradicionalna prireditev.
Razstava skulptur štiridesetih sodobnih kiparjev Materika bo odprta do 30. oktobra letos, prireditelji pa so napovedali večjezični katalog razstave, ki bo izšel šele čez nekaj tednov, ker bi radi kipe fotografirali na razstavi sami in v prostoru, kamor jih bodo umestili.
Čezmejni pomen razstave je seveda prisoten, škoda, ker pri snovanju razstave ni domačih likovnih kritikov in domačih sil, kajti to bi dalo razstavi drugačno razsežnost.
ZUT
NOVI
GLAS
tudi vrsta
Kulturno društvo Ribiški muzej Tržaškega primorja
S tradicijo v prihodnost, z muzejem v sedanjost
ŠC Melanie Klein
Ob tradiciji novosti
V ponedeljek, 4. julija, se bodo odprla vrata Pikapolonice, poletnega središča, ki ga že osmo leto zapored prirejajo člani študijskega centra Melanie Klein v sodelovanju s Slovensko prosveto. Organizacija počitniških tednov za malčke od 2. do 10. leta so osrednja pobuda mladega društva, ki so ji odborniki v minuli sezoni dodali kar nekaj novih. Najmlajši so se lahko udeležili jezikovnih delavnic Besedni ringaraja in Slovenske urice, dve zamisli pa sta se rodili izključno za odrasle člane in sta se iztekli prav v preteklih
dneh.
Od pozne jeseni do pozne pomladi so se enkrat mesečno odvijali tematski večeri o telesni govorici, grafičnem izražanju otrok in njihovem jezikovnem razvoju, ki so se vsakič razvili v prijetno soočanje mnenj med starši in predavatelji, tako da so lahko udeleženci izpostavili svoje dvome, težave in morebitne rešitve v zvezi z vsakdanjimi vzgojnimi pristopi. Na sklepnem večeru, 16. junija, so prisluhnili še teoretičnim razlagam zakaj, a tudi praktičnim nasvetom,
Razveseljivo je dejstvo, da je v skupinah precej mladih, ki bi radi na svoj način izpovedali gledališka stremljenja, a opazno je, da brez prave, strokovne mentorske usmeritve so te želje težko uresničljive. Zaznavne so tudi bodeče pomanjkljivosti v jeziku. Knjižna govorica dela igralcem kar precejšnje težave, zato se radi zatekajo v narečje, pri uporabi slednjega pa niso dosledni ali pa ga siromašijo z italijanizmi ali izrazi iz slenga. Čuti se tudi potreba po večjem povezovanju med skupinami; le-to bi jim pomagalo pri izbiri tekstov, načrtovanju predstav in doseganju zastavljenih ciljev. Igor Tuta, kot predsednik Društva Slovensko gledališče, je napovedal, da bo v jesenskem času sklican sestanek tega društva z našimi osrednjimi kulturnimi organizacijami, ki naj bi ustvarile organ, na katerega bi se lahko obračale ljubiteljske skupine za pomoč pri svojem delu.
Konstruktivnemu srečanju je sledila ljudska veseloigra Šesti čut - Paždevanje Roberta
kako pripovedovati pravljice svojim malčkom.
V soboto, 25. junija, se je slavnostno zaključila še ena letošnja noviteta, t.j. sklop šestih ustvarjalnih delavnic. Namenjene so bile vsem, ki so se želeli preizkusiti v različnih izraznih tehnikah. V Peterlinovi dvorani so tako otvorili razstavo izdelkov, ki so v majskih in junijskih sobotnih popoldnevih nastajali izpod rok tečajnikov. Ob svojih gojencih razstavljajo še mentorice: Mileva Martelanc se že več let uspešno in z zanosom posveča oblikovanju gline, vsaj deset pa tudi slika; predsednica ŠC, Francesca Simoni, se v prostem času
predaja barvanju stekla; Lucia Žagar mojstrsko obvlada pripravo kompozicij s svežimi in suhimi rožami ter decoupage, s katerim je predelala več starih, zavrženih predmetov iz kmečkega življenja in jih spremenila v okras današnjega doma. Za glasbeno kuliso je poskrbel duo Martina Feri (glas) in Iztok Cergol (klavir), ki je podal po dve slovenski in dve angleški skladbi.
Izdelki bodo na ogled do petka, 8. julija, in sicer ob delavnikih med 9. in 17. uro.
AL
Grenzija v izvedbi Gledališke skupine KD Rovte-Kolonkovec, priredbi in režiji Ingrid Werk. V soboto, 25. t.m., so gojenci VZS Mitja Čuk-igralci Barvane klape z izredne pohvale vrednimi vzgojitelji posrečeno, skoraj brez besed, ob lepi scenski podobi in zvokih različnih izvirnih "orff-instrumentov", podali različico pravljice Rdeča kapica. Za njimi so v odrski zamisli in režiji Dajane Kočevar in Nerine Švab Gledališka skupina Metronom in slovenska kulturna društva iz Trsta ob glasovih flavte in harmonik prikazali recital Svoboda res je zlata.
Nedeljski večer, 26. t. m., so oblikovali otroška skupina SDD Jaka Štoka Prosek-Konto-vel s pravljično igrico Vide Grobovšek Do tiste stezice v režiji Nicole Starc, dramska skupina NSŠ F. Levstik-S. Kosovel z Linhartovo Županovo Micko v režijski priredbi Chr-stine Biber in dramska skupina KPD Bazovica - Rijeka s kar razvlečeno izvedbo Jelačinove komedije Piknik s tvojo ženo v režijski in scenski zasnovi Alojza Usenika.
Gotovo niso odgovorni po naključju izbrali prostor, na katerem bo v prihodnje zagledal luč Ribiški muzej Tržaškega primorja: gre za izredno razgledno točko, ki se nahaja ravno pod kriškim Kulturnim domom Alberta Sirka. Od tod se pogled razprostira na Jadransko morje, v katerega se je že od nekdaj zrcalil trud naših ribičev, ki so s svojim delom in žuljavimi dlanmi pripomogli k ohranjanju naše več kot tisočletne samobitnosti na tem robu.
V pomembnost načrta je globoko prepričan kapitan in osrednji pobudnik Kulturnega društva Ribiški muzej Tržaškega primorja Bruno Volpi Lisjak. "Muzej bo za naše bodoče rodove nenadomestljiv adut, v kolikor ta obalni prostor že danes žal polagoma izgublja svojo oz. našo etnično podobo. Z muzejem želimo tako rešiti, ohraniti in ovrednostiti našo obmorsko zgodovino. Muzejski prostori ne bodo namreč vsebovali le ribiške eksponate,
klopi
Od 1943 do 1961 se je v Sloveniji znašlo pred sodiščem 429 duhovnikov. Devetkrat je bila izrečena smrtna kazen, štirikrat izvedena, 339 pa jih je bilo obsojenih na zaporne kazni. Skozi represivne mline partijskega sistema je šlo 881 duhovnikov, redovnikov, redovnic in bogoslovcev. Takrat je bilo na Slovenskem okoli tisoč duhovnikov.
Srhljive izsledke predstavlja v zajetni knjigi Cerkev na zatožni klopi zgodovinarka Tamara Griesser-Pečar, ki z natančnostjo opisuje odnos države do Cerkve, čas pa osvetljuje tudi z življenjskimi usodami preganjanih. Delo je izšlo pri založbi Družina, na srečanju v DSI, ki ga je vodil časnikar Ivo Jevnikar, pa so poleg avtorice sodelovali še zgodovinar France M. Dolinar, prelat Marijan Smolik in direktor založbe Ja-
temveč se bo v njih pretakala tudi naša celovita obmorska preteklost, se pravi vse, kar veže Slovence in morje."
Prvi korak k izgradnji poslopja,
ki je bil sicer simbolnega značaja, sta kapitan Lisjak in predsednik KD RMTP Franko Košuta storila v soboto minulega tedna, ko sta pred številnim občinstvom, med katerim je bilo kar nekaj uglednih gostov
nez Gril.
Cerkev je bila najnevarnejša notranja sovražnica povojne oblasti, je poudaril Dolinar, in zato jo je bilo treba uničiti.
Oblast je zavestno ustvarjala proticerkveno javno mnenje, v šoli in javni upravi je prala možgane in izolirala ter kaznovala tiste, ki so hodili v cerkev,
tudi iz matične domovine, položila temeljni kamen bodočega muzeja, ki bo dobil dokončno podobo najverjetneje čez dve leti.
Predsednik Košuta je v svojem priložnostnem posegu pojasnil ozadje zamisli, ki je botrovala sobotni slovesnosti. Poudaril je, kako je leta 2000 skupina zanesenjakov ustanovila KD Ribiški muzej Tržaškega primorja
obrede pa je ovirala na najrazličnejše načine. V zvezi s sodnimi postopki je Dolinar izpostavil dva vala: prvi, ki je nastopil takoj po vojni do prvih petdesetih let, je uveljavljal tezo, da so bili obtoženci sovražniki ljudstva, češ da so sodelovali z okupatorjem. Ko pa se je ta parola izpela, je komunistična oblast zasledovala upravno
kaznovanje duhovnikov. "Vesel sem, da sem lahko sodeloval pri tem delu," je dejal strokovni sodelavec Smolik, ki je tudi sam bil žrtev udbovskih
ski spremljavi prizadevnega zborovodje Edija Raceta. Za vstopno pesmijo iz Slovenske maše -Vinka Vodopivca "Blaženi vsi ne-beščani", so si sledile "Gospod usmili se" iz maše Sv. Katerini, istega avtorja, in še pesem "Po Tebi žeja mojo dušo"- Gregorja Zafošnika.
Pridigo je g. Kržišnik pričel z besedami pesnika Lojzeta Krakarja, ki je tudi sam prestal grozote in trpljenje taboriščnika, ki med drugim pravi: "Tu se je smrt utrudila do smrti Tu je zločin dobil sloves obrti in milijone duš
premlel v pepel  In pod
večer se nad grobovi v zvezdnati daljavi prižgo milijoni lučk za večni mir". Nadaljeval je z mislijo: "Ta kraj je sveta zemlja, sveti kraj spomina in molitve ter sveti prostor odpuščanja Ta kraj
je postal še en dokaz, da zlo nima
in takoj skušala udejanjiti idejo o izgradnji etnografskega muzeja o morju. "Osnovni cilj nastajajočega objekta je, da bo skrbel za ovrednotenje naše edine obmorske kulturne dediščine. S tem bo zapolnjena vrzel, ki je nastala vsled pozabljene zgodovine. Ta združuje vse nas Slovence z morjem ter nas uvršča med sredozemske narode, in to ne le od trenutka, ko smo pridobili obalo med Koprom in Piranom, temveč vse od našega prihoda v te kraje."
V muzeju, ki bo imel tudi globoko didaktično razsežnost, bodo razstavljeni že znani eksponati, ki jih društvo hrani v skladišču, arhivski dokumenti in fotografije.
Pod žgočim ribiškim kriškim soncem je ob koncu slovesnosti zadonela tudi slovenska pesem, za katero je poskrbel domači MPZ Vesna pod vodstvom Marka Sancina. Pred tem sta kapitan Lisjak in predsednik društva Košuta vložila v bakreno skrinjico nekaj pomenljivih dokumentov, ki pričajo o naši obmorski preteklosti in sedanjosti. Posodo sta postavila v temeljni kamen in ga naposled zapečatila. Čez 100 let bodo prihodnji rodovi bakreno posodo odprli in vanjo vložili nova pričevanja o naši prisotnosti na tem koncu slovenske etnične obale.
Igor Giegori
mlinov. "Pred prazniki so redno zapirali duhovnike, tudi procese so takrat uprizarjali in obtožnice so bile sila podobne druga drugi. Že iz teh podatkov je razvidno, da je bilo zatiranje Cerkve sistematično." Zmaga nad fašizmom in nacizmom je prinesla drugi totalitarizem, ki mu je bila Cerkev sovražnik številka ena, je izpostavila Griesserjeva. Najprej je partija hotela zatreti cerkvene predstojnike, ko pa je uvidela, da ima Cerkev zaslombo v ljudeh, je začela zatirati vernike.
Zgodovinarka razgali tako sistem, ki je bil le roka partijske oblasti. Sodna, politična in izvršna oblast niso bile samostojne. Obsodba je bila že vnaprej napisana, vseh prič niso zaslišali, obramba je bila skrbno izbrana in v zaporih so osumljene redno zasliševali in mučili. Obtožencu je bila torej odvzeta človekova pravica do pravičnega procesa, ki je temelj vsake pravne države.
Matjaž Rustja
zadnje besede  pomislimo
tudi na zlo fašizma, nacizma in komunizma - saj človek ne more
verjeti in vse se je zrušilo......
dobro zmaguje, zmaguje ljubezen"  V nadaljevanju sv.
maše je zbor zapel še "Jaz sem živi kruh" - Jožeta Trošta; na kraju pa še "Jaz sem Vstajenje" - Grilanca.
Zadnja pesem še lebdi v zraku, ko zapuščamo ta kraj; še kratek pogled, že večkrat videnih fotografij, - obrazov ljudi, - rabljev in trpinov. Obudijo se spomini -težki, žalostni trenutki življenja prihajajo iz podzavesti na dan kot žive slike preteklosti. - Trenutna notranja napetost, ki se pojavi, se že umirja ob zvenenju besed: "Jaz sem vstajenje in življenje, kdor veruje v me, bo živel na veke".
Pavel Vidau
Slovensko pastoralno središče
Spominska sv. maša v Rižarni
Slovensko pastoralno središče se vsako leto - med temi mračnimi zidovi taborišča - spominja s sv. mašo na tukajšnje in vse žrtve druge svetovne vojne. Tako so se tudi letos zbrali verniki, čeravno v manjšem številu kot v preteklosti, k tej daritvi. Mnogim, še posebno starejšim, je bil pristop do Rižarne otežkočen zaradi kaotičnih razmer, ki so vladale po ulicah okrog stadiona Rocco. Naključje je hotelo, da se je isti dan, 19. 06., in ob isti uri odvijala napeta nogometna tekma, ki
je mnogim onemogočila prihod do tega kraja spomina. Tisti, ki so prišli, so v zbranosti odmolili rožni venec do začetka sv. maše, ki jo je tokrat daroval koprski dekan g. Lojze Kržišnik, ki se vedno rad odzove na vabilo k sodelovanju, ker dobro pozna tukajšnje razmere in potrebe. Na samem začetku daritve je izrazil upanje, da ne bi bilo več vojn in grozodejstev, kot so se dogajale v teh prostorih, in končno, da bi prišlo do sprave. Z njim je somaševal odgovorni za Slovensko pastoralno središče msgr. Marij Gerdol. S petjem je daritev spremljal združeni zbor ZCPZ pod vodstvom in ob orgelj-
S 7. strani
Nadaljujejo se...
Društvo slovenskih izobražencev
Cerkev na zatožni
-
	
Foto IG
Foto Kroma
NOVI	r-T-.	v	v
GLAS
Tržaški škof msgr. Ravignani zlatomašnik
Obvestila
Slovesnost na Vejni. ACM iz Trsta vabi v nedeljo, 10. julija, ob 17.30 na slovesno praznovanje sv. Cirila in Metoda. Somaševanje bo vodil novomašnik g. David Pahor z duhovniki jubilanti. Peli bodo Združeni cerkveni pevski zbori s Tržaškega. Zaželjeni so narodne noše in skavti, mladina in častilci svetih bratov. Obvestilo za šolnike. Urad za slovenske šole obvešča, da je bila na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it, Archivio news, 17.6.2005) objavljena okrožnica št. 57/2005 o dopolnitvi zavodskih lestvic za učno osebje šol vseh vrst in stopenj. Na istem mestu so objavljeni tudi ustrezni obrazci, ki jih je treba do 18. julija predložiti eni od izbranih šol. ZCPZ Trst vabi pritrkovalske skupine na srečanje, ki bo v soboto, 2. julija, ob 16. uri na Tabru.
Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) od ponedeljka 27. junija do petka 2. septembra. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka 1. avgusta do petka 19. avgusta.
Darovi
Za Sklad Marta Požar za narodne noše daruje ga. Hedvika Kandut 20,00 evrov.
V spomin na msgr. Angela Kosmača darujeta dr. Marko Udovič in Marija 200,00 evrov za Slovensko Vincencijevo Konferenco v Trstu.
Čestitke
V soboto sta si v rojanski cerkvi med sorodniki, prijatelji in znanci izrekla svoj življenjski DA Marija Mamolo in Fabio Ricciato. Veliko sreče in božjega varstva na skupni življenjski poti jima želi Rojanski cerkveni pevski zbor.
Občni zbor SDGZ
V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah je minuli ponedeljek potekal občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je bil strogega delovnega značaja. Predsednik SDGZ Edi Kraus je v svojem poročilu poudaril, da je kader združenja z lanskim delovanjem le delno zadovoljen, saj je navzkrižje nenaklonjenih gospodarskih okoliščin - tako državnih kot evropskih - posredno vplivalo na delovanje mikroekonomskih podjetij. Več prihodnjič.
Sv. Ivan
V nedeljo, 26. junija, je pri Sv. Ivanu v Trstu potekalo osrednje versko slavje ob godu župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika. Po italijanski sveti maši je ob 9. uri iz župnijske cerkve krenila skupna procesija slovenskih in italijanskih vernikov, ki jo je vodil kaplan za slovenske vernike g. Milan Nemac ob sodelovanju slovenskega in italijanskega cerkvenega zbora, skavtov, prvoobhajancev, birmancev in narodnih noš. Sprevod je obredel svetoivanske ulice in se končal v cerkvi s slovesnim skupnim blagoslovom, nakar je sledila slovesna sveta maša v slovenščini, ki jo je daroval g. Nemac, obred pa je spremljalo petje domačega cerkvenega zbora. Tako procesijo kot začetek in konec slovesne maše je
Praznovanje goda župnijskega zavetnika
oplemenitilo lepo pritrkovanje številne skupine pritrkovalcev z Vrhnike.
Sicer je nedeljsko slavje predstavljalo vrhunec praznovanj ob godu sv. Janeza Krstnika. Slovenska župnijska skupnost je tudi letos poskrbela, da so praznik farnega zavetnika spremljale tudi kulturne pobude. Naj pri tem omenimo razstavo narodnih noš z naslovom Prižgale smo kres, ki je bila na ogled v dvorani Marijinega doma od
19.	do 22. junija. Na razstavi, ki jo je priredil Sklad za narodne noše Marta Požar, so bile na ogled predvsem noše, ki so bile izdelane v okviru dveletnega tečaja, ki
je potekal na sedežu svetoivanskih šolskih sester pod vodstvom Marte Košuta, poleg tega pa je bila razstavljena še starodavna noša, ki jo je poklonila domačinka Meri Černigoj. Drug pomemben kulturni trenutek pa je bil na sam god farnega zavetnika, 24. junija, ko je v župnijski cerkvi zvečer nastopil sloviti Komorni zbor Ipavska iz Vipave pod vodstvom Matjaža Ščeka, ki je občinstvu postregel z izborom iz svetovne, zlasti pa iz sodobne slovenske zborovske zakladnice, poleg tega je koncert vseboval tudi nastop znanega zamejskega kitarista Marka Ferija.
Svetoivanski slovenski verniki pa so se na predvečer praznika sv. Janeza Krstnika,
23. junija, zbrali pri tradicionalni maši v stari cerkvici sv. Janeza in Pelagija, po maši pa je na Stadionu 1. maj potekalo kresovanje s pestrim kulturnim sporedom, ki so ga oblikovali učenci 5. razreda osnovne šole Oton Župančič pod vodstvom učiteljice Sandre Montanari, mlada kitarista Glasbene matice Janoš Jurinčič in Tanja Cibiz iz razreda prof. Marka Ferija, kvartet flavt GM Sara Bembi, Irina Perosa, Meta Starc in Petra Marega pod vodstvom Erike Slama ter harmonikar Dušan Kovač. Verniki so se zbrali pri maši v stari cerkvici tudi
24. junija zvečer, praznovanje pa je doseglo vrhunec v nedeljo, 26. junija, z že omenjenima procesijo in mašo.
Ob sklepu šolskega leta
Zaključna prireditev učencev DSS "Igo Gruden" v Nabrežini
V soboto, 4.6.2005, je v KD "Igo Gruden" v Nabrežini potekala zaključna šolska prireditev učencev DSŠ Igo Gruden. Spored je bil zelo bogat. Učenci so se najprej predstavili polni dvorani z lutkovno igrico, ki so jo pod mentorstvom profesorice Vere Caharija in Nadje Doljak ter Tatjane Zerial, ki je pripravila scenografijo, sami napisali po pravljici S. Makarovič, sami jo tudi režirali, sami izdelali lutke in pripravili rekvizite.
Sledila je predstavitev pesniških zbirk in šolskega glasila "Jadro" ter ponovitev recitala "Koliko je vredna svoboda", ki je bil na šoli ob šestdesetletnici osvoboditve. Vredno je omeniti, da so vse te poezije spesnili učenci sami pod mentorstvom profesorice
pravljajo, pod mentorstvom profesorice likovne vzgoje Nadje Doljak in profesorice verouka Solange Degenhardt dobrodelno akcijo "Dar iz tvojih rok za skupno srečo 6". Letos je bil njihov trud namenjen sestri Luciji Catalano iz Nabrežine, ki opravlja svoje misijonsko poslanstvo med revnimi otroki v Boliviji. O njej, o zahtevnosti in dragocenosti njenega dela in važnosti naše pomoči je vsem spregovorila njena mama gospa Gen-ni Catalano. S profesorico Doljak so učenci ustvarili prave umetnine: naslikali so panjske končnice, vazice in obeske s slovenskimi narodnimi motivi. Srečali so kulturno posrednico iz Bolivije in s profesorico Degenhardt poglobili poznavanje Bolivije in pripravili lepake, ki so krasili razstavo. Ob koncu prodaje smo z veseljem ugotovili, da smo nabrali kar 725 evrov. Denar smo takoj dali Goriškemu misijonskemu centru, ki je zadolžen, da ga v celoti izroči sestri Luciji.
Solange Degenhardt
Pogovor
J Jure Levart
Draga mladih tokrat na temo solidarnosti
Letošnja Draga mladih bo potekala v Celju, v Domu sv. Jožefa, od 7. do 10. julija. Nanjo so vabljeni vsi mladi, ki radi razmišljajo, ki jih zanima poglabljati in sooblikovati razvoj slovenske družbe, ki jim je pri srcu ustvarjanje skupnega slovenskega kulturnega in duhovnega prostora. Vabljeni so mladi, ki se radi zabavajo ob aktivnem in kreativnem delu v workshopih, ter tisti, ki radi pletejo vezi z vrstniki iz vse Slovenije, Koroške, Porabja in zdomstva. Mladi iz naših krajev se bodo na Drago mladih odpravili skupaj: kdor bi se rad pridružil skupini, naj se obrne na Eriko, na tel. št. 040-370846, od ponedeljka do petka v delovnih urnikih, naslov elektronske pošte je rastjnladik@hotmail.com. Pred začetkom prvega - poletnega dela Drage mladih (jesenski del bo 3. septembra na Opčinah) smo nekaj vprašanj zastavili letošnjemu glavnemu organizatorju, Juretu Levartu iz Celja.
Najprej bi te prosila, če na kratko predstaviš program letošnje Drage mladih.
Za osrednjo temo smo izbrali solidarnost. Srečanje bo slovesno odprl gospod France Cukjati, predsednik DZ RS. Osrednji gostje, ki bodo solidarnost osvetlili z različnih zornih kotov, so: filozof, prof. dr. Janez Juhant; antropolog, prof. dr. Jože Ramovš; sociologinja, prof. dr. Zinka Kolarič; sociolog, prof. dr. Andrej Fištravec; teolog, mag. Branko Cestnik; novinar Bojan Wakou-nig iz Avstrije. Podrobnosti o programu lahko odkrijete na spletni strani www.dragamla-dih.org. Na isti strani se lahko tudi direktno prijavite na Drago, drugače pa se lahko obrnete na organizatorje.
Draga mladih pa je za mlade privlačna tudi zato, ker ponuja veliko zabave ter možnosti medsebojnega spoznavanja v delavnicah in na izletih....
Tako je. Poleg študijskega dela na okroglih mizah in predavanjih dajemo velik poudarek tudi praktičnemu delu po delavnicah in študijskim ekskurzijam. V popoldanskem času bo na voljo pisana paleta delavnic, v katerih bodo lahko udeleženci ob izkušenih voditeljih spoznali marsikaj koristnega in zanimivega. Temu bodo sledile ekskurzije in izleti v okoliške kraje, kjer bomo spoznali kulturne in naravne znamenitosti tega dela Slovenije. Odpravili se bomo po tipični štajerski vinski cesti, obiskali rimski park Nekropolo in srednjeveški samostan v Žičah in še bi lahko naštevali. Ob večerih pa bo poskrbljeno za bogato kulturno in zabavno dogajanje. Tako bomo med drugim gostili dramskega igralca Gregorja Čušina in njegovo monokome-dijo Hagado, ki je bila slovenska komedija leta 2003. Komedija ima globoko vsebino, obenem pa se ob njej nasmeješ do solza! Draga mladih je edinstvena prireditev, ker povezuje mlade Slovence iz zamejstva, Slovenije in zdomstva. Kako uresničujete ta dlj?
Pri pripravi Drage mladih sodeluje preko deset študentskih in mladinskih odraganizacij iz Slovenije, Italije in Avstrije. Med glavnimi organizatorji je tudi društvo Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP) iz Trsta. Draga mladih je pravo vseslovensko srečanje mladih, ki ne izključuje resnično nikogar in gradi na dialogu in strpnosti. Letos pričakujemo preko sto mladih iz Slovenije in zamejstva, pretežno študentov in mladih izobražencev. Upamo, da jih bo nekaj prišlo tudi iz vašega zamejstva in Koroške, povabili pa smo tudi zastopnike Slovencev iz Madžarske ter skupino maturantov iz Argentine. Vabim torej vse mlade iz Trsta in Gorice, da se Drage mladih udeležijo in nas obiščejo v Celju, od 7. do 10. julija!
Breda Susič
Raznolikost nas lahko združuje, ne pa deli
V nedeljski homiliji se je škof spomnil svojih pomembnih življenjskih mejnikov.
Prisrčen spomin je namenil škofu, ki ga je posvetil v duhovnika, in staršem, ki ga skozi spremljajo v svoji evharistični dejavnosti, saj je pred časom msgr. Ravignani dal stopiti njuna zakonska prstana v enega večjega, ki krasi njegov osebni kelih. Jubilant je nato omenil poslanico, ki mu jo je papež Benedikt XVI. pred nedavnim namenil. Po odlomku v slovenskem jeziku je škof nakazal še smernice, katerim mora naša tržaška cerkev slediti: nikakor se ne sme vase zapreti, čas je, da se odpre mestu, in to z nepristransko ljubeznijo do vseh njenih komponent, kultur, tradicij; odpraviti je treba medsebojna razsojanja. Spoznati moramo, da nas raznolikost lahko združuje, ne pa deli. "Edino naša enotnost bo lahko podkrepila evangelij, ki ga oznanjamo."
IG
Tržaška verska skupnost se je minulo nedeljo v stolnici sv. Justa s simbolnim prisrčnim objemom poklonila zlatemu jubileju mašniškega posvečenja škofa Evgena Ravignanija.
Bil je 3. julij 1955, ko je tedanji tržaški škof Antonio Santin posvetil v duhovnika mladega študenta tržaškega semenišča, ki se je po vojni vihri iz rodne Istre z družino zatekel v naše zalivsko mesto. Ko je bil že tri leta duhovnik, je odšel v Rim, da bi izpopolnil teološke študije.
Ko se je vrnil v Trst, je začel s poučevanjem v semenišču; od 1963 do 1983 je prevzel na tem zavodu mesto
prefekta. Škof Santin mu je medtem poveril zahtevno nalogo, da skrbi za ekumenski dialog s
številnimi predstavniki krajevnih cerkva, škof Ravignani je med svojim poslanstvom deloval tudi kot
urednik pri škofijskem tedniku Vita nuova. 7. marca 1983 je bil imenovan za škofa v Vittoriu Venetu, ko je Bog k
sebi poklical tržaškega škofa Lovrenca Bellomija, ga je msgr. Ravignani leta 1997 nadomestil.
ra Kodrič je vodila šolski pevski zbor pri izvajanju prelepih slovenskih pesmi in šolski narodno-za-bavni bend je razveselil vse prisotne z baterijo, trobento in harmonikami.
Že dolgo let pa učenci DSŠ Igo Gruden vedo, da ni lepo, če si srečen sam, zato se je tudi letošnja zaključna prireditev končala z dobrodel-
Vere Caharija in profesorice no prodajno razstavo. To je že Elene Sancin. Profesorica Vih- šesto leto, ko učenci pri-
30. junija 2005
Koroška / Beneška
NOVI
GLAS
Postavitev plošče na Trbižu
Poklon spominu na dr. Alojzija Dolharja
Otvoritev Kotarskih dni z gostovanjem Beneškega gledališča
"An oča za mojo hči"
Problem obrobnih gorskih občin
Špacapan obiskal Tipano
Deželni svetnik SSk Mirko Špacapan je na povabilo župana Elia Berre obiskal občino Tipano v Beneški Sloveniji. V razgovorih, ki so najprej potekali v občinski hiši, potem pa v agri-turizmu v Bonih (Čampo di Bonis) in pri katerih je sodeloval celotni občinski odbor, so predstavniki terske skupnosti Špacapanu orisali težave svoje realnosti. Obrobnost Tipane, Plestišča in Prosnida, glede tudi na samo ozemlje Nediških dolin, ki že po svoje trpi zaradi razvojnih in finančnih težav, a ki premore vsaj pozitivne čini-
telje, kot so dvojezični šolski center v Špetru ali denarni deželni poseg za občinske uprave pod Matajurjem, ki so se združile v projekt Radar, ne hvala, je žal še kako vidna. Dostopnost, cestne povezave in njihovo vzdrževanje, vključno s posegi za zmanjšanje nevarnosti zaradi usadov ali padanja kamenja, dograditev vodovoda iz Brezij (Montemag-giore) v Tipano, ki je poleti brez vode, uporaba in vzdrževanje popravljenih kasarn ali bivših šol v počitniške namene, skrb za ostarele in osebe s posebnimi težavami, potreba
po podpori za kmetijske ali pašniske dejavnosti so bile teme, o katerih se je razvila živahna debata.
Špacapan je izjavil, da razume in se strinja z občutkom osamljenosti, ki prevzema upravitelje obrobnih gorskih občin v Benečiji. Tipano je deželni svetovalec SSk dodobra spoznal še v času, ko je kot voditelj skavtske organizacije pomagal pri obnovi po potresu in z domačini navezal globoke osebne odnose.
V svojem delu - je dejal svetnik - se bo skušal tako ravnati, da ne bo manjkal njegov doprinos in tisti celotne Slovenske skupnosti pri reševanju problemov ljudi v tipanski občini.
Letošnji, že osmi "Kotarski dnevi" so se pričeli v znamenju čezmejnega sodelovanja slovenske kulture v starem breginjskem jedru, kjer je gostovalo Beneško gledališče iz Spetra Slovenov oz. Špetra, kot je danes v krajši rabi.
V organizaciji Kulturnega društva Stol Breginj so se konec tedna v starem breginjskem jedru začeli Kotarski dnevi s predstavo "An oča za mojo hči", na besedilo rojaka Adriana Gariupa in v izvedbi Beneškega gledališča, ki je obenem igralec in režiser.
Z glavno vlogo zaskrbljene, privlačne mame Adriane Drechogna, ki se ji je nesojeni mož ponesrečil pred poroko, skupaj z novim zaljubljenim snubcem (Adriano Ga-riup) gledalce očarata v temperamentnem tempu, ob tekočem poznavanju teksta, obvladata igralsko mimiko in takoj na začetku najdeta živ stik z gledalci, ki glasno reagirajo s smehom in na druge načine, da je predstava breginj-skemu jedru vrnila življenje in je skupaj z vsemi prisotnimi, vsaj za eno uro, zares postalo jedro kulture v tem okolju. V pričakovanju razpleta so se gledalci vživeli v duhovite prizore in se sijajno zabavali pa tudi pomislili, kako je zgodba aktualna.
Ponesrečeni, nesojeni ženin (Roberto Bergnach), se je tudi tokrat izkazal kot mojster amaterske improvizacije. Hči (Cici-lija Blasetig), ki se vključuje v Beneško gledališče, je s svojim nastopom, po mnenju tistih članov gledališča, ki so bili tokrat med gledalci, in Marine Cer-netig, koordinatorke med beneškimi društvi, dokazala, da ni skrbi za kvalitetno nasledstvo pionirjev tega gledališča pri vključevanju svežih moči in idej. Ob tem je razveseljivo, da je Blasetigeva nekdanja učenka prvih razredov dvojezične šole iz Špetra, ki letos praznuje 20 -letnico ustanovitve.
V tem, že poletno dišečem ko-tarskem večeru, v očarljivem okolju lepo obnovljenih hiš, ki s svojimi balkoni delujejo kot amfiteater, je posebno žlahtnost prispeval ženski zbor Vokalne skupine Breginj. Po predstavi je predsednica kulturnega društva, upravičeno navdušena organizatorka teh predstav Vida Škvor, delovno temperament-
na, naturalizirana Kotarka, učiteljica iz Štajerske, ki kaže dobro srce in iskreno veselje na odprti dlani, povedala: "Naše kulturne dneve smo poimenovali po našem Kotu - Kotarski dnevi. Ob posebnih priložnostih tudi Kotarski večeri, če potekajo pozno zvečer. Kot vedno smo tudi tokrat povabili v go-
'da je paršlo uan dno dijelo, ki je Simpatično. Troštam se, da se buojo ob njem gledalci še naprej zabavali. Vanj smo uložili vse gledališke oz. življenjske izkušnje - našo beneško dušo. Zgodba se dogaja ženski današnjih dneu, ki je ostala sama, zak mož je šel..., ku pač ra-ta. Ima hčerko, ki ima 19 ljet.
ste beneško gledališče. Brez njega si Kotarskih dni ne moremo predstavljati. Zato smo zelo veseli, da so se lahko tudi prvi dan odzvali naši prijatelji iz Benečije. Posebno Adriano Ga-riup, ki je tokrat v treh vlogah, v katerih smo ga prepoznali tudi kot pomembnega igralca." Po besedah Adriana Gariupa je igra sad amaterskega truda vseh štirih igralcev, od sicer njihove številnejše gledališke skupine. Letos so se že nekajkrat predstavili v najbližjih vaseh. Večer prej so bili prvič malo dalje "v tujini" v Srednjem. Tega večera pa so v Breginju in čeprav je na drugi strani meje, rečejo, da gostujejo doma. Od teh treh vlog se počuti najbolj doma kot igralec. "Igralstvo imam v duši, v dušici. Kot avtor in kot režiser vem in čutim..., da to nastaja, pravzaprav, nekako vzporedno s potrebo po izražanju prav naše beneške specifike, ki je ne morejo popolnoma nadomestiti niti dela svetovno znanih avtorjev, čeprav, nedvomno, vsebujejo veliko univerzalne človeške filozofske izpovedi, katere višine, brez posnemanja, niso dosegljive vsakemu modernemu mislecu. Pri tem režiserskem oblikovanju sem povezal izkušnje nas vseh. 'Tu smo se ložli ukupe', čeprav si ne domišljam, da je mogoče doseči velike stvari. Kljub temu nam gledalci priznavajo, pokažejo,
Ima svoji problemi, ku vsi ti mladi, an ima tale dve osebe, ki barle okoli nje..., an okuoli telih dveh moških se zavija tale, zelo aktualna štorja, ki sem jo napisu, k je od današnjih dnevu"'. Tudi tokrat rojaki iz Benečije niso šli od doma brez harmonike in ob njej se je veselo druženje, za katerega so Kotarke pripravile prigrizek in pijačo, kot en sam trenutek, raztegnilo do polnoči. Dogajanje na vasi je še neločljivo povezano z zvoki harmonike, plesom in nazadnje še s petjem podoknice. Žal je v Posočju malo predstav, ki bi vsebovale to celotno izročilo. Gotovo nas bodo prej ali slej v tem prijetno presenetili v kakšni od svojih naslednjih iger gostje iz Benečije. Godcev, četudi iz širšega kroga zgornjega Posočja, za to ne manjka, pevcev in folklornih skupin pa tudi ne. Pri folklorni skupini iz Bovca so mi npr. razodeli, da že študirajo plese iz Kota in jih bodo predstavili že to poletje. Pravzaprav presenečenj ne manjka, vendar najbolj navdušujoča so tista, ki redno prihajajo iz Benečije. To pa je naj večja garancija, da imajo ti ljudje globoke domače korenine in bodo te vasi živele brez meja in bo v njih življenje vse bolj privlačno. Pred "evropsko pomladjo” bi si takšne kulturne obiske težko predstavljali.
MM
Slovensko kulturno središče Planika
Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2005
Kot je že v navadi, so tudi letos pri Slovenskem kulturnem središču Planika Kanalska dolina organizirali raziskovalni tabor.
Letošnji tabor se je sicer časovno odvijal prej kot prejšnja leta zaradi prezasedenosti raziskovalcev in mentorjev; v celoti pa je dosegel zastavljene cilje. Sodelavci tabora so bili priznani strokovnjaki, ki delujejo v okviru videmske, ljubljanske in koprske univerze ter ZRC Frana Ramovša iz Ljubljane. Koordinacija dela na terenu je opravljala mag. Nataša Komac sicer že dolga leta
sodelavka ter pedagoginja pri Planiki.
Letošnji zastavljeni cilj je bilo raziskovanje naselka Lipalja vas, to je najjužnejša vas Kanalske doline, kjer je še mogoče slišati slovensko govorico, ki pa administrativno spada v občino Tablja.
Raziskovalci so vzeli v pretres slovenski govor Lipalje vasi ter njeno podobo skozi čas.
Zal je Lipalja vas skozi čas večkrat ostala pozabljena, kdaj pa kdaj so tam raziskovali; morda je razlog v tem, da je po času opcij med drugo svetovno vojno, po njej ter pod pritiskom
asimilacije ostalo v vasi zelo nizko število avtohtonega prebivalstva.
Delo je potekalo po sklopih tako, da so raziskovali hišna imena Lipalje vasi ter pripravili etimološko razlago, sestavili so opis slovenskega govora vasi, (sicer je v vasi ostalo le nekaj govorcev slovenskega jezika), zbirali so ledinska imena.
Zbrali so tudi pričevanja slovenskih govorcev Lipalje vasi in preverjali porabo ter jezikovno znanje.
Cilj, ki so si ga zadali pri Planiki, je, da do spomladi prihodnjega leta izdajo tudi ustrezno publikacijo. Opozorili so tudi, da bo Planika do konca letošnjega leta izdala knjigo z naslovom "Slovenska govorica v Ovčji vasi", ki je sad dela lanskoletnega raziskovalnega tabora.
Rudi Bartaloth
letič. V imenu Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr je podčrtal vsestransko vlogo Alojzija Dolharja predvsem v povojnem času, kot borca za narodne pravice Slovencev v Kanalski dolini. Dolina je bila prav v povojnem času v našem zamejstvu najbolj zanemarjena in pod pritiskom asimilacije. Podčrtal je	tudi
Dolhar j evo	vlogo
zdravnika, ki se je sredi noči podajal na obisk bolnikom kjerkoli v dolini, človeka, ki je bil vedno pripravljen na pogovor in na sodelovanje, odprtega značaja, ki je rad v družinskem krogu gostil znance, ki so prihajali na počitnice v Kanalsko dolino.
Vida, Dolharjeva hči, je zaključila prireditev z besedami: "Če ne bi bilo mame Ide, ki je bila steber te hiše, verjetno bi ne bilo niti Alojza".
Na lepi prireditvi sta zadoneli slovenska beseda in slovenska pesem, in to v samem centru Trbiža.
Prisotna je bila množica ljudi, domačinov ter mnogo Dolhar-jevih družinskih prijateljev. Med prisotnimi naj omenimo generalnega konzula Republike Slovenije Jožeta Šušmelja s soprogo ter predsednika SKGZ Rudija Pavšiča.
Prireditev je glasbeno oblikoval zbor iz Ziljske doline, in sicer Kvartet družine Zwitter.
Rudi Bartaloth
Kljub poletni vročini, ki je zajela tudi Kanalsko dolino, so preteklo nedeljo na Trbižu primerno obeležili delo in lik pokojnega zdravnika, sicer Tržačana po rodu, dr. Alojzija Dolharja.
tja do svoje nepričakovane smrti leta 1969. Zasluge ima predvsem kot človek, ki se je vsestransko boril za narodnostne pravice slovenskega življa v Kanalski dolini in bil vsestransko predan zdravniškemu poklicu.
Poleg svojcev sta bila prireditelja srečanja še Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr Primorske ter Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini.
Na domu, kjer je živel in imel svojo zdravniško ordinacijo pokojni Alojzij Dolhar, so svojci postavili primerno spominsko ploščo.
Predstavnik SKS Planika je pozdravil prisotno množico z nekaterimi uvodnimi mislimi. Med drugim je povedal, da je dr. Alojzij Dolhar bil vsestranska osebnost z velikimi zaslugami na narodnostnem področju predvsem med drugo svetovno vojno in v povojnem obdobju
Omenil je tudi Dolharja kot planinca, ki bi ga zlahka primerjali Juliusu Kugyju zaradi njegove ljubezni do gora in gorskega sveta nasploh.
Za to priložnost je SKS Planika tudi izdalo knjigo o liku dr. A. Dolharja, uredil jo je pa vnuk Erik Dolhar (o knjigi bomo poročali drugič).
Kot je v samen uvodu napisano, je knjiga posvečena zdravniku, športniku in vsestranskemu borcu za narodnostne pravice slovenske manjšine. Monografija naj bi bila v trajen spomin in nauk prihodnjim generacijam.
Glavni govor na spominski prireditvi je imel prof. Bojan Pav-
Tekmovanje slovenskih skupin
Rock festival v Rožu
Skupina Bališ je med Slovenci na Koroškem postala sinonim za rock glasbo ne samo zaradi avtorskih pesmi, v katerih združujejo rock in blues z obirskim narečjem, ampak tudi kot organizatorji rock koncertov.
V petek, 17., in v soboto,
18. junija, so se vabilu skupine Bališ na Rock festival v dolini (Rock im Tal). Na tekmovanje bendov, ki je potekalo petek,
17., so se odzvale skupina Superlizo iz Ljubljane,
Dirty Fingers iz Trsta ter koroški skupini Trillain in Out of plumb. Tekmovanje med
skupinami je pokazalo, da se tudi v slovenščini (tako so
namreč prepevali Superlizo in Dirty Fingers) oziroma
nemščini lahko ustvarijo teksti, ki se čudovito spajajo z rock glasbo.
Žirija je na koncu podelila glavno nagrado - to je snemalni dan v studiu na Dunaju - ljubljanski skupini Superlizo, ki bo v kratkem tudi izdala prvo zgoščenko. Na koncu večera je pred številnim občinstvom nastopila tudi skupina Bališ, ki je na odru predstavila ne samo dobršen del svojega repertoarja, ampak tudi, kako se je Sčasoma skupina povečala. Prisotnost legende avstrijske rock glasbe Helmuta Bibla, ki je svoj čas igral kitaro za Falca, je za Bališevce tudi v odrskih nastopih prijetna zvočna obogatitev.
PR
NOVI
GLAS
LDS napoveduje referendum za novi zakon o RTV
Strategija za vzpon Slovenije med najboljše v EU
V Sloveniji je bilo v prejšnjih dneh nekaj pomembnih dogodkov, vezanih na uspehe v obdobju samostojnosti, hkrati pa se je opozarjalo na nova pota, ki jih je treba ubrati za hitrejši vzpon med gospodarsko najbolj razvite članice EU. Takšne naloge za prihodnost Slovenije so bile izhodiščni poudarek na slovesnostih dneva državnosti. S tem praznikom so v Sloveniji zaznamovali 14. obletnico samostojnosti in neodvisnosti države. 25. junija leta 1991 je namreč slovenski parlament (imenoval se je še Skupščina) sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti zvezne države na svojem ozemlju.
Državni praznik so zaznamovali s slavnostno sejo Državnega zbora in slovesnostjo pred zgradbo parlamenta, 24. junija zvečer, na kateri je imel govor državni poglavar dr. Janez Drnovšek. Pomemben del proslavljanja je potekal v občini Vipava. V Podnanosu so odkrili spomenik velikega slovenskega skladatelja, duhovnika in avtorja slovenske državne himne, Stanka Premrla. S tem je doživel uradno priz-
nanje slovenske države za svoje veliko poslanstvo. Zasnoval je kakih 1200 cerkvenih in več kot 800 posvetnih skladb. Med nji-
mi je tudi Zdravljica, ki je nastala pred sto leti.
Najpomembnejši dogodek v Sloveniji ob dnevu državnosti sta zagotovo bili napoved premiera Janeza Janše, da je vlada zasnovala strategijo za preboj Slovenije med gospodarsko najbolj razvite države članice EU. Ukrepe za izvajanje nove usmeritve bo vlada začela takoj spreje-
mati, napovedujejo pa tudi nove zakone o reformi v sistemih zdravstvenega in pokojninskega ter invalidskega zavarovanja. Menijo, da bo Slovenija skladno z omenjeno strategijo v naslednjih desetih letih lahko presegla sedanjo povprečno razvitost EU. Premier je v poslanici državljanom ob državnem prazniku poudaril, "da za svoje razmere ne moremo več kritizirati drugih, ampak je vse odvisno od nas. Naš namen ni bil ustvariti homogene države, ampak svobodo, demokracijo in vsestranski napredek vsakega posameznika in celotne skupnosti. Sedanja vlada si prizadeva izpolniti predvolilne obljube, njen temeljni cilj pa je približevanje ravni življenja tisti v najbolj razvitih državah Evrope." Predsednik vlade je priznal, da je razpravo o strategiji v Sloveniji pričela že prejšnja vlada pod predsedstvom Antona Ropa, predstavili pa so jo tudi na razgovorih pri predsedniku države. Zaradi uspešnejšega črpanja evropskega denarja bo Slovenija razdeljena na dve kohegijski regiji
V slovenski politiki je čedalje bolj živahno in napeto. LDS se pripravlja na izredni kongres jeseni, na katerem Anton Rop ne bo več kandidiral za mesto predsednika. Omenjajo več imen za njegovega naslednika, med njimi tudi predsednika države in nekdanjega predsednika LDS, dr. Janeza Drnovška, ki pa je možnost take kandidature že zavrnil. Toda za novega predsednika stranke bi kandidiral Jožef Školjč, znani politični nasprotnik Antona Ropa in poslanec, ki se je dolgo boril proti osamosvojitvi slovenske države. LDS je medtem začela postopek za razpis referenduma o primernosti novega zakona o RTV Slovenija. Vlada je začela postopek za razdelitev Slovenije na dve t.i. kohezijski regiji. Takšna sprememba upravne ureditve države je potrebna, da bi lahko Slovenija v nadaljnjih pogajanjih za sredstva EU pridobila ugodnejši položaj. Sedež kohezijske regije vzhodnega dela Slovenije bo v Mariboru, sedež druge razvitejše regije pa bi bil v Ljubljani.
V Ljubljani je žirija natečaja Kresnik za najboljši slovenski roman, objavljen v letu 2004, razglasila zmagovalca, pisatelja in akademika Alojza Rebulo za roman z naslovom Nokturno za Primorsko. "Zahvaljujem se žiriji za knjigo, ki pledira za Kristusa", je novico o nagradi ocenil avtor Alojz Rebula.
Marijan Drobež
Za vrnitev slovenskih zdravnikov
Poseben sklad za vračanje slovenskih rojakov v domovino
Na že četrti konferenci slovenskih zdravnikov iz domovine in iz tujine, ki je bila pred kratkim v Novem mestu, so poleg strokovnih vprašanj in izmenjave izkušenj na področju različnih vej medicine obravnavali tudi možnosti za vrnitev posameznih zdravnikov iz tujine v Slovenijo. V svetu deluje okrog 500 zdravnikov in medicinskih strokovnjakov slovenskega ro-
du. So iz različnih generacij, nekateri ne govorijo več slovensko, vendar vsi gojijo veliko ljubezen do rojstnega kraja in domovine. Posamezniki bi se vrnili, bodisi tisti, ki so upokojeni in bi v domovini preživljali starost, bodisi še aktivni zdravniki. Vendar bi slednji prišli samo v primeru, da bi jim v Sloveniji zagotovili zaposlitev. Nasploh so se na srečanju zavzeli za organizirano vračanje
domov. V Sloveniji naj bi ustanovili poseben državni organ, ki bi spodbujal in skrbel za vrnitev rojakov, da bi tako odpravili sedanje zaplete in težave. Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič je navedel primer zdravnika iz Argentine, ki se je vrnil v Celje in so mu že dali pogodbo o zaposlitvi, zato so se v Slovenijo vrnili tudi člani njegove družine. Nato pa je direktor
zdravstvene ustanove povedal, da so se premislili in bodo namestili drugega zdravnika. Primer so sicer ugodno rešili, toda ostal je občutek razočaranja in zagrenjenosti zdravnika povratnika.
"Če v Sloveniji res hočemo dobiti naše strokovnjake iz Argentine ali drugih držav namesto priseljencev iz držav vzhodne Evrope, bi za te ljudi morali storiti kaj več, je dejal predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Povedal je, da je o vračanju naših rojakov v domovino govoril s predsednikom vlade Janezom Janšo, ki mu je obljubil ustanovitev posebnega sklada za vračanje slovenskih rojakov v domovino".
Program sezone 2005/2006
Bogata in raznolika jubilejna/ zlata, dramska ponudba
SNG Kova Gorica
Vodstvo Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, nekdanjega Goriškega, nato Primorskega dramskega gledališča, je na tiskovni konferenci 16. t.m. predstavilo program za prihodnjo sezono, v kateri bo novogoriški teater slovesno praznoval 50-letnico umetniškega dela. Novost prihodnjega leta bodo komorne predstave na novem prizorišču, Malem odru, prostoru pod velikim odrom.
Slavnostna sezona 2005/06 se bo začela jeseni s krstno uprizoritvijo liričnega musicala Aliča v čudežni deželi, po znani Car-rollovi literarni predlogi. Pri postavitvi tega sanjskega potovanja, preobraženega v nenavaden glasbeni prikaz, bo sodelovala mednarodna zasedba ustvarjalcev (francoski libretist, italijanski skladatelj, nemški scenograf in kostumograf) pod taktirko poljskega režiserja Janu-sza Kice.
Januarja 2006 bo SNG v režiji Eduarda Milerja predstavilo slovensko praizvedbo "tragične komedije o izgubljenih iluzijah" Kobilice ali Moj očka igra loto, sodobne srbske avtorice Biljane Srbljanovič.
Novo sezono bo zaznamovala elizabetinska drama Tragedija o doktorju Faustu Christopherja Marlowa, Shakespearovega sopotnika iz angleške renesanse, ki je zgodbo o doktorju teologije in izročitvi njegove duše zlodeju obogatil "s kritično in silovito humanistično miselnostjo". Vzburljiva zgodba bo premierno zaživela marca 2006 v režiji Diega de Bree.
Na velikem odru bo maja 2006 v režiji Dušana Jovanoviča oživela drama Gospoda Glembaje-vi, zgodba o moralnem in duhovnem razkroju na videz zgledne meščanske družine, ki je izšla izpod peresa Miroslava Krleže.
Na intimnejšem odrskem pro-
storu, Malem odru, namenjenem prostorsko manj zahtevnim predstavam, novim uprizoritvenim praksam in neodvisnim projektom, bosta dve premierni uprizoritvi: Mateja Koležnik bo zrežirala slovensko praizvedbo igre Tisti, ki jih reka ne spusti (1991) sodobnega ameriškega dramatika, romanopisca in scenarista Davida Raba, Primož Bebler, umetniški vodja SNG, pa Kabaret male fantastike, tri gledališke miniaturke, enodejanki Davida Ivesa, Univerzalni jezik in Jasna stvar, in igro slovenskega pesnika in pisatelja Boruta Gombača Nova notranjost.
Običajni abonmajski program -novost bo študentski abonma -ponuja šest premiernih uprizoritev, toda v njem bo delo Gospoda Glembajevi nadomestila nostalgična komedija Radoslava Zlatana Dorica Kako smo imeli radi tovariša Tita (2004), ki v lahkotnejšem žanru duho-
vito obuja "lepe stare čase" samoupravnega socializma in parodira totalitarni režim. Delo, koprodukcijo SNG Nova Gorica in Kosovelovega doma - Kulturnega centra Kras, Sežana, bo režiral Marjan Bevk, ki bo tudi režiser Strindbergove drame Gospodična Julija, koprodukcijske uprizoritve SNG Nova Gorica in KD Čedermac, Čezsoča. Poleg ponovitev najuspešnejših predstav iz preteklih sezon si bodo gledalci lahko ogledali tudi pester spremljevalni program. V veselje otrok in odraslih bo od 28. avgusta do 8. septembra potekal, na različnih prizoriščih v Novi Gorici in Šempetru, Mednarodni lutkovni festival s sedmimi predstavami. Otroci bodo, kot je že tradicija, imeli svojo sezono; Mali in Veliki polžek bosta ponudila vsak po šest gostujočih predstav, primernih za starost abonentov. Svojo gledališko raziskovalno radovednost bodo mladi lahko potešili v Amaterskem mladinskem odru, ki bo v prihodnji sezoni ob dolgoletnem mentorskem usmerjevalcu Emilu Aberšku uprizoril glasbeno-ple-sno predstavo Ne imejte me za norca na Aberškovo besedilo.
Iva Koršič
Kratke
Muzejski vlak med Jesenicami in Mostom na Soči
Turistično sezono na Goriškem vsako leto popestri t.i. muzejski vlak, ki vozi goste iz raznih krajev in držav med Jesenicami in Mostom na Soči, po bohinjsko-goriški progi. Vožnjo omogočajo parne lokomotive, pa tudi potniški vagoni so iz obdobja pred prvo svetovno vojno. Obratovanje omenjenih vlakov omogočajo in financirajo Slovenske železnice, pa občine Jesenice, Bohinj, Tolmin in delno tudi Nova Gorica.
Vožnja po bohinjsko-goriški progi z muzejskim vlakom je zagotovo enkratno doživetje. Proga se vije skozi številne soteske, grape in predore. Med slednjimi je najdaljši dolg kar 6.327 metrov. Prvo vožnjo letos je muzejski vlak opravil 6. maja, ko je z njim potovalo več kakor 150 poslovnih partnerjev turistične agencije ABC Europcar, ki trži vožnje muzejca, kot popularno pravijo omenjenemu vlaku. Potniki običajno izstopajo na Mostu na Soči, od koder jih z avtobusi odpeljejo tudi na turistični obisk Goriških Brd. Čez nekaj ur pa se z železniške postaje Most na Soči vrnejo na Jesenice.
Muzejec se bo na bohinjsko-goriško progo spet napotil 9. julija, 23. julija in 31. julija, 6. avgusta in 20. avgusta, 3. septembra ter zadnjič letos 19. septembra. Z Jesenic vlak odpelje ob 8.50 in na Most na Soči prispe ob 10.30. Od tam nazaj proti Jesenicam odpelje ob 17.30, tja pa prispe ob 19.32. Potniki si vzdolž proge lahko ogledajo tudi Kobarid in tamkajšnji muzej, ki je posvečen Soški fronti. / M.
Knjiga o konjih
Iztok Humar, veterinar, jahalni učitelj, sodnik za dresuro in mednarodni trener dresure konj, iz Nove Gorice, je napisal knjigo o konjih oz. konju. Svojo ljubezen in navezanost na to žival je izpričal že v naslovu dela, ki se glasi: “Klobuk dol! Globok priklon! Njegovo veličanstvo konj.” Avtor je velik del življenja posvetil preučevanju živali, še posebej konj, in delu z njimi. V več kot tridesetih letih profesionalnega dela s konji je svoje znanje in sposobnosti preizkušal na več kot tisoč konjih in jih nesebično prenašal na več tisoč svojih učencev. Zatrjuje, daje knjigo napisal “v želji, da bi lahko konjem polepšal življenje, predvsem pa da jih danes ne bi gledali le kotživšportni rekvizit. Rad bi vzdramil čustva in spremenil odnos na bolje vseh, ki se s konji in drugimi živalmi kakorkoli ukvarjajo.”
Avtorje v uvodu svojega dela tudi zapisal, “da je težko ugotoviti kaj novega, potem ko so svoja življenja in genialnost podarjali konjem in delu z njimi največji misleci in geniji naše zgodovine. Za Arabce je bil konj božji dar. Ahilu, junaku iz grške mitologije, je bila usojena skorajšnja smrt, samo zato, ker je okregal svojega konja.”
Z izdajo knjige je tudi želel, da bi si vsi uporabniki konja, njegovi prijatelji in ostali začeli postavljati vprašanja, ki si jih je Iztok Humar v dolgih letih dela s konji zastavljal tudi sam. Ali imamo pravico in kdaj do uporabe in izkoriščanja konja? Ali je naše delo s konji zabava, znanost, šport ali pa mučenje in izkoriščanje? Ali je naš odnos do konja in nasploh do vseh živali primeren in dorasel človeški kulturi, polni pravil in zakonov o demokraciji in pravicah? To aktualno in zanimivo knjigo zlasti za ljubitelje konj in drugih živali je natisnila tiskarna družbe Soča v Novi Gorici. Izšla je v nakladi 750 izvodov, predgovor pa je napisala prof. Manca Košir s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Knjigo, ki obsega 134 strani, je mogoče kupiti tudi v Katoliški knjigarni v Gorici. / M.
Tito je umrl zaradi posledic sladkorne bolezni
V novi številki revije Dita, kije namenjena skladkornim bolnikom, je bil objavljen tudi članek o nekdanjem jugoslovanskem predsedniku Titu, ki je bil diabetik. Napisala ga je glavna in odgovorna urednica omenjene revije Darja Lovšin. Poudarja, da so bile njegove bolezni in zdravstveno stanje največja državna tajna, Tito pa o boleznih in smrti domnevno ni nikoli razmišljal ali o tem govoril. Glavna in odgovorna urednica Dite se v svojem prispevku, objavljenem z naslovom Slavni diabetiki, sklicuje predvsem na spomine in ugotovitve polkovnika v pokoju dr. Aleksandra Matunoviča, ki je bil od leta 1975 do konca leta 1979 osebni zdravnik jugoslovanskega predsednika.
Bil je pacient, ki ni upošteval navodil zdravnika, tudi ko je šlo za hipoglikemijo, ki povzroča izgubo zavesti. “Mislite, da šef neuvrščenih ne ve, kaj je hipoglikemija”, naj bi nekoč dejal svojemu zdravniku in odprl dlan leve roke, v kateri je skrival dve kocki sladkorja. Tistega dne je trmoglavil, da ne bo kosil, sicer pa je dolgo zavračal inzulin.
Ena od diagnoz pokojnega maršala naj bi bila diabetična mikroangiopatija, ki je posledica dolgotrajnih motenj presnove v sklopu sladkorne bolezni, predvsem zvišane ravni krvnega sladkorja in maščob. Razvila seje gangrena in zaradi nje je bila potrebna amputacija noge. Darja Lovšin, izvrstna poznavalka sladkorne bolezni in njenih zapletov, meni, da bi z ustreznim zdravljenjem Josip Broz “lahko živel še tja do začetka devetdesetih let.”
Dr. Aleksandar Matunovič pritrjuje tistim, ki zatrjujejo, daje bil Tito skrivnostna osebnost, ki je vedel za mnoge tajne ali bil pri njih udeležen. Pravi, “daje bilo vsako njegovo prijateljstvo prehodno, prijateljstva so trajala samo toliko časa, dokler so mu bila potrebna.” V pogovoru v novoletni noči leta 1976 naj bi Tito rahlo vinjen svojemu zdravniku dejal: “Če mislite, da me poznate in veste, kdo je Tito, se hudo motite. Tega tudi ne boste nikoli zvedeli. Tita ni nobeden poznal, niti ga ne bo poznal. Jaz sem Faust, doktor moj. Tako zdaj veste, kdo sem. Ne samo Goethejev doktor Faust, akmpak Faust vsem Faustov.”
Na svetovnem spletu je zapisano, “da je bil Tito komunistični vodja Jugoslavije, ki se je razšel s Sovjetsko zvezo. Rojen je bil 7. maja 1892, umrl pa 4. maja 1980. Vzrok smrti: diabetes. / M.
Popravek
V začetku meseca maja je bila v Novem glasu objavljena izjava Primorski prispevek k slovenski narodni spravi. Med podpisniki izjave je bil pomotoma naveden tudi Boris Pahor namesto Sergija Pahorja, za kar se vljudno opravičujemo.
Za Mnenjsko gibanje za Slovensko Istro, Milan Gregorič
30. junija 2005
Primorska / Gospodarstvo
NOVI
GLAS
Goriški upokojenci so se zbrali na občnem zboru
Na umestitveni seji so se poklonili Eldi Grauner
Na rednem občnem zboru, ki je bil po treh letih 1. junija letos ob 17. uri, se je zbralo v Kulturnem domu veliko članov. Najprej je nastopil društveni ženski zbor s štirimi pesmimi pod vodstvom pevovodje Stanka Benka. Po predsednikovem pozdravu so povzeli besedo trije gostje: Aldo Trnovec, predsednik Zveze društev upokojencev severne Primorske, ki je pozdravil tudi v imenu predsednika
srečanj, večdnevnih potovanj in enodnevnih izletov, nekatere tudi v sodelovanju s sorodnimi društvi. Glede pevskega zbora, ki je nastal 1. 1983 pod vodstvom Pavline Komel, je predsednik povedal, da je ta pel v preteklosti v mešani zasedbi, od 2003 pa samo v ženski zasedbi zaradi pomanjkanja moških glasov. Zbor je celo zadnje desetletje vodila Elda Grauner Nanut, ki je žal pred kratkim prerano preminila,
Društev upokojencev Slovenije, Jožef Bitežnik, predstavnik DU Solkan, in predstavnica KRUT-a Anamarija Terpin, ki je pozdravila tudi v imenu ZSKD. Sledila so podrobna poročila predstavnikov Izvršnega in Nadzornega odbora. Iz vseh poročil izhaja pozitiven obračun zadnje triletne mandatne dobe. Predsednik Emil Devetak je med drugim poudaril "nujnost obstoja slovenskih društev, ker vsako od teh je dragocen del naše stvarnosti. Ne smemo si dovoliti, da se število društev zmanjša in da društva zaradi naše preskromne vneme, brezbrižnosti ali lagodnosti nehajo delovati. Vztrajati moramo. Od vseh nas je odvisen obstoj tudi našega društva." Iz tajniškega poročila je razvidno, da je letos vpisanih 410 članov. Vse načrtovane dejavnosti je društvu uspelo primerno izvesti. Društvena vsakoletna ponudba je obsegala več dejavnosti, kot so srečanja tudi v zvezi z izlet-ništvom, vzdrževanje pevskega zbora, telovadni-rekreacijski odsek, balinarski krožek in sodelovanje s sorodnimi društvi. Srečanja so bila pretežno kul-turno-prosvetnega značaja. V ta namen je društvo priredilo v treh letih več priložnostnih
martinovanj e, silvestrovanj e). Uspešno se družijo in povezujejo s sorodnimi društvi in organizacijami. To velja predvsem z društvom upokojencev Solkan, s katerim je goriško društvo pobrateno. Z njim sodelujejo pri organiziranju občasnih srečanj, razstav, na balinarskih turnirjih, družabnih popoldnevih in večerih. Prav tako ima društvo plodne stike z DU iz Nove Gorice in z vodstvom Zveze društev sever-
njena smrt je društvu zadala hud udarec. Za zbor je zelo pomembno sodelovanje pri reviji zborov upokojencev štirih obmejnih mest z geslom Starosta mali princ. Ta se je začela v Gorici 2001 in se nadaljevala v Kopru, Trstu in Novi Gorici, vedno ob podpori KRUT-a in ZSKD. Letos bo potekal že drugi krog koncertov, in sicer v Gorici 23. oktobra. Ker se manjša število pevk, je želeti, da se zboru pridružijo še druge. Telovadni odsek deluje že 23 let. Žal, da se ga zadnje čase udeležuje le nekaj žensk. Zato so toplo vabljeni še drugi člani in članice. Zelo aktivna je ženska ekipa balinarskega krožka, ki deluje že 12 let. Ženske trenirajo v Sovodnjah na odprtem balinišču. Sodelujejo na tekmovanjih in turnirjih na obeh straneh meje. Člani društva so prisotni tudi v drugih, zlasti vaških društvih, kjer aktivno sodelujejo. Udeležujejo se tudi drugih prireditev, srečanj, pohodov (npr. Števerjan-Gonjače, obmejni pohod iz Nove Gorice v Italijo itd.). Upokojenci si želijo družbe, sprostitve, medsebojnega druženja, spoznavanja novosti in širjenja kulturnega obzorja. Srečujejo se ob tradicionalnih priložnostih (srečanje v naravi,
ne Primorske, ki vključuje naše člane v srečanja z upokojenci v Sloveniji. Društvo je pobrateno tudi z DU iz Trbovelj. Po možnosti sodeluje tudi z drugimi slov. društvi v zamejstvu, s KRUT-om, z ZSKD, s Planinskim društvom, s krvodajalci in z društvom Skala iz Gabrij. V programu so v tem letu še izlet na Pokljuko (9. julija), piknik v lovski koči nad Renčami (7. avgusta), dvo- ali tridnevni izlet v Emilij o-Romanij o (konec septembra). V sredo, 15. junija, so se člani Izvršnega sveta na umestitveni seji najprej hvaležno spomnili neutrudne članice in pevovodkinje Elde Grauner. V Izvršni odbor so bili izvoljeni: Emil Devetak (predsednik), Frančiška Grahek (za-pisnikarka), Majda Mačus (za pevski zbor), Saverij Rožič (za izlete), Ana Tomšič (podpredsednica), Emil Tomšič (podpredsednik), Ivo Tomšič (blagajnik), Emil Vogrič (za stike z organizacijami), Eda Lutman, Marija Štih in Zdenko Vogrič. Člani Nadzornega odbora so: Silva Stantič (predsednica), Silvana Berlot in Srečko Miklus. Letos jeseni se bo društvo preselilo s sedeža v ul. Croce v notranji del zgradbe na Verdijevem korzu št. 51.
EPD
Čedalje manj donosen posel
Veliko prodajalcev vode z nizkimi cenami
Slovenija je bogata z vodami, saj vodne površine pokrivajo kar 272 km2 države, viri pitne vode pa v 95% primerov izvirajo iz podzemnih voda. Vendar je voda v marsikaterem javnem vodovodnem omrežju onesnažena in torej nevarna za porabo oz. zdravje. Zlasti ravninski del Slovenije je zasičen z nitrati in pesticidi. Nov vir ogroženosti pomeni umetno onesnaževanje in utrjevanje snega na smučiščih. Drobcene granule, ki utrjujejo sneg, so namreč
mineralno gnojilo, ki vsebuje amonijeve nitrate. Strokovnjaki še posebej opozarjajo na nevarnost takšnega onesnaževanja vode na Pohorju. Zaradi slabe kakovosti pitne vode in ponekod tudi pomanjkanja le-te se veča poraba ustekleničenih vod. V Sloveniji vode v omenjeni obliki prodajo okoli 150 milijonov litrov na leto. To je v primerjavi s potrošnjo ustekleničenih vod v drugih državah sicer majhna količina, vendar je na tržišču zelo velika ponudba
takšnih vod iz Slovenije in tujine. Cene so nizke in znašajo največ do 70 tolarjev za plastenko, v kateri je pol-drug liter vode. Domače polnilnice vode so združene v gospodarsko interesno združenje ustekleničenih vod Slovenije, katerega članice so Radenska Radenci, Kolinska Ljubljana, Plastenka Ro-domlje, Pivovarna Laško, Dana Mirna na Dolenjskem, Fructal Ajdovščina, Pivovarna Union in Vino Brežice. Omenjeno združenje je član Evropske zveze embaliranih voda s sedežem v Bruslju. Spričo številnih domačih in tujih polnilcev vode, ki delujejo v Sloveniji, je prodaja ustekleničene vode čedalje manj dober in donosen posel.
M
Na Mostu na Soči
Jubilejno srečanje primorskih gospodarstvenikov
V organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije - Območne zbornice za severno Primorsko je v okviru letošnje, že triintridesete turistične prireditve Noč na jezeru na Mostu na Soči v ponedeljek,
20.	junija, potekalo jubilejno, deseto srečanje primorskih gospodarstvenikov, ki se ga je v lepem vremenu udeležilo lepo število gospodarstvenikov in podjetnikov s severnega in južnega konca Primorske.
Srečanja, ki je minilo v sproščenem vzdušju, so se udeležili tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, predsednik GZS Jožko Čuk in trije evropski poslanci Jelko Kacin, Borut Pahor in Ljudmila Novak.
Zbrane pod prireditvenim šotorom ob jezeru je uvodoma pozdravil župan Občine Tolmin Ernest Kemperle, ki je med drugim izrazil tudi prepričanje, da gre gospodarstvu v občini kar dobro. Poudaril je, da stanje brezposelnosti na Tolminskem ni problematično, med uspešnimi podjetji pa je izpostavil predvsem podjetje AET Tolmin, ki je prav na isti dan (malo pred začetkom srečanja gospodarstvenikov) praznovalo 50-letnico delovanja.
Predsednik GZS Jožko Čuk je povedal, da se moramo glede na hitro spreminjajoče se razmere v Evropski uniji zanesti predvsem sami nase. Izpostavil je predvsem problematiko posebnega
davka na plačo, o katerem je dejal, da so od nove vlade pričakovali, da bo hitreje ukrepala na tem področju. Poleg davčne problematike je kot perečo izpostavil tudi problematiko finančne
Predsednik GZS Jožko Čuk je ministru repliciral z izjavo, da obstajajo številni drugi dejavniki, ki bi bistveno bolj prispevali k razvoju slovenskega gospodarstva kot pa
® m
Raiffeisen KRtpOVA BANKA
NOVA GO!
nediscipline in dodal, da se predvsem mala podjetja pritožujejo nad razmerami v poslovnem okolju, v katerem delujejo. Čuk je še povedal, da gospodarstvo lahko napreduje le z investicijami, ob zaključku govora pa je vsem zbranim zaželel dobro poslovno kondicijo tudi v prihodnje. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je zbranim povedal, da so davčne spremembe že v teku, in da imajo na ministrstvu jasno razvojno vizijo, katere rezultati pa bodo vidni šele čez leto ali dve. Povedal je še, da jim je v rebalansu letošnjega državnega proračuna uspelo povišati sredstva za gospodarstvo. Izpostavil je tudi pomembnost povezovanja znanosti in gospodarstva ter neposrednih spodbud in spregovoril o spremembah, vezanih na plačevanje članarine GZS.
ukinitev plačevanja obvezne članarine. "Predlagani zbornični sistem jemlje gospodarstvu moč, saj ga cepi," je še povedal Čuk in izrazil prepričanje, da bo cel sistem na ta način dražji, kot je zdaj.
Evropski poslanec Borut Pahor je izrazil prepričanje, da spremembe, do katerih prihaja v Evropi ob sprejemanju evropske ustave in proračuna, vsekakor lahko vplivajo na življenje v Sloveniji. "Če bo Evropa v krizi nekaj časa, bodo skušale močnejše članice izsiliti Evropo dveh hitrosti oziroma Evropo več krogov. Ključno vprašanje pri tem pa je, v katerem krogu bo Slovenija ?" je še dodal Pahor in zaključil s pojasnilom, da bi z gospodarsko rastjo nad petimi odstotki v desetih letih lahko prišli na evropsko povprečje.
Nace Novak
Nasveti varčevalcem
Perspektive finančnih trgov v prihodnjem
Morningstar, mednarodno podjetje za ocenjevanje in analize investicijskih skladov, je med
3.	in 13. junijem opravilo redno mesečno anketo med 23 najbolj priznanimi in na italijanskem finančnem tržišču prisotnimi upravitelji skladov (angl.: fund manager). Splošna slika kaže, da med slednjimi prevladuje optimizem za tokijsko borzo. Z razliko od prejšnjih 6 mesecev je pozitivna naravnanost do ameriških delniških trgov postala bolj izrazita in dosegla višino preferenc za evropske borzne tečaje. Upravitelje skladov sicer zaskrblja negativna gospodarska konjunktura v Italiji. Vsekakor v prihodnjen polletju naj bi se delniški indeksi na stari celini in na "Wall Streetu" gibali okrog sedanjih vrednosti. V vsakem primeru glavnina vprašanih upraviteljev ne predvideva nikakršnega evforičnega poletja na svetovnih borzah in samo 20% "fund manager jev" navdihuje pesimizem.
polletju
Podrobni rezultati zadnjega opravljenega dela kažejo, da 45,5% intervjuvanih upraviteljev skladov meni, da bodo v prihodnjih mesecih evropski indeksi ohranili sedanjo moč v nasprotju z mnenjem 31,8% vprašanih, ki verjamejo v nadaljnji vzpon delnic na stari celini. Za nihanje delniških tečajev v ZDA okrog današnjih kotacij se je opredelilo 47,8% anketirancev, v nadaljnji pora-stek pa zaupa 30,4% vprašanih upraviteljev skladov. Optimizem na "Wall Streetu" narekujejo dobre poslovne perspektive ameriških podjetij ter ugodna gospodarska konjunktura najbolj razvite države na svetu. Z razliko za evropske delnice nekateri analitiki menijo, da so trenutno ameriške delnice nekoliko precenjene.
Največji optimizem velja za delniške trge na Japonskem. 61,0% "fund managerjev" namreč meni, da bodo tečaji delnic v tej državi rasli tudi v prihodnjem polletju. Pozitivna naravnanost
ima svojo osnovo v rasti notranje potrošnje ter v strukturalni preureditvi japonskih podjetij.
Za valutna tržišča skoraj polovica anketirancev (45,5%) meni, da je evropska skupna denarna enota v odnosu do dolarja zaključila svoj vzpon navzgor. V prihodnjih 6 mesecih naj bi razmerje dolar/evro nihalo v intervalu 1,25-1,30. Zadnja referenduma v Franciji in na Nizozen-skem za ratifikacijo evropske ustave naj ne bi privedla do občutenega zmanjšanja vrednosti evra v odnosu do ameriškega dolarja. V sedanji finančni konjunkturi sta vsekakor prisotna dva faktorja, ki nasprotuječe vplivata na razmerje dolar/evro. Višja ključna obrestna mera v ZDA napoveduje okrepitev ameriške valute, nasprotno pa učinkuje obsežen primanjkljaj v ameriški trgovski bilanci. Katera silnica bo prevladala?
Bralci lahko sodelujejo pri naši rubriki z vprašanji in pripombami. Elektronska pošta: s.pahor@tin.it.
Stojan Pahor
Foto Bumbaca
NOVI
GLAS
Ob Dnevu državnosti Republike Slovenije
Sprejem na Devinskem gradu pri Trstu
Slovenci na Krminskem in Plešivem
Vesti z zahodnih obronkov Brd
V četrtek, 23. junija, je generalni konzul RS v Trstu Jože Šušmelj s soprogo in sodelavci priredil sprejem ob Dnevu državnosti RS na gradu v Devinu.
V priložnostnem nagovoru se je zavzel za strpnost in plodovito sožitje ob meji, Italijo je pozval k izvajanju zaščitnega zakona za slovensko manjšino, pozdravil pa je tudi številne prisotne ugledne goste, med katerimi so bili tudi predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy, tržaški župan Roberto Dipiazza, goriški in tržaški prefekt, veliko slovenskih županov iz zamejstva in RS, predstavniki političnega, cerkvenega, družbenega in kulturnega življenja slovenske manjšine in večlinskega naroda.
Generalni konzul Jože Šušmelj je v svojem nagovoru, ki ga je povedal tudi v italijanskem jeziku, dejal, da izbira Devinskega gradu za sprejem ob Dnevu državnosti RS ni naključna, "saj je prav v Devinskem gradu pred štiristo leti živel in delal Grego-rio Alasia da Sommaripa in v njem pripravil ter v Vidmu natisnil prvi italijansko-slovenski slovar, kar neposredno dokazuje tu, na stičišču dveh narodov, kulturno povezanost in
V Galeriji Kulturnega doma v Gorici je bila do 24. junija na ogled fotografska razstava Milana Bressana z naslovom "Barve Islandije", ki je nastala na pobudo upravnega odbora Kulturnega doma v Gorici v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev (ZSKD), Kulturno zadrugo Maja in kulturnim združenjem 1001 iz Gorice. Izobešenih je bilo osemnajst fotografij, s katerimi je avtor na izreden in zelo prodoren način prikazal čudovito
sožitje med obema narodoma." Šušmelj je v nadaljevanju svojega nagovora tudi poudaril pomen šestdesetletnice zmage nad nacizmom in fašizmom, strahot vojne, "v kateri smo tudi Slovenci dali svoj prispevek nad silami osi."
"Predvojni, medvojni in povojni tragični dogodki pa so na območju, kjer živimo, pustili v obeh narodih močno sled nezaupanja, ki jo lahko premagujemo le z medsebojnim spoštovanjem in strpnostjo v demokratičnem dialogu v odkrivanju resnice," je dejal generalni konzul RS v Trstu Jože Šušmelj, ki je v svojem nagovoru tudi citiral goriškega nadškofa Dina De Antonija, ki je minulo soboto na Sabotinu nad Goricama dejal pomembne besede: "Spoštujmo in ohranjajmo kulturno raznolikost, ki je naše bogastvo, odvračajmo poskuse homologacije in zatiranja vrednot! Istočasno pa moramo ohraniti spomin na preteklost!"
Šušmelj je tudi dejal, da Dan državnosti RS ni dan, ko se moramo spominjati pozitivnih in tudi manj svetlih odnosov med Italijo in Slovenijo, vseeno pa je Šušmelj povedal, "da se zakon o zaščiti slovenske manjšine ne uresničuje celovi-
islandijsko naravo. Na prvi pogled so se fotografije zdele slike. Slike, ki upodabljajo štiri naravne elemente, ki se v Islandiji kažejo z vso svojo mogočnostjo in lepoto.
Kot je zapisano tudi na zloženki, ki spremlja razstavo, je Islandija daljna dežela v objemu vetra in vode, mraza ledenih gmot in toplote ognjenikov. Delovanje geoloških obdobij je izklesalo njen zunanji videz in jo postavilo v scenarij fijordov, luninih gora, hudournikov in sla-
to v sprejetem okviru, pozdraviti pa moramo napredek v Goriški in Videmski pokrajini. Republika Slovenija pa pričakuje, da bo Italija uresničila obveznosti, ki jih je sprejela z začitnim zakonom."
Jože Šušmelj se je ob koncu zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je sprejem ob Dnevu državnosti uspel, še posbej številnim sponzorjem, zaključil pa je z mislijo devinskega princa Torre e Tasso (Thurn und Taxis), ki je za italijanski dnevnik nedavno dejal: "Ne moremo vedno govoriti o tem, kaj se je dogajalo pred, med in po vojni. Tu so bile tragedije in je prav, da se spomnimo žrtev, vendar pa ne smemo blokirati naše prihodnosti s stalnim poudarjanjem preteklosti, sicer si bomo s tem zaprli vsako sodelovanje!"
Sprejema generalnega konzula Šušmelja ob Dnevu državnosti se je udeležilo veliko predstavnikov Slovencev v Italiji, a prišli so tudi predstavniki drugih držav in prijatelji Slovencev, med njimi je bilo veliko kulturnikov, diplomatov in politikov. Za kulturni utrip večera je poskrbel oktet Vrtnica iz Nove Gorice, ki ga vodi Aleksandra Per-tot.
zrn
pov. Številna geotermalna področja se kažejo v vrenju večbarvnega blata in nenehnega izpuha vročih vrelcev. Islandija je otok izrednih naravnih oblik, brezmejnih obzorij in velikih ledenikov, kjer kraljujeta moč in veličastnost narave.
Milan (Maurizio) Bressan živi in dela v Štandrežu pri Gorici, kjer se je tudi rodil leta 1955. Clan fotografskega krožka "Cir-colo fotografico isontino", se že dvajset let ukvarja s fotografijo. Za svoja dela, ki so bila razstavljena bodisi v Italiji kot v tujini, je prejel že veliko pohval in priznanj na državnih in mednarodnih natečajih. Navdušujejo ga krajinski posnetki, pri fotografskem iskanju sta pokrajina in barva neločljivi.
Meti
Tudi na zahodnih obronkih Goriških Brd se vedno kaj zanimivega dogaja, le da o tem bolj malo poročamo. V tem zadnjem času pa se je le nabralo nekaj dogodkov, ki so verjetno vredni, da jih omenimo. Najprej gre za vprašanja glede osnovne šole L. Zorzut s slovenskim učnim jezikom na Plešivem. Na Plešivo se je šola preselila iz Krmina (kjer je delovala od 1945 do 1951) z odločbo tedanjih šolskih in političnih oblasti.
V preteklem šolskem letu je bilo na njej 21 otrok, predvsem iz naselja, a tudi iz Krmina in širše krminske okolice, tako slovenskih kakor narodno mešanih staršev, pa tudi pristno italijanskih ali furlanskih, kakor tudi drugorodnih. Tako šolska kakor obšolska dejavnost (pouk angleščine, glasbena vzgoja) vzbujata zanimanje, zato ne predvidevamo zmanjšanja števila vpisanih. Zaradi pomanjkanja drugih prostorov v naselju za
Minulo soboto se je skupina orodnih telovadcev športnega združenja 01ympia iz Gorice odpravila na Pokal športne zve-
širšo kulturno in družbeno dejavnost, so šolski prostori na voljo tudi za tovrstna srečanja.
Z osnovno šolo na Plešivem je povezano tudi vprašanje slovenskega predšolskega otroškega vrtca, ki je sedaj v gosteh, z eno učilnico pri italijanskem otroškem vrtcu, ki ga v Krminu vodijo sestre Božje Previdnosti. Želja je, da bi se slovenski otroški vrtec iz Krmina prostorsko približal šoli na Plešivem. Seveda, idealno bi bilo - tako so se starši otrok, zbrani na sestanku 23. maja, izrazili, - da bi se ob šoli na Plešivem zgradil prizidek, ki bi prostorsko obogatil šolsko in obšolsko dejavnost in obenem omogočil priselitev krminskega otroškega vrtca. Vendar, glede na sedanje razmere, je skoraj nemogoče upati na takšno rešitev. Šolski, zlasti pa politični predstavniki so zato, da se plešivska šola preseli v območje krminskega šolskega centra na ul. Roma, kjer bi bi-
ze Ljubljane v skokih z male prožne ponjave. Tekmovanja so se udeležili telovadci iz vse Slovenije in, kot rečeno, telovadci športnega združenja 01ympia,
lo laže doseči tudi financiranje za primerno preureditev tako za osnovno šolo kakor za vrtec. Čeprav neradi, so starši pripravljani pristati tudi na to pobudo, a le pod pogojem, da se šoli in vrtcu zagotovita takšna prostorska kakor tudi drugačna avtonomija, ki bi ne prizadevala potreb po lepem narodnostnem sožitju. Čeprav posredno, je plešivska šola povezana tudi s cerkvico na Subidi. Že desetletja otroci, ki obiskujejo šolo na Plešivem, pristopajo k prvemu obhajilu na Subidi, kjer se vsako nedeljo daruje maša v slovenskem jeziku. Letos je pristopilo k prvemu obhajilu na Subidi v nedeljo, 5. junija, osem otrok, štirje fantki in štiri deklice. Za lepoto pomembnega dogodka dolgujemo zahvalo ge. Andrejki Hlede -Drufovka, ki je otroke katehetsko velikodušno pripravila, zahvala gre tudi Zdravku Klanjščku, ki je zbor pripravil in vodil, pa tudi staršem, ki so prisotne presenetili z dobrim in prijaznim prigrizkom (s pravo "krščansko agape") pod cerkveno lopo po maši.
In ne nazadnje čestitamo in voščimo vse dobro gospe He-mi Kristančič vd. Sirk za 102. obletnico rojstva, ki jo je v krogu družine, prijateljev in znancev praznovala pretekli teden.
ki so bili tudi tokrat edino zamejsko društvo. Pod vodstvom trenerja Mihe Vogrinčiča so naši tekmovali v kategoriji cicibani, tokrat ne ekipno, ampak kot posamezniki. Tekmovanja so se namreč udeležili le tisti, ki so pred mesecem dni na 30.od-prtem prvenstvu Slovenije v skokih z male prožne ponjave zasedli višja mesta, t.j. boljše rezultate.
V ostri konkurenci med skoraj 60 tekmovalci je najboljše mesto zasedel Kristjan Komjanc, ki je s 46.220 točkami zasedel 32.mesto. Na 36. mestu Matija Corsi (44.100). Za njima še Nejc Trpin (50. mesto - 34.950), Yao in Daniel Agbetiafa' pa sta bila rezervi. S tem tekmovanjem se je zaključila tudi dejavnost sekcije športne gimnastike pri ŠZ 01ympia, ki se bo ponovno pričela že septembra, saj se to goriško športno združenje v prihodnji sezoni pripravlja na 45. obletnico delovanja (na sliki telovadci v Ljubljani).
Damijana Češčut
Islandija v fotografijah Milana Bressana
Otok ledenega videza in gorečega srca
V skokih z male prožne ponjave
Mali telovadbi ŠZ Olympia v Ljubljani
NOVI
GLAS
Glavni urednik Andrej Bratuž - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it
Tisk: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l.,
Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
Letna naročnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
Oglaševanje: Oglaševalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6-Trst. Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it
/|LU|Y| Novi glas je član Združenja periodičnega tiska
v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v italiji FISC
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
To številko smo poslali v tisk v torek, 28. junija, ob 14. uri.
Človek Je Pristal Na Luni? Da, Da, Nedvomno...
"Vsi moji sinovi" še vedno izpod ruše vpije Reagan
Dr. Jekill in mr. Hy-de. Imeli smo ju priložnost spremljati prejšnji teden. Estrad-nika, ki sta si tako podobna, čeprav živita v dveh različnih svetovih. Posebej še od prejšnjega tedna dalje. Eden od njiju je suhi bledo-ličnež. Pravzaprav niti ni bledoličnež, ampak nekoliko prepleskan človek, ki se bliža petdesetim. Da, prav ste razumeli. Prepleskan! No, gre za človeka, ki se je v zadnjih 20 letih dal prepleskati bolj pogosto, kot se pleskajo sedeži društev strastnih kadilcev po svetovnih kadilskih kongresih. Ugotovili ste, da govorim o Michaelu Jacksonu, najbolj belopoltem izmed vseh pevcev. Nedolžen! je razglasilo sodišče. V vseh desetih točkah obtožnice. Po sodnem epilogu, ki je bil celo zanj prvovrstno presenečenje, se najpopularnejši pop pevec iz osemdesetih vsem oboževalcem, ki so ga čakali pred sodiščem, ni ni-
ti nasmehnil. Saj je logično! Če bi se samo poskusil nasmehniti, bi mu naenkrat začeli pokati vsi šivi plastičnega kirurga in bi se mu kirurško raztegnjena koža naenkrat zbrala v obliki gub pod vratom. Podoben bi bil kakemu bulldogu.	No,
vsekakor iz celotne zgodbe se je Michael Jackson izvlekel s formalno in sodno čisto vestjo. Še vedno lahko svojo podobo enači z Dr. Jekillom. Kdo pa je hudobni Mr. Hyde? Nasilni štiridesetletnik, ki je prejšnji teden dokončno propadel, potem ko se je že večkrat znašel na robu prepada. Rad se je pretepal, in to je počel profesionalno. Žal pa spada v posebno človeško vrsto deloholikov. Pretirano je na svoj poklic mislil tudi med prostim časom. Zato se ni pretepal samo na ringu, ampak kadarkoli se mu je po-
nudila priložnost tudi zunaj njega. No, kar nekaj časa je presedel za rešetkami, si nakopal dolgov čez glavo in nazadnje doživel svoj poklicni VVaterloo. Da, seveda, Mike Tyson, današnji Mr. Hy-de.
In kaj imata skupnega Dr. Jekill in Mr. Hyde? Rekli boste, nič posebnega. Pa ni tako. Oba sta zvezdniško zrasla v osemdesetih. No, njima ob bok lahko postavimo še eno zvezdnico iz osemdesetih, ki je postala pravi status symbol, Madonno, sodobno Marylin Monroe. Osemdeseta so obdobje Ronalda Reagana in njegove politike Vojne zvezd, končnega spopada s komunizmom ter seveda uveljavitve liberalne ideje takojšnjega uspeha pod vsakim pogojem in za vsako ceno. Madonna je to idejo osvojila: še danes je prvovrst-
na svetovna zvezdnica, ki je uspeh izpred dvajset in več let znala neverjetno dobro unovčiti. Kaj pa ostala dva junaka? Verjetno sta Reaganovo logiko razumela napačno. Preveč pozornosti sta namenila prvi postavki Reaganove politike: Vojni zvezd. Spremenila sta se v vesoljca. In to jima je uspelo! Po videzu res bolj spominjata na E.T.-ja kot na pripadnika človeške vrste. Dr. Jekill in Mr. Hyde sta torej poskusna zajčka ideologije vsemogočnosti turbo uspeha v pop vodah. Poskusna zajčka, ki ju je bio-genetika pop industrije popolnoma preobrazila. Mi-cheal Jackson se je iz Afroa-meričana spremenil v al-binca, Tyson pa v klinični primer obteženega Petra Pana, ki se ne sprijazni z zvoncem, ki je že zdavnaj odbil konec zadnjega roun-da njegove kariere.
Reagan pa za svoja sinova pod rušo žalostno toči solze.
Andrej Čemic
NOVI
GLAS
Lutkovna delavnica Otroškega pevskega zbora Ladjica
Devinski vrt ustvarjalnosti
Geč. Prireditelji so pojasnili, da	jih prikrojili scenariju otroške
so želeli osnovnošolskim	zgodbe Zrcalce, pri kateri so mla-
malčkom popestriti zgodnji po-	di ustvarjalci svobodno preo-
blikovali konec, ki je postal tako veliko "bolj demokratičen kot sicer", nam je zaupala Sitarjeva.
Kako pa lahko lutke spodbujajo ustvarjalnost mladinskih oz. otroških generacij, kako si lahko lutke izborijo prostor, ki ga dandanes pri vzgoji in prostem času otrok tako agresivno zasedata televizija in računalnik?
"Otroci se danes prepogosto ne znajo več igrati kot nekoč. Tudi ne berejo toliko kot včasih. Računalniki ponujajo le suhoparno možnost izbire, s svojim binarnim sistemom nikakor ne vodijo k svobodnemu ustvarjanju: kompjuterji so naravnani na relaciji - potrdi ali ne -, nakar se tudi možgani potemtakem oblikujejo. V umetnosti pa vedno obstaja tretja možnost - da, ne, možno -. Kreativnost je zato nekaj, kar nas dela svobodne, ne glede na to, ali bo otrok v svojem življenju postal inženir
Zagreb, 22. junija/ Vrnitev skupine Bijelo dugme
Mozaik z zagrebškega Maksimira
T"\ avno ko se nahajam 1-^ v Devinu, mi Avprihajajo na misel besede, ki jih je zapisal hrvaški pesnik Luko Paljetak: Ko ljudje ne bodo več na tej zemlji, bodo lutke pričale o njihovem obstoju. Če bi se lutke in angeli nekoč spopadli... : ubogi angeli." Tako nam je povedala vzgojiteljica Jelena Sitar med premorom lutkovne delavnice, ki je minuli teden potekala na sedežu devinskih zborov.
Domači OPZ Ladjica je letos ob podpori ZKB z Opčin in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu priredil kar posebno pobudo z naslovom Devinski vrt ustvarjalnosti, ki je bila namenjena osnovnošolskim učencem in srednješolskim dijakom. Slednji so v popoldanskih urah obiskovali gledališko delavnico, ki jo je vodil član ansambla SSG Gregor
letni čas z novo pobudo, ki ne bi težila k tradicionalni pevski in glasbeni dejavnosti, pač pa zajela drugačno, menda bolj celovito in vzgojno popolnejšo področje lutkarstva. Otroci	so
tako	pod
mentorstvom slovenske pedagoginje in gledališke delavke Jelene Sitar ves teden oblikovali lutke različnih barv in velikosti ter
Foto IG
ali bančni uradnik. Tak način razmišljanja ti gotovo pomaga, da lažje spoznaš tretjo pot." Svobodomiselnost v današnjem svetu kalupov? "Tako. Nenehno so naše sanje potlačene v neke sheme: dovolj je, da se ozremo v reklamne plakate, in opazimo, kdo se nam s teh smehlja.
Svet žre nato antidepresive, ker ni tak, kot ga fikcij ski plakati razkazujejo.
Ustvarjalna svoboda je nekaj, kar te dela človeka. V to verjamem in zato se tudi s tem ukvarjam."
Na kakšen način lahko lutke
vplivajo na pedagoški razvoj otroka? "Lutke ponujajo
malčkom več vrst ustvarjalnosti. Ko sem obiskovala šolo, so mi vzojitelji naložili v roke barvice
in spodbujali k ustvarjanju; z lutkami pa je zadeva veliko bolj kompleksno, saj ta postopek predpostavlja, da se mora otrok spoprijeti z različnimi vzgojnimi področji hkrati: nekaj mora povedati, ročno preoblikovati material v določeno figuro in jo nato oživiti; nenazadnje pa mora svoj trud predstaviti pred občinstvom. Gre torej za celostni način vzgajanja. Kreativnost je danes silno pomembna: ni dovolj, da otrok požre le to, kar mu odrasli ponujajo, veliko bolj pomembno je, da otrok razmišlja o tem, kar sproti dela."
Igor Gregori
PeThg OriginoiTour'
v treh večerih (Sarajevo, Zagreb, Beograd) zapisal v zgodovino balkanskega rocka. Na vsakem semaforju, na slehernem drogu
eden izmed njih, "po poti me je ulovil dež in zdaj sem že pozen. Ostajajo mi še karte". Takoj nato se je obrnil stran ter spet začel
predstavitvi pevcev Željka Bebka, Mladena Vojčiča - Tifa in Alena Islamoviča so se na stranskih ekranih vrteli posnetki iz
vpiti: "Karte, karte poceni!". Da, neverjetno! Legendarna skupina Bijelo dugme ponovno skupaj. In ob kitaristu Goranu Bregoviču vsi trije pevci, ki so v sedemdesetih in osemdesetih
sedemdesetih in osemdesetih, vse od življenja navadnih ljudi v takratni Jugoslaviji do Marado-novih vragolij na SP '86. Nad vsem in vsemi pa je bdel on, nenadomestljivi Brega, pravi prvi mož skupine. V svilenem
suknjiču in zeleni srajci je s svojim stilom in karizmo v zagrebški večer pričaral akorde zlatega rockovske-ga obdobja, pomešane z neenakomernimi ritmi in disonancami, tipičnimi za balkanski melos. Nostalgični pridih so koncertu dajale back vokalistke, v bolgarske narodne noše oblečene članice Bregovičevega Orkestra za vijenčanje i sprevode, divje in priganjajoče ritme balkan rocka pa je popestrila skupina tubačev.
Bijelo dugme so nazadnje igrali skupaj leta 1989, nepričakovani skupni povratek, ki ga je financirala Coca cola, je na noge spravil vse republike bivše Jugoslavije. Tudi v Zagrebu se je zbrala pisana paleta poslušalcev. V stadionu so se v velikem številu zbirale trume mladih zagretih oboževalcev, ki so jih ob poslovilnem koncertu Bregoviča in ostalih pred šestnajstimi leti starši še pestovali. Očitno gre za moč mita, ki se je predajal v ustnem izročilu od očeta do sina seveda z izdatno pomočjo plošč, kaset in nazadnje zgoščenk. In ta mit je napolnil stadion Mak-
Tramvaj številka 11, ki povezuje osrednji trg bana Jelačiča in najbolj nogometni del Hrvaške, zagrebški stadion Maksimir, je bil v vročem in soparnem popoldnevu hrvaške prestolnice celo popoldne neverjetno poln. Nogometna sezona je že zdavnaj mimo, tudi Bad blue boy-si (navijači Dinama iz Zagreba) se ne potepajo več po Maksimir-ski ulici.
Nogomet je bil v sredo,
22. junija, vsem prisotnim deveta briga. Zagreb je imel namreč pomembno nalogo prispevati dragocen kamenček v mozaik mita, ki se je
zagrebške mestne razsvetljave, pa seveda na zidovih poslopij, je bilo mogoče najti vse od velikih plakatov do malih sporočilc: "Prodajam karte za koncert skupine Bijelo dugme". Se-
veda tudi preprodajalci kart so	očarali rockerje vseh republik
imeli polne roke dela. "Prišel	nekdanje Jugoslavije. Mozaik
sem iz Gradca", se je potožil	mita se je postopoma gradil. Ob
simir z množico kakih 60 tisoč poslušalcev. Mladi so ob zvokih uspešnic noreli, le lučaj stran od njih pa je zagrizen rocker srednjih let s košatimi brkami in dolgimi osivelimi lasmi, povezanimi v konjski rep, skoraj potočil solzo ob glasbi, ki ga je naplavila na otok spominov izpred dobrih dveh desetletij. Plu-rigeneracijsko sliko je zaokrožila figura malega petletnega dečka, ki je na očetovih ramah spremljal triurni koncert ter z rdečo ruto skupine, zavezano okoli glave, v ritmu glasbe mahal in krilil z rokami. Uspešnice so v topli zagrebški večer donele kot po tekočem traku. Baladi Selme in Loše vino, izrazito rockerske Ne spa-
vaj moja mala muzika dok svira in Tako ti je moja mala, kad ljubi bosanac pa do poznejših Pa-daju zvezde in Napile se ulice in Lipe cvatu. Poslovilne Brego-vičeve besede tokrat niso bile prepletne z nelagodjem s koncerta v Sarajevu, ki ga je povzročil Goranov komentar na bivšega bošnjaškega predsednika Alija Izetbegoviča. Najbolj poznana hita, Durdevdan in Hajdemo v planine, sta tako dopolnila zagrebški mozaik glasbenih spominov.
Islamovičev "Ajmo curice, ajmo dječaci" pa je še dolgo v noč v Zagrebu pretresal ulice v ritmu za eno noč ponovno oživljenega mita.
Andrej Čemlc
Za večje
AsviriA ti aii/; lil* Ob' 30-02-701
CoVG (iuiku