Poštnina plačana v gotovini Uhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7"50Din, iainozemstvo20Din Račun pri poštnem čckovnem zavodu št. i 0,666. Jtova ®oba Cena 1 Din Redakcija in nprava: Celje, Strossmayerjeva ullca št. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasl po tarifu. Rokopisl se gprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 21. Celje, petek 10. marca 1933. Leto XV. Naše sadjarstvo in gospodarska kriza Do sedaj sem opisal dva »prijate- lja« naših žlahtnih dreves, ki dreve- sa neprestano nadlegujeta, dokler jih popolnoma ne uničita. Mi imamo dvoje zakonov, božje in posvetne, oboji pa so glede klevete in kritike »e s posebnim zakonom zašciteni. Cez božje zakone ni dovoljena nobe- na kritika, ker se ta zakon glasi: »Kar je Bog naredil in naredi, vse dobro in prav naredi.« Jaz in še go- tovo marsikdo drugi je gotovo žc skušal njegove »naredbe« kritizirati. Da se je pa Bog ob ustvaritvi raznih koristnn\ stvari in živali domislil tudi toliko raznovrstnega, skrajno Škodljivega mrcesa in mu dal živ- Ijenje, nisem nikoli verjel in tudi no bom. Narava nain daje spomladi, ob cvetu našcga sadnega drevja, najve- selejši čas; ob pogledu na lepo eve toče drevjo nam nehote zaigra sree. Tako krasnega časa ne doživimo vse leto več. Ako pa so drevju prizanesli požrešni potepuhi, imamo na jesen, ko je drevje obloženo z lepim, razno- foarvnim sadjem, Se večje veselje. Koltko veselja in utehe je čez zimo, ko imamo polne shrambe okusnega sadja, da ga zauživamo sami in to- lažimo otroke ter bolnike, katerim delamo iz sadja zdravilna jedila. Vse zgoraj popisano bi lahko imeli leto za letom, ako bi nam tega ne prepre- Pili že popisani škodljivci. Eden teh, ki ne uničuje sadnega drevja, pae pa že sadje takoj, ko se začne cvet razvijati, jc dobro znani jabolčni cvetoder (anthonomus po- morum). Ako je spomladi neugodno vreme, se rdeče nadahnjeni cvetni popi naäega jabolfnega drevja no morejo dovolj hitro razviti. Posebno Ce je sprva mrzlo, potem pa hitro pride južni veter, postano mnogo sprva rumenih jabolk poznejc rja- vih, nagrbančenih in se popolnoma posuše. Ljudstvo imenujo tako pri- kazen »smod«. Taki popki ostanejo zaprti in ne morejo podariti sadu življenja, ker je njihovo last.no živ- Ijenje vzel požeruh-cvetoder, komaj do pet milimetrov dolg rumenkast erviček, ki je v svojem variiern skri- vališču uničil nežno notranje evetne dele, ki so za oplojenje neobhodno potrebni. Ta peklenski gost jo brez- noga ličinka drobnega, približno 4 mm dolgega, rjavega rilčkarja, ki polaga svoja mnogobrojna jajčeca posamezno na nežne, še trdno zaprte cvetne popke. Po nekolikih dneh, ako je vremo ugodno, se izkobacajo iz popkov ličinke, ki so tako neznatne, da jih komaj opazimo. Te se zarije- jo v jedro popka in zaeno tarn svoje škodljivo delo. Le ako se popki vsled ogrevajočih solnčnih žarkov in mir- nega vremena in vsled polne dreves- ne moci, odprejo closti naglo, je od- bila zadnja ura lmdobnemu požeru- hu, ki je za ponočni hlad jako ob- Cutljiv. Ce pa ostane popek vsled hladnega vremena zaprt, mu ni več pomoči. Že v popku se izpremeni li- finka v bubo. Proti koncu mese- ea maja razdere hrošč bubino ogri- njalo, prej posuSeno in nagubano steno svojega dosedanjega bivalisea, in se izmuza na beli dan. Cez leto živi hrošč na jabolčncm drevju ter se prehranjuje z njegovim listjem. V jeseni si poišče pod razpokano skor- jo in mahom prezimovališče. Cim se jamel giibati na pomladanskem to- plem solncu na drevju novo živJje- nje, se napotijo hrošči tja deloma po deblu, deloma se poslužijo perutnic, se sparijo in potem začne samica odlagati jajčeca in tako gre njih škodljivo delo dalje. Jabolcni cveto- der povzroča ogromno škodo in uni- j či lahko ves pridelek enega leta, to pa samo onim, 'ki se za snaženje drevja in za drevo sploh nie ne zme- nijo, dokler ne vidijo na njem sadu, ki je redek in nikoli zdrav in lep, šo manj pa okusen. Zatiranja tega Skodljivca se mora- mo lotiti z vso resnostjo povsod in z vsemi močmi in sredstvi. Kadar se »smod« že opazi, je za tisto leto že vse izgubljeno. Kdor ima drevje lepo osnaženo in gladka debla, spodaj okoli debla okopano, s pepelom ali z apnenim prahom potrošeno, spomla- di in jeseni vsa debla z že opisano zmesjo dobro omazana, predno se popki začno razvijati, z zmesjo Gar- kona dobro poškropljeno, se mu ni treba bati, da bi mu ta škodljivec kedaj delal občutno škodo. Ni večje- ga zaslužka kakor je ravno pri sad- nem drevju, ako ga ölovek pravilno odgaja, to je, ako ga redno okopava, snaži in zajedalce pridno za- tira. Ravnajte se po mojih navodilih in hvaležni mi boste, drevje pa vam. Vatroslav Kosi, strok. okonom. DOMACE VESTI (1 Narodno predstavništvo. Senat je v četrtek 9. t. m. po dvodnevni raz- pravi v naßelu in v podrobnostih ( sprejel novi zakon o občinah. Na dnevnem redu seje, ki se je pričela v petek 10. t. m. dopoldne, je raz- prava o načrtu druStvencga in zbo- rovalnega zakona ter o /akonskem predlogu gledo nove razdelitve sre- zov v vi'baski banovini. Financni od- j bor Narodne skupščine je v četrtek zaključil debato o državnem prora- čunu in o finančnem zakonu za leto 1933/34. Zadovno porofiilo bo objav- ljeno na seji Narodne skupščine, ki se sestane v soboto 11. t. m. ob pol 11. dopoldne. Načelna proračunska (lebat.a v Narodni skupščini se bo pričela v ponedeljek opoldne. Raz- prava se bo forsirala in bo Narodna skupščina zasedala trikrat dnevno in tudi ob nedeljah dopoldne. Tako bo najbrž mogoce zaključiti razpra- vo o proraßunu v Narodni skupäßini in v sen«tu še pred koncem nieseca. j (1 Druflst letošnja dražba krzen v Ljubljani na velesojmn bo v ponede- ljek 27. t. m. Iz dosedanjih dražb »Divje kože« je dobro razvidno, ka- ko važna je skupna organizirana prodaja za naše lovstvo. Tudi letoš- p.ja prva ilražba, ki se je vršila fe- bruai'ja, jo nad pričakovanje dobro I uspeln, posebno kai* sc tiče zares pr- vovrstnega blaga. Kdor ima še krzna, naj jih .takoj pošlje »Divji koži«, Ljubljana, velesejem, da tako izrabi priložnost in vnovci svojo blago, ker se dražba kož potem ne bo več po- novila. d Dražba občinskega lova občine Grajska vas. Sresko nacelstvo v C.e- lju razglaša: S tuk. pravomoeno od- ločbo z dne 9. februarja t. 1. No. 2483/1 je bila razveljavljena zakupna po- godba za lovišče Grajska vas. Glede na to se razpisuje v smislu § 13. za- kona z dne 21. septembra 190G., dež. zak. št. 5 iz 1. 1907. v svrho oddaje lova v zakup do poteka zakupne do- be, to jo od 1. aprila 1933 do 31. mar- ea 1935. javna dražba na dan 29. marca ob 11. dop. na sreskem načel- stvu, soba št 1. Lovižče obsega 339.151 ha in je določena vzkliena cena 400 Din. Prav toliko znaša va- dij. Dražbeni pogoji so i\a vpogled med uradnimi urami na sreskem na- čelstvu v Celju. Lovska dmXba kot izdražitelj lovižča je dopustna do vkljuCno treh clanov. Zdražitelj lo- višea bo oblastno odobren le, če se izkaže s potrdilom članstva SLD. ojev, puško, torbo, čik, vse drugo pa bo moja skrb.« Bil jo stai-i lovec Kordež, ki mu uoben dan ni bil pregrd. Cim huje je brilo, tern bolj mu je plamtelo v lov- «kem isreu. Sicer j;e bl| poštenjak, ^vest človek, le na to ni dovolj pa- sil, kje mu je kaj prišlo v pest. Ko sem mu dal puško, sem mu to- r«j zabičal, naj ostane lepo na do- mačem. Pa si je klobuk potegnil na oči in je z zabeljenim fiikom v ustih izginil v snežni metež. Zunaj jo venomer tulilo in zavija- lo. Kazalec na uri je polagoma zlezel že na poldan. Tedaj so se spet po- tresla vrata. V tern neurju je bil do- spel velik, močan človek,' kozav v obraz. Javoršek je bil, kožuhovino je kupoval, zlasti lisičjo in kunino, pa dobro vino je rad pil. Včasih ga je pot zanesla tudi v moj kraj, vsikdar je rad kupoval moje blago. Po sta- rem obiCaju sem mu postregel in ta- ko je v pomenku cas naglo poteka 1. Zunaj je piš ponehaval, ure so šle v mrak. Rahlo nekdo potrka, mi namigne, stopim v vežo. Lovec Kordež je bil, ves prezebel in gladen kakor volk. In mi je pripovedoval. Srnjaka, sta,rega. sainca sled je bil našel, sledil mu je po grabah skozi sneg in led. KonCno ga je zalezel Na peskih, tarn je bilo konec mojega re- virja. In tarn se je pričenjal plaz. Moral je paö tvegati strel, da mu prej srnjak ne uide cez rnejo. Tanko \ 8"a je vzel na muho v plefe in grom- ko je odmeval strel. Zadeta zver se vzpne in zdrsne v brezdno. Strelec je hitel po ovinkvi '/.a, plenom, si ga nadel na hrbet in se vrnil v moj revir. Tarn se je skril v rižo, odložil je breme in ga skril črovesja. A glej tristo strel! Čez plaz se rino irojica ogljarjev. Ves dogodek so najbrž opazovali in bi radi dobili srnjaka, Urno pobegne stari lovec, a s težko butaro bi se mu ne posrecilo. Smja- ka jim je moral prepustiti. Na begu pa skrivaj opazuje, kam drvarji ne- so plen. Osle in fige jim kaže, grdo jih zmerja ljut. Nato pa jo ubere čez drn in strn k meni v dol z boleCino in jozo v sreu. In mi toži: »Srnjak je prelep, da bi se ogljar- ji smeli mastiti ž njim. Prevdarite, kako bi se ga bilo mogoče spet po- lastiti!« Postregel sem mu z jedjo in pija- Co, potem smo vsi trije premišljeva- li, kako in kaj. Našli smo dobro re- šitev in pognala sva starega lovca k počitku. Javoršek in jaz pa sva po- iskala v omaj-i žandarsko uniformo, bila jc svakova last. Lepo mu je pri- stojala. V zbirki orožja sem našel puško s starim bajonetom. Žandar- ski klobuk z dolgo perjanico pa je nadomestilo pokrivalo mojega sina, ki je nedavno služil pri 9. lovskem bataljonu v Beljaku. Noc je že razgrinjala svoj črni plaSß po vesoljstvu, ko sva jo jaz in Javoršek kot orožnik mahnila v str- mi breg. Skozi megle sva srčno ho- dila in gazila sneg, dolgo se je vlekla pot. Pod oknom ogljaaske koče postoji- va in gledava vanjo. Ljudje so se- el el i okoli mize, vrc je krožil med njiini, šalili so se. Lahko so bili ve- seli danaSnjoga plena. Včasih se je kdo zagledal pod mizo, tarn je mo- ral ležati preklicani srnjak. »Pod mizo ga imajo,« pošepecem orožniku, »zdaj pa le brž na delo, da ne bo prepozno.« In Javoršek, pogumen človek je bil, stopa možato k vratom in potr- ka nanje s puško: »Gospodar, odpi*ite!« Stran 2. »Nova Doba« 10. III. 1933. Stev. 21. dali vsako točko dovršeno in so si na mah osvojil občinstvo. Ob kon- cu sporeda so dodali še Andante cantabile iz Čajkovskega kvarteta v d-duru. Koncert, ki je nudil pravi umetniški užitek, pa je bil slabo ob- iskan. Celjsko in okoliško občinstvo kaže vedno manj smisla za serijoz- no umetniSke prireditve. Izgovor z gospodarsko krizo v tern primeru no drži — gre za krizo duha . . . R. P. c Bernekerjeva zapuščina v Celju. Pokojni Fran Berneker je nekaj časa pred svojo smrtjo prebival tudi v Celju. Ob tej priliki je izvršil tu tu- di nekaj javnih del. Tako je renovi- ral Marijin kip na Glavnem trgu in Kalvarijo. Kip Marije Magdalene (?) je popolnoma nov in Bernekerjevo delo. Gotovo je v tern času izvršil tudi kako drugo delo za zasebnike. Znano nam je pač bilo, da izdeluje glavo pok. dr. P. Turnerja» Delo je bilo tudi dovräeno in se ne ve, v ri- gavo last je prešlo. Zvedeli smo pa, da je bila te dni izročena Narodni galeriji v Ljubljani, kot zakonitemu dediču pokojnika, zapuščina po pre- zgodaj umrlem kiparju, ki je še osta- la v Celju po njegovi preselitvi v Ljubljano. Umetnik je stanoval v Ce- lju nazadnje v Gosposki ulici 8, v podstrešni sobici. Tu je zapustil raz- ne reči, ki jih ni prišel več iskat. Upravnik te hiSe, upok. žel. uradnik g. F. Virth je vso ostalino sbran.il in 'dal po smrti Fr. Bernekerja po urad- nih organih oceniti. (Cenitev je zna- ELITNI KINO UNION CELJE Šala okrog 300 Din.) Pred dnevi se je obrnila uprava »Narodne galerije« v Ljubljani na učitelja g. Gerlanca v Celju s prošnjo, da ji poroča in toe- no opiše predmete, ki se nah aj a jo v Celju po pok. Bernekerju, da preso- rli, ako se izplača prevoz. Ob tej pri- liki je bilo ugotovljeno, da sta med ostalino tudi dva kipa iz mavca. En kip je bil krasen portret dr. Turner- ja v nadnaravni velikosti. Drugi kip pa je osnutek za nagrobni spomenik imenovanega. Na nizkem podstavku je steber, za stebrom stoji akt mla- denißa; steber rail sega do pasu. Z levico je mladenič oprt na steber, v roki drži odprto knjigo, v diesnici ima bakljo, ki se dotika v spodnjem koncu stebra, tako da se po stebru Vije plamen plamenice. In :iz tega plamena se na zgornjem delu stebra pojavijo konture Turnerjeve glave. Delo je izredno učinkovito in je po- sebno kip krasno izdelan. Žal se ni izvräiJo, kolikor nam je znano. Osnu- ^Slager" izposojevalnica gramofonov od Din 10'- gramofonskih plošč „ „ V- Istotam „Rekord" manufaktura na obroke. C e 1 j e, Dečkov trg 4 a. Omizje se preplašeno spogleda, vsem se je sapa zaprla Šest mož je bilo in tri ženske vmes. »V imenu postave! Takoj odprite!« Hišna mati se dvigne od mize: »Kdo je?« »Žandarska patrulja!« Zapah zaropoče, vrata se odpro in orožnik vstopi: »Dober večer! Graščak me pošilja po srnjaka. Ce priznate vso svojo krivdo, bo kazen milejša. Sicer pa sam vem, kje je v popru zajec!« Seže pod mizo in izvleče za nogo smjaka: »Ven ž njim iz koCe!« Možje ga za- vlečejo pred kočo. »In zdaj bomo pisali zapisnik! Va- §a imena?« Ženske prosijo s povzdignjenimi rokami milosti za svoje može, ti pa zatrjujejo, da sami niso ničesar kri- vi. Orožnik zapisujo, se rezko poslo- vi in odhaja. Vlačiva srnjaka navzdol po strmi- nah, srečno dospeva do doma, tarn naju je vesel stari lovec Kordež: »Kaj bi tako lepega srnjaka pro- puščali umazanim ogljarjem. Žgan- ce naj si kuhajo s prežganko!« tek je visok 1.30 m. Oba kipa sta bi- la nepokvarjena. Razen kipov je bila še razna drobnarija, orodjo in dru- go, ki pa je bilo brez vrednosti. Kipi so bili shranjeni v drvarnici v Go- sposki ulici in je sreča, da so tako dolgo (skoro 2 leti) ostali nepokvar- jeni. Bili so takoj odpremljeni v Ljubljano, in tako je naša Narodna galerija obogatela na dveh lepib de- lih. c Za »Lovski pies« v Celju vlada tako zanimanje, kakor že dolgo ne za kako drugo prireditev. Kar v gru- čah prihajajo ljudjo si ogledovat res prokrasno dekorirane veselične pro- store Narodnega doma. Naša zelena bratovščina se je res postavila. Zbra- la je iz Celja in okolice take trofeje, na katere bi bile tudi svetovne raz- stave ponosne. Videti je- rogovje jele- nov, damjakov, kozorogov, gamzov, srnjakov. Vse mogoče nagačcne ž,i- vali, črni nepri, medvedi in razne ptice so tako srečno razvrščene, da človek občuduje okus prirediteljev. Narodni dom je pretvorjen v nara- ven park — bajesloven gozd. Kako prijetno zadiši smrečevje, ko vstopiš v ta paradiž! V vestibulu jo priprav- Ijena kletka za živo srnjad. Bernar- dijeva srna in krasen srnjak bosta prebila en večer z nami. Videli bo- mo, kako se bosta počutila. Občuclo- valcev bosta pa imela gotovo več ncgo sta jih imela vse doslej. Sta pa tudi zelo lepa in zelo dobro rcjena oksemplarja, ki se na Bernardijevem vrtu izvrstno poCutita. Tako lepo aranžirane dvorane Celje še ni vide- lo. Vsa cast gospodom lovcem Ber- nardiju, Dečmanu, Kraupnerju itd. 1 hi in Poljaki. Vršilo se bo na našem najluksuznejšern parniku »Kraljici Mariji«. Cene so razmeroma zelo niz- ke: od 3.800 do 7.000 Din, in se pla- čajo v treh obrokih. Prijave se spre- jemajo do 25. marca 1933. Sprejema jih tudi celjski odbor »Jadranske straže«, kjer se tudi dobijo vse in- sormacije. c Iz sodne službe. Gosp. dr. Leopold ViCar,., sodnik okrožnega sodišča v Celju, je imenovan za sodnika ape- lacijskega sodišča v Ljubljani. c Iz srednješolske službe. Akad. slikar g. Olaf Globočnik, suplent na klasični gimnaziji v Ljubljani, je premeščen na drž. real no gimnazijo v Celju. c Iz poštne službe. Poštna uradni- ca gdč. Hedvika Pečarjeva je preme- šCena iz Šmartnega ob Paki v Cehje. <¦ Iz železniške službe. Premešeeni so v Celje: uradniški pripravnik Mar- tin Podgoršek v Rajhenburgu, vla- kovodja Alojzij Rižnar v Murski So- hoti ter popisovalec voz Filip Skok in zavirač Jancz Jevšovar, oba doslej v Mariboru. c Iz d«ivčne službe. Davčna pri- pravnica gdč. Milica Periceva je pre- mesCena iz Celja v Ljubljano. c Ljudsko vseučilišde. Za ponede- ljek 13. t. m. napovodano predavanje znanega, v Celju živečega pisatelja in publicista g. dr. Luja Vojnovica o narodnem preporodu v Dalmaciji je vsled nepredvidenih zaprek p r e 1 o - ž e n o za ncdoločen čas. c Celjsko pevsko društvo bo imelo v ponedeljek 13. t. m. vajo za moški, v sredo za ženski in v petek za me- šani zbor. Vsi in točno! — Pevovodja. I sioviti TRADER HORN se p^^a [ Vam vsem pa, ki ste prijatelji na- rave in neprisiljene zabave: Na svi- denje! V raznih paviljonih boste po- streženi po grofovsko. c Knjižna nabiralna akcija za Slo- vence v tujini, ki se jo pričeln v Ce- lju v ponedeljek in bo zakljucena v soboto 11. t. m. popoldne, beleži lep uspeh. Doslej je bilo nabranih že nad 1.500 knjig. Oni, ki so obljuhili, da bodo sami poslali knjige, nnj blago- volijo to storiti do sobote popoldne. c Regulacija Koprivnice. V zvezi z akci.io za omiljenjc brezposelnosti je pričela obCina Celje-okolica v po- nedeljek 6. t. m. z deli za regulacijo Koprivnice na ozemlju okoliške ob- fine. Začeli so pri Dečkovi cesti. Za- poslcnih je GO brezposelnih in sicer 30 iz okoliške, 20 iz škofjevaške in 10 iz teharske obCine. Kakor znano, bo- do stroški kriti z državnim prispev- kom v zncsku 225.000 Din. Del te vso- to je okoliška občina že prejela. Mestna obCina bo v isto svrho sama regulirala Koprivnico na mesJtnem teritoriju. c Krajevna organizacija JRKD za Celje-okolico bo priredila, dreVi. ob osmih v gostilni gosp. Fazarinca na O ^ ti'oznem nadal j evan je preda- vanja o prvi pomoči pri obolenjih ži- vine. Predaval bo sreski veterinar- ski referent g. Maksim Šribar iz Ce- lja. Tretje predavanje o tern pred- metu bo predvidoma v četrtek 6. t. m. ob 20. v gostilni g. Šupergerja na Lopati. Vabljeni so vsi, ki se zani- majo za živinorojo. c »Jadranska straža« bo priredila v času od 15. junija do 4. julija t. 1. veliko propagandno potovanje po Jadranskcm in Sredozemskem mor- ju. Udeleženci bodo posetili vsa po- morska mesta naše, francoske, špan- ske in afriške obale, tako: Split, Du- brovnik, Ajaccio — rojstno mesto Napoleona — Monacco, Monte Carlo, Nizzo, Toulon, Marseille — tu se bo vršil sestanek »J. S.« s »Pomorsko in kolonialno zvezo Francije« — Bar- celono, Alžir, Tunis (Kartago), Malto, Kotor, Dubrovnik in Split. Potova- nja se bodo udeležili tudi bratje Ce- c Društvo absolventov drž. trgov- skih šol v Celju jc imelo v četrtek 9. t. m. zveCer svoj prvi redni občni >,bor, na katerem je bil po poročilih funkcijonarjev izvoljen nov odbor s predsednikom g. Leopoldom Weix- lerjem. Poročilo o občnem zboru bo- n\o objavili v prihodnji številki. c Žetev smrti. V četrtek 9. t, m. zjutraj je umrla v Celju (Vodnikova ul. 1) na posleclicali hripe v starosti 44 let ga. Amalija šmigovčeva, roj. Vrečkova, soproga upravitelja eks- ])oziture OUZD v Celju g. Viktorja smigovca in posestnica na Hotunju pri Ponikvi ob juž. žel. Truplo po- kojnice, ki je bila vzorna žena in iz- redno clobra mati, so prepeljali na Ilotunje, od koder bo v soboto 11. t. m. ob 10. dopoldne pogrob na žup- no pokopališče na Ponikvi. Pokoj- nici bodi ohranjen blag spomin, tež- ko prizadeti rodbini naše iskreno so- žalje! — V celjski bolnici je umrla 7. t. m. 68-letna postrežnica Elizabeta fiuprova iz Celja, 8. t. m. pa 18-letna dninarica Mari j a Škorjančeva iz §kofje vasi. N. p. v m.! c Občnl zbor Strelske družine v Celju, ki bi se moral vršiti v nedeljo 12. t. m. dopoldne v hotelu »Huber- tusu«, je preložen na pozneje. c T&mburaško društvo »Danica« v Celju bo imelo svoj redni letni obč- ni zbor v soboto 18. t. m. ob 20. v po- sobni sobi g. Filipčiča v Gledališki ulici z običajnim dnevnim redom. S tern se brez posebnh vabil obveščajo vsi redni in podporni člani. — Od- bor. c Zveza čebelarskih podružnic za mariborsko okrožje v Celju bo ime- la svoj redni letni občni zbor v ne- deljo 12. t. m. ob 9. dopoldno v ob- Cinski posvetovalnici na Bregu. c Gospodarsko društvo poštnih in brzojavnih nameščencev v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 19. t. m. ob 9. dopoldne v sobi za pismonoše v poštnem poslopju. c Združenje čevljarjev v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 26. t m. ob 8. zjutraj v Na- rodnem domu. NAZNANILO PRESEUTVE ZOBNI ATELJE E. G. HOPPE drž. diplom. dentist Od 1. aprila 1933 se nahaja zobni atelje na Cankarjevi oesti II, prvo nadstropje desno, nasproti hotela »POŠTA« Rnmeni zobje kadileev Po dolyoni iskanju sem vendar enkrat naselprayo sredstvo za svoje zobe. Zo po trikratni uporabi sem dnbil bloščečo bele zobo, vzlic tcinu, da so l>i!i od kajonja rujavi in nelcpi. Odslcj no bom upi rabljal iiieesar driiKC^a, kakor "Clilorodonf*. P. Toma/iö, M.... Znlitevajte zato samo pristno C!liloroilont zobno |)asto, tuba Din. 8.- in Din. 13.-, tor smvo-aiiajto vsak «adoinoslek. c Celjska podruznica Osrednjega društva nižjlh poštnih in brzo javnih uslužbencev za Slovenijo bo imela svoj redni letni obCni zbor v nedeljo l\ aprila ob 15.30 v klubovi sobi v Celjskem domu. c Pcskus samouiora v parku. V poncdelje'k G. t. m. okrog 16.45 si je 49-letni davCni sluga Josip Ö. v rne- stnem parku z britvijo vrezal v vrat. xMoza so takoj prepeljali z reševal- nim avtomobilom v celjsko bolnico. Poškodba ni nevarna. Vzrok obupne- ga dejanja je odpust iz državne slii- žbe. c Baraka se je vnela. V sredo 8. t. m. okrog 11. dopoldne je nastal vsled premočno razgreto železne pe- 5i ob leseni steni v baraki trgovca z drvmi in premogom g. Nikolaja Er- nija poleg vojašnice kralja Aleksan- dra na Mariborski cesti 17 ogenj, ki se je hitro giril. Kmalu so prispeli gabrski gasilci, ki so ogenj pogasili. Škoda znaša okrog 1000 Din in ni krita z zavarovalnino. c Mučenje živali. Kolikokrat smo ze pisali o tern! A vendar se še ved- no pritožuje prebivalstvo, da mora gledati, kako neusmiljeni vozniki s protepanjem silijo izmučeno živino, da bi vlekla tovore, ki so pretežki. Prej so pretcpali živino po zvodone- lem snegu, sedaj jo bodo pa po bla- tu. Da bi ji vsaj včasih, ko vidijo, da ne gre več naprej, dovolili kratek | od 10. —14. III. I odpočitek na cesti! Mislimo, da je dolžnost organov javne varnosti in vseh pravih ljudi, da bi se zanimali za posebno hude slufaje. c Nesrece in napadi. Eno leto stara hčerka drvarja Marija Rožičeva s Hudega vrha se je 8. t. m. polila do- ma s kropom in se nevarno opekla po vratu in rokali. — V noči na 9. t. m. je neki moški napadel 27-letne- ga dninarja Martina Deželaka iz St. Lenarta nad Laškim ter mu pri- zadjal z nožem deset ran na glavi, obrazu in po drugih delih telesa. — V Konjicah si je 48-lletni trgovski pomoCnik Ivan Grosek 8. t. m. pri padcu na gladki cesti zlomil desno nogo v gležnju. — Pri razstreljevanju skal v Straži pri Rogatcu je 8. t. m. priletel težek kamen na 31-letnega rudarja Milana Cučka s Huma ob Sotli, ki je stal 100 m vstran, ter mu zlomil in razmesaril levo podlehtni- co. — 18-letnega hlapca Vinconca Mastnaka iz Št. Ruperta nad Laškim je 7. t. m. neki znanec upijanil, nato ga pa napadel in obCutno poškodo- val na glavi. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Tatvine. V noči na 5. t. m. je nekdo izmaknil mesars'kemu pomofi- niku Alojzu Zakušku iz veže pri nje- govem stanovanju v Gosposki ulici 1700 Din vredno novo, 5rno pleskano kolo znamko »Westa«, St. 311.203. — Dne 6. t. m. med 18. in 19. je nekdo izmaknil iz avtomobila trgovca gosp1. Vladimira Manojloviča iz Žalca pred kavarno »Evropo« zavitek, v katerem je bilo 400 Din vredno avtomobilsko orodje. Storilec je bil gotovo zelo razočaran, ko je pozneje odprl zavi- tek. Ukradone predmete je zanesel na vrt pri stanovanju nekega poli- cijskega uradnika na Masarykovem nabrežju, kjer so jih drugi dan našli. — Iz nove tovarne kvasa in slada, ki jo gradi g. J. Kirbiä pri Sp. Lanov- žu, je nekdo v noči na 7. t. m. odne- sel več šip v vrednosti 200 Din. c Celjske kolonije ob morju v Ba- karcu. Kolo jugoslovenskih sester v Celju bo odpremilo lotos svojo prvo kolonijo v krasno morsko zatišje dne 8. junija zvečer. Starši gotovo ne mo- rejo nuditi svojim otrokom boljäega in cenejšega okrepCila, nego je ˇ morski vodi in pod južnim solncem. Stev. 21. »Nova Doba« 10. III. 1933. Stran 3. Da je hrana tečna, zadostna in deci vsestransko primerna in da je nad- zorstvo zanesljivo, je itak že znano. V kraju, ki nudi poleg gorkega soln- ca tudi mnogo prijetne sence, je mo- derno urejeno kopališče in zdrava živa pitna voda. V bližini Bakarca so krasne izletne toČke kakor Bakar, Sušak, Kraljevica, Cirkvenica itd. Prijave za kolonijo sprejema Kolo jugoslovenskih sester v Cclju tudi pismeno, ustmeno pa ob torkih ob 15. v fizikalnem fcabinetu dekliško meščanske sole. Pri vpisu je plačati 100 Din kot vpisnino, ki se pozneje všteje v oskrbo. I. kolonija od 8. do 30. junija za mladino in odrasle (ma- tere z deco). II. kolonija od 29. juni- ja do 21. julija za dečke. III. kolonija od 20. julija do 11. avgusta za dekli- ce, IV. kolonija od 10. avgusta do 1. septembra samo pod pogojem, če bo dovolj priglašencev. Kdor hoče svo- bodno zbirati nied kolonijami, naj se javi čim prej. — Odbor celjskega Kola. c Trgovci in obrtniki, ki želijo ob- iskati Dunajski velesejem, dobijo •znižane vozne karte za tja in nazaj ter sejmske legitimacije v Tujsko- prometni pisarni (Putnik) v Celju, Krekov trg. Sejom traja od 12. do 19. t. m. Letos izredni 331/» popust na avstrijskih želcznicah. Nadoljnr in- formacije daje pisarna. c. Poverjenišlvo Vodnikove družbe za Celje in okolico vabi vse Clane, ki äe niso prejeli knjig za preteklo leto, da jih dvignejo v Tujsko-prometni pisarni pred kolodvorom. Oni čJani pa, ki še niso plačali članarine za te- koče leto, se prosijo, d«*» jo plačajo čim prej, uajkasneje pa do 15. apri- la in s tern pribvanijo pisarni mnogo nepotrebnega dela. Že dve leti ima družba mnogo nepotrebnih stroškov in izdaUkov, ker ne more pravočas- no ugotoviti števila članov in nakla- de knjig. Lani je družba. ob času, ko je dala knjige v tisk, imela komaj 6000 Clanov. Tiskati je dala še enkrat toliko izvodov, pa jib je zmajkalo in moral a je napraviti novo naklado, kar je knjige in razdelitev podraži- io in več tisoč članov je prcjelo knji- ge poldrugi mesec poznoje, nego bi jih morali. Vemo, da so čnsi težki in da je gospodarska kriza velika, toda Clanarina Vodnikove družbe je raz- meroma šo tako nizka, da jo zmore vsak, ki ni brezposeln. — Za tekoCe leto bo druzba izdala za borih 20 Din Kopet 4 lepe knjige in sicer Pratiko za leto 1934., poučno knjigo o Polj- ski in dve leposlovni knjigi. Pridobi- vajte nove članel c Olepševalno in tujsko-prometno druŠtvo v Celju se vsem, ki so z da- rili ali s sodelovanjem in z udeležbo pripomogli, da je društvena priredi- tev dne 28. februarja tako lepo uspe- la in donesla društveni blagajni iz- daten prispevek, ki bo v delih za olepäavo naäega mesta plodonosno naložen, •najprisrČnejSe zabvaljuje s prošnjo, da ostanejo društvenim stremljenjem §e nadalje naklonjeni. c GosUlna »Pri mostu«. V nedeljo 12. t. m. zvečer koncert prvovrstnega orkestra. c Zlata ženska zapestna ura, vrcd- na okrog 1000 üin, je bila izgubljena te dni v mestu. Najditelj naj jo odda na predstojništvu mestne policije. c Nočno lekarnigko slnžbo ima od sobote 11. t. in. do vštetega petka 17. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilno in reševalno društvo v Celju. Tedensko gasilno službo ima od nedelje 12. t m. do vštete sobote 18. t. m. III. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka, reševalno službo pa I. skupina. Inspekcijsko službo ima v marcu namestnik poveljnika gosp. Alojz Kališnik. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 14. marca ob 20.: »Grofica Ma- rica«. Gostovanjo Narodnega gle- dališča v Maribora. * »Grofic» Marica« v celjskem gle- tlališču. Narodno gledališčo v Mari- boru bo uprizorilo v torek 14. t. m. zvečer v Mestnem gledališču v Celju znano Kalmanovo opereto »Grofico Marico«. Vstopnice se dobe v pred- prodaji v knjigarni K. Goričarja vdo- ve. Na razpolago so še lože. Rezer- virane vstopnice je treba dvigniti do sobote 11. t. m. opoldne. Sokolstvo Glavna skupščina Sokolske župe Celje Redna glavna skupščina Sokolske župe Celje so bo vršila v nedeljo 12. t. m. ob pol 10. dopoldne v telovad- uici v Sokolskem domu v Gaberju z naslednjim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbo- ra in določitev dveb overovateljev letoänjega skupščinskega zapisnika; 2. nagovor župnega starešine; 3. po- ročila župnih funkcijonarjev: a) taj- I nika, b) načelnika, c) načelnice, č) blagajnika, d) prosvetarja, e) ma- irikarja, f) nadzornega odbora; 4. župni prispevki; 5. župni proracun; G. župno prircditve; 7. predlogi dru- stcv oziroma župne upj*ave; 8. pred- logi za savezno skupščino; 9. pred- logi za imenovanje župne uprave, nadzornega odbora in rnstnega so- dišča; 10. slučajnosti. Na župno skupščino ijejo brat- ska društva za vsakib 100 članov(ic) po 1 rielegata, na presežek 50 pripa- da istotako 1 delegat. x Odmev z Vsesokolskega zleta v Pragi. Na tern veličastnein zletu so 1 mod drugimi tekmovali tudi celjski I naraSCajniki, ki so te dni prejeli iz Prage priborjene diplome in 1 bro- I nasto kolajno. Diplome so prejeli Zoran Pilih za I., Ivan Stavbe za IT. in Zvonko McStrov za III. mesto iz- med vseli jugoslovonskih tekmoval- cev, istotako je prejela diplomo vr- sta, ki je zasedla II. mesto. Čestita- mo! x Smučarske teknie Sokolskega društva v Zagorju. Med maloštevilna druStva, ki so letos priredila svoje smučarske tekme, spada tudi agilno društvo Zagorje. Ravno v teh krajib imajo izvrstne smuške terene in do- volj izurjenih smučarjev, ki bodo sčasoma še uspešno zastopali celjsko sokolsko župo pri večjih tekmah. Dne 20. februarja so se vršile mla- dinske tekme za moški naraščaj (4 km) in deco'(500 m). Nastopilo je 17 naraščajnikov in 12 moSke dece. Prvo mesto je zasedel naraSCajnik Rado Pungartnik v Času 18 : 10, dru- go mesto Vito Juvan v času 20 : 40 in tretje mesto Danilo Repovž v času 24 : 21. Moška deca: I. Riko Mihelčič v času 3 : 25, II. Ivan Kerin 3 : 47, III. Mirko Križaj 4 : 05. Člani: I. France Šraj 1 : 10.20, II. Slavko Flisek 1 : 11.3C in III. Matko Kuäar 1 : 28.30. Sport t Prva letošnja nogoinetna tekma v Celju bo v nedeljo 12. t. m. ob 14. na Glaziji. Po dolgem presledku bo nastopila simpatična enajstorica SK Ilirije iz Ljubljane proti pi*vaku celj- skega okrožja SSK Celju. Domači bodo morali napeti vse sile, ako bodo hoteli proti mnogoletnemu podsa- veznemu prvaku doseCi čim lepši re- zultat. Tekma bo najbrž zelo napeta, toda fair. t Izreden sportnl dogodek bo v ne- deljo 25. t. m. popoldne v Mariboi-u. Vršila se bo nogometna tekma mod ISSK Mariborom in FC Ferencvaro- sem iz Budimpešte. Ferencvaros je reprezentativno moštvo Madžarske in je edino moštvo na svetu, ki je premagalo Urugvajce v Ameriki na njihovem terenu v razmerju 3 : 2. Za tekmo vlada že sedaj veliko zanima- nje. Udeleženci iz Celja in okolice si lako rezervirajo vstopnice za tekmo pri g. J. Wagnerju v Celju, mestno računovodstvo, soba §t. 12. Kino EUtni kino Union. Petek 10., sobo- ta 11., nedelja 12., ponedeljek 13. in torek 14. t. m.: »Trader Horn«. Sen- zacijonalen zvocni velefilm iz divje džungle. Originalni posnetki clivjih zveri: levov, tigrov, nosorogov, liijen, krokodilov, slonov itd. Izredno na- peta vsebina. Predign: Foxov zvoc- ni tednik in saloigra »Flip se sme- je«. Predstave: ob delavnikih ob 16.30 in 20.30, ob nedeljah ob 16.15, 18.30 in 20.45. Dopisi Grfže. Krajevna org-anizacija JRKD Griže-Zabukovca bo imela v soboto 11. t. m. ob 7. zvečer svoj redni občni zbor v prostorih g. Naprudaika v Grižah. Občnega zbora se bo udele- žil tudi narodni poslanec gosp. Ivan Prekoršek, ki bo poročal o aktualnih gospodarskih in političnih vpraša- njih ter o delu v Narodni skupšcini. Članstvo se poziva, da se udeleži občnega zbora polnoštevilno in toC- no. Sv. Jurij ob j. ž. Občni zbor kra- jevno organizacije JRKD za občino Sv. Jurij ob j. ž. - trg se je vräil v ponedeljek 6. t. m. zvečer v gostilni g. Leskovška. Udeležil so ga je tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoržek. Po poročilih raznih funkcijonai-jev, iz katerih je razvidno, da je bilo veL Tudi letos nitnam namena, Vam nuditi slaba semena, zato sveža sem vsa naročil, da vsak zrn bo sigurno kalil; zato proč vržcn ni denar, Ce kupite semena pri tvrdki R Ä V N I K Ä R uspelih sestankov, je bil soglasno iz- voljen sledeči odbor: predsednik g. Josip Cretnik, podpredsednik gosp. Fr. Mastnak, tajnik g. Fr. Hajnšek, blag. g. Fr. Süssinger; odborniki: gg. Bolka, Leskovšek, inž. Petkovšek, Rataj, Schescherko, dr. Svetina in Žagai'. Po občnem zboru jo narodni poslanec I. Prekoršek obširno in te- meljito poročal o delu v Narodni skupščini in o novem občinskem za- konu; ostro je obsodil tajno proti- državno rovarenje izvestnih ljudi, ki so junaki le, dokler so v temi, v jav- nosti pa licemersko zavijajo oči; ožigosal je kvarao delo raznih punk- tašev in ponesrečeni napad na So- kolstvo; povdarjal je važnost novega pakta Male antante in zakona o de- centralizaciji, ki se pripravlja, ter go veö važnih zadev. Izvajanja g. po- slanca so navzoči sprejeli z navdu- šenim odobravanjem. Nagrobni vend trakovi za vence 2 natisom v vsaki barvi, krste v vseh velikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modni in manufakturnl trgovlni Fr. Karbeutz» Celje» Kralja Petra c- 3. Stanovanje obstoječe ii. sobe in kuhinje se odda v Celju, Ipavčeva ulica 11/I. Sadna drevesa Jablane, hruške, marelice, breskve in drugo oddaja šolski vrt okoliške sole v Celju. — Šolski vrtnar. Lepo stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin se odda v najem v novi vili, v Celju, na Jožefovem hribu št. 21. Cvetličarna A. Zeienko v Celju se je p p e s e I i I a z Glavnega trg:a v Gosposko ul* 1% hotel »Hubertus«. Proda se starinska salonska garnitura, pliš proproga (2X3 m), stenska ura in elektr. namizna sve- tiljka, skupaj ali posebej. Naslov v upravi lists. Pozorl Pozorf Ugodna priltka Malo posestvo z lepo hiSo ter gospodarskin; poslopjem in zidaninii svinjaki, 25 minut od mesta Celja, za glavno cesto se ugodno proda. Ogleda se in cena se izve pri Francu JakSetu, Babno 22, Celje. Oglasuite! PIERRE BENOIT: 63 KOMIGSMARK Egodovinski roman Poslovenll B. Rlhteršič Rudolf je torej z Boosom odšel tja daleč v Afriko. O^praviCil se je s slabo zatajeno hladnostjo, da zaradi nujnega cesarjevega ukaza zapušča Evropo, ne da bi me prej videl, in dodal, da je to storil samo zato, ker je prepričan, da njegovo potovanje ne bo prav niö uplivalo na običajni potek mojega življenja. Toda v tern se je siromak budo zmotil. Prejela sem njegova pisma iz Pariza, Bordeauxa, Saint-Louisa v Senegalu in dve ali tri vesti iz Konga, ki si jih videl. Potem je minulo precej časa in čez dolgo, dolgo je prišel v Lautenburg moj svak Fride- rik-Avgust z žalostno vestjo, da je veliki vojvoda umrl za solnčarico v Sanghi, ko je bil že skoi*o na cilju svojega potovanja. Njegova poslednja beseda je bilo moje ime. Meluzina ti bo lahko povedala, da sem jokala za Rudolfom in ne samo tako, kakor bi jokala, Če bi mi poginil Taras Buljba. Svojemu konju nisem nikoli storila krivico. Proti Rudolfu sem bila res precej od- kritosrčna in iskrena, vendai" se mi jo časih zazdelo, da sem vendar nekoliko kriva njegove smrti. V spomin njemu, ki počiva tarn doli pod llovko, ki je vsa razpokana v silnem, belem solncu, sem dala namestu pogreba brati veličastno mašo, ki so so je udeležili Kaiser, cesai'ica in vsi nemški knezi. Castno službo so imeli rdeči lautenburški hjizarji. Sab]jo so pokrili s Crno tančico, njihove oblekc pa so mo med božjo službo spomin j ale ubogega rdečega liuzarja iz Peterhofa, ki je tako slabo plesal in bil vendar tako dober. Slednja beseda te povesti, ki si jo že čul, naj ti bo dokaz, kako zelo ti zaupam. Slednja beseda tega, kar šo pride, ti bo to potrdila. Hagna, mojega malega pobočnika, poznaš, toda preveč rad ga nimaS. Ne vem, kaj je v njem moC- nojšo: vdanost ali ljubezen? Vdanost nam dopušCa, da se na takega človeka zanašamo, ljubezen pa do- daja takemu bitju še svojstva, ki jih drugače ne bi bilo. Šost mesecev po Rudolfovi smrti se ne meni, ne M'eluzini ni sanjalo, kaj se bo z menoj zgodilo. Ukvar- jala sem so z vladarskimi posli, ki sem jih izvrševal» tako vestno, da se moram sama sebi čuditi. Predse- dovala sem deželnemu zboini in skupščini, podpiso-1 vala sem ukaze, odločevala v sporih in imenovaJft uradnike, vso tako, da so morali biti, mislim, moji podložniki zadovoljni. Nikdar ni bilo mesto Lauten- burg v lepšem redu kakor za mojega vladanja. Hagen je nekaj sumil. Videla sem, kako se če- dalje bolj Cemerno drži. Ko sem se naposled nave- ličala gledati njegov pobešeni nos, sem ga poklicala in mu ukazala, naj mi pove, kaj mu je, ali pa naj gre na dopust. Padel mi je k nogam. »Kako naj bom dmgačen,« je zajecljal, »ko vaa bom kmalu spet izgubil.« Ni se mogel pomiriti niti tedaj, ko sem mu po- vedala, da ne razumern niti besedice vsega, kar ml je povedal »Ali je mogoče?« je äepnil. »Toda v Berlinu in tudi tu govoro ljudje, da se mislite kmalu poročiti z vojvodo Fridorikom Avgustom.« Stran 4. »Nova Doba« 10. III. 1933. Štev. 21, Na znanje! Vsled raznih govoric vljudno naznanjam, da izvršujem svojo tapetarsko obrt še napre) y dosedanji hiši do preklica in se bom potrudil, da bom vsa dela najboljše izvršil. Se priporoča Ivan Jazbec tapetar Cesta na grad 25. 1 velika pisal. miza iz Irdega lesa in 1 bela kuhinjska miza. Vse čisto in dobro ohranjeno. Naslov v upravi lista. Lepo trisobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami se odda s 1. IV. v Celju, Vodnikovi ul. 7/1, desno. Iščem za 1. iunij stanovanje 2 do 3 sob. Ponudbe pod »Mima stranka« na upravo lista. Velika Izbira raznih keksov, oblatov, Co- kolade, finih bonbonov, v zalogi tudi lepc rozine, mandlii, orehova jedrca, banatska «oka in vsak dan sveže čajno maslo pri tv. Karol Loibner, Celje Prl „Zvoncu" — Kralja Petra o. IT. Stanovanje v Zvezni tiskarni, obstoječe iz 3 sob s kopalnico in pritiklinami se odda s 15. marcem ali pa takoj. Velikonocwve godovne, umetniške dopisnice, kreppapir, Hstje za rože kakor tudi vse druge šolske in pisarniške potrebščine se dobijo po ugod- nih cenah v trgovini Franc Leskovšek Celje, Glavnt irg 16 Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska meslna hranilnica v CELJU. KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prlhrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in oblin- skega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnica daje peso- jiia na zemljišča po najnizji obrestni merl Vse prosnie reSuje brezplacno Za hranilnc vloge jamči poleg Xa mnctn sollO premoženja hranilnice 3C MlwJlU VCiJC z vsem premoženjem in vso davčno raočjo Vložno lsjnjižico Ljudske posojilnice v Celju z vlogo od 40.000 do 60.000 Din kupim proti ga- ranciji na vknjižbo in mesečnem odpla- čilu od 600 do 1000 Din. Ponudbe in naslov v upravi lista pod »60.000« Sladka krma se proda. Vpraša se v hiši Pred grofijo 7 v Celju, dopoldne, pri hišnici. Zahvala Zavapovalni delni&ki družbi „DUNAV" v Zagrehu, podružnici v Ljubljani, se iskreno zahvaljujem za njeno kulantno postopanje in točno izplačilo zavarovalnine za nastalo škodo ob priliki požara. Vsled tega vsakomur priporočam omenjeno zavarovalnico. Albert Jarh trgovec Gaberje pri Celju TäI^ä boste tudi Vi veseli če boste I 3KU naroCili sukno za obleke v ^ff*f T5G0VSKI-D0M -^0^^mm-m\{A • in • qblek CELJE Dobro sukno . . Din 29 — trpežen ševjot . . Din 40— modni kamgarn . Din 81— Velika izbira češkega in angleškega blaga. Obleke po meri se hitro in poceni izdelajo v lastni tovarni. Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pri' jateljem in znancem pretužno vest, da nas je danes 9. marca ob pol 7. zjutraj za vedno zapustila v 44. letu starosti naša preljuba zlata mati in soproga, gospa v Amalija Smigovc roj. Vrecko soproga upraultelja ekspoziture OUZD u Celju in posestnica na Hotuniu pri Ponikvi ob juž. žel. in se preselila v večnost. Pogreb blagopokojnice se bo vršil v soboto 11. marca ob 10. dop. iz njene hiše na Hotunju na Župno pokopaliSče na Po- nikvi ob juž. žel. Blagopokojnico priporočamo vsem, ki so jo poznali, v blag spomin.^ CELJE—PONIKVA ob j. ž., dne 9. marca 1933. Viktor Šmigovc, soprog Malči, Olga, hčcri Viktor, sin in ostalo sorodstvo ZLATA NALIVNA PERESA \n karatna z 2 lelno garancijo od Din 50'— nappej Velika izbira za vsako roko oz. pisavo. Oglejte si izložbo pri Kai*! GOriČar VdV. Celje knjigama in trgovma ^—¦———^— ^ s papirjem Gramofonske plosče in « p a f a t i N a j Biov e j š i Slagerjl in klasičnl komadl LEO INKRET INSTALACIISKO PODJETJE CELIE, DEČHOV TRG 2 Prevzemavsa'instalacijskadela,vodovode, hiSne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnicc, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne nBprave, etažne in centralne kurjavc za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor ludi vsa v to stroko spadajoCa popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke jpadajoča dela In popravila —Cene zmerne"— PostrežbatožnahisoHdoa JOSIP GORE N JA K mesarski in prekajcval. mojster, poscstnik gostilne pri ,JclenD, C|E L J EL KRALJA:PETRA, CESTA 37 izdeluje vsakovrstne speeijalne mesne izdelke klobase, šunke, salame itd. z modernimi ^^ avtomat. stroji na električni pogon. Na ^^ drobno in debelo. V gostilni dobra kuhi- ^H^ nja in dobra štajerska vina. Vsak dan Hftlwfth. radio koncerti. Sprejemajo se abonenti na hrano po nizki ceni. Lastnik avto- takse. Se vljudno priporoča za obilen obisk. Ifinho KuhoBBt. ohl. ^oncssmestni tesarshi mojstBP na Laiii nm| Ppl ill Jzvršuje vsakovrstna tesarska dcla, moderne stavbe, ostrešja za |l11 UuijU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenicc in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Äi^lf" PUPILARNO VAREN ZAVOD HRRNILNICA DRAtfSKE BANOtflNE C E I J C * prej lužnoštajerska hranilnica Sprejema hranüne vlo- ge na knjižice in tekoöi račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Urejuje Rado Petolk. — Odgovorea za konzorcij »Nore Dobe« iu Zvezno tiskarno Milan Četlna... Oba v Celju.