GEOLOGIJA 45/2, 387–392, Ljubljana 2002
Relacijska podatkovna zbirka terenskih geolo{kih opazovanj
Geologic Field Database
Katarina HRIBERNIK, Jasna ŠINIGOJ, Marko KOMAC, Robert ŠAJN & Uro{ PREMRU
Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana,
katarina.hribernik@geo-zs.si, jasna.sinigoj@geo-zs.si, marko.komac@geo-zs.si
Klju~ne besede: geografski informacijski sistem, relacijske baze, terenska geolo{ka opazovanja
Key words: Geographical Information System, Relational Database, Geologic Field Data
Kratka vsebina
Namen prispevka je prikazati relacijsko podatkovno zbirko terenskih to~k, zgrajeno na podlagi podatkov, ki so bili pridobljeni v obdobju tridesetletnih terenskih raziskav za Osnovno geolo{ko karto Slovenije v merilu 1:100.000. Baza je ustvarjena s pomo~jo programskega orodja MS Access, ki zagotavlja njeno stabilnost, u~inkovito delovanje ne glede na spreminjanje, iskanje in dodajanje novih podatkov, la`ji, hitrej{i in uporabniku prijaz-nej{i dostop do terenskih podatkov, dolgoro~no pa je s prenosom v GIS-okolje in povezavo z opisnimi podatki namenjena zadovoljevanju vseh informacijskih potreb.
Abstract
The purpose of the paper is to present the field data relational database, which was compiled from data, gathered during thirty years of fieldwork on the Basic Geologic Map of Slovenia in scale1:100.000. The database was created using MS Access software. The MS Access environment ensures its stability and effective operation despite changing, searching, and updating the data. It also enables faster and easier user-friendly access to the field data. Last but not least, in the long-term, with the data transferred into the GIS environment, it will provide the basis for the sound geologic information system that will satisfy a broad spectrum of geologists’ needs.
Uvod
Relacijske baze, GIS, uporaba daljinsko pridobljenih podatkov so v geologiji `e uveljavljeno analiti~no orodje. Sodobne ra~u-nalni{ke metode so za~ele posegati tudi na tista podro~ja geologije, ki so se sedaj izvajala izklju~no na standardne na~ine, kot je izdelava geolo{kih kart in zajem terenskih podatkov.
Za~etek izgradnje baze terenskih opazovanj sega v leto 1999. Za~elo se je s {tevilnimi sestanki med raziskovalci, ki so imeli raz-li~na mnenja o strukturi in uporabi baze podatkov. Prevladalo je mnenje, o izgradnji dveh lo~enih baz: prvi, ki bi zajela terenska geolo{ka opazovanja (faktografijo) ter drugo, bolj kompleksno, v kateri bi bili zbrani ana-liti~ni podatki. Izgradnja prve baze, poimenovane Baza terenskih to~k, je kon~ana in
388
Katarina Hribernik, Jasna Šinigoj, Marko Komac, Robert Šajn & Uro{ Premru
njeno polnjene kontinuirano poteka, druga pa je zaradi finan~nih te`av {e v fazi na~r-tovanja.
Baza terenskih opazovanj je oblikovana na osnovi podatkov, ki so bili pridobljeni v obdobju tridesetletnih raziskav za Osnovno geolo{ko karto SFRJ v merilu 1:100.000. Podatke, ki so osnova za njeno izdelavo, so zajemali geologi po enotnih geolo{kih navodilih. Na podlagi vpisov v terenske dnevnike je bila zgrajena relacijska podatkovna zbirka. Podatke o lokaciji terenskih to~k smo zajeli iz manuskriptnih kart merila 1:25.000, tako da je trenutno v bazo vne{enih 11.674 podatkov.
Baza terenskih to~k je zgrajena s pomo~jo programskega orodja MS Access. Uporabniku omogo~a la`ji, hitrej{i in prijaznej{i dostop do terenskih podatkov. V prihodnje je predvideno polnjenje baze iz razli~nih medsebojno povezanih ra~unalnikov. Tako naj bi se ustvarila enotna baza podatkov, ki bi bila dostopna za ve~ uporabnikov. Sledi tudi nadaljna obdelava, prenos digitaliziranih to~k v GIS okolje in njihova povezava z opisnimi podatki.
Obravnavana baza je primer relacijske podatkovne zbirke, ki jo najbolje opi{emo kot skupino tabel kot njenih osnovnih enot, med katerimi so prek skupnih polj vzpostavljene zveze. S pomo~jo skupnih polj lahko po-i{~emo ustrezne zapise v razli~nih med seboj povezanih tabelah, prepre~eno pa je tudi podvajanje enakih vrednosti. Za ustrezen prikaz podatkov na zaslonu uporabljamo obrazce, ki omogo~ajo preprostej{i vnos podatkov in bolj{i pregled, so pa tudi orodje za nadzor in omejevanje vnosov ter za pregledovanje in popravljanje zapisov. Naslednja sestavna enota baze so poro~ila, ki so namenjena tiskanju, v njih pa lahko uredimo podatke na razli~ne na~ine in jih tudi grupiramo. Zanimiva in uporabna mo`nost podatkovnih zbirk je izdelava poizvedb, kjer ob nizu pravil izibiramo specifi~ne podatke.
Na~rtovanje in gradnja podatkovne zbirke terenskih to~k
Postopek gradnje podatkovne zbirke se imenuje modeliranje podatkov in se izvaja po smiselnih korakih (slika 1).
Slika 1: Faze oblikovanja podatkovne zbirke – modeliranje podatkov (po V i n t a r ,   1996)
Prva faza gradnjeje bila preu~itev modela obravnavane problematike, kjer smo na podlagi obstoje~ih podatkov dolo~ili komponente podatkovne zbirke. Koli~ino in vrsto podatkov smo v na{em primeru ugotovili s pomo~jo obrazcev za dosedanje vodenje podatkov:
Na podlagi obstoje~ih vnosov v zgoraj prikazane vpisne liste smo opredelili vse po-membnej{e atribute in jih smiselno razporedili v tabele, kar je zahtevalo podrobno obravnavo in teamsko delo. Potrebna je bila tudi izdelava zalog vrednosti za posamezne tabele, s ~imer smo prepre~ili nedoslednosti pri vnosu podatkov. Nadalje smo vzpostavili odnose med tabelami in jih prek enoli~nih identifikatorjev smiselno povezali. Osnovna tabela z obveznimi podatki je z ostalimi tabelami s podatki, ki se le ob~asno pojavljajo, povezana z povezavami ena proti ena, {i-franti pa so nanjo vezani s povezavo ena proti mnogo.V obravnavani podatkovni zbirki je tako kon~no {tevilo 53 tabel.
Druga faza je bila izdelava logi~nega modela podatkov, za katero je zna~ilna normalizacija podatkov. S to smo odstranili odve~-ne podatke in strukturo podatkovne zbirke vsebinsko popolnoma prilagodili relacijskemu modelu.
Tretja faza je bila izdelava obrazcev za vnos podatkov v ra~unalnik. V ta namen nam je na voljo osnovni obrazec, na katerem so smiselno razporejena okenca za vna{anje podatkov in dodani ukazni gumbi, s privzetimi vrednostmi, polji, onemogo~enimi za vnos, indeksi, zahtevanimi vpisi in spustnimi seznami pa predstavlja tudi orodje za nadzor ter omejevanje samega vnosa.
Relacijska podatkovna zbirka terenskih geolo{kih opazovanj
389
BAZA TERENSKIH PODATKOV
ListOGK:
SakegaOGK:
X(km): YftonJ: Z(m}:
Raziskoval»::
Vpad plasti: Vpad stotiavostt:	VpadtbHacija: VpadHneacIJe:
Dishkacija:	
Vpad diatokaege:	Vpad a-tinaeaja:
Guba:	
Datum opazovanja: Vir podatkov:
Slika
2: Primer vpisnega lista za standardiziran vnos podatkov terenskih podatkov ( Š i n i g o j et al, 2001)
Slika 3: Relacijski model Baze terenskih to~k
390
Katarina Hribernik, Jasna Šinigoj, Marko Komac, Robert Šajn & Uro{ Premru
Slika 3: Obrazec za vnos podatkov
Osnovni vnosni obrazec je sestavljen iz ve~ih delov. Njegovo jedro predstavljajo obvezni osnovni podatki o posamezni terenski to~ki. Ti podatki so : {tevilka terenske to~ke, sekcija OGK, list OGK, geografsko obmo~je, lokacija, fotogram, x, y in z koordinata, {te-vilka kartirane enote, raziskovalec, prena-{alec podatkov, polnilec baze, datum opazovanja, datum vnosa in vir podatkov. Polje id_izdanka je za vnos onemogo~eno in se samodejno {tevil~i, tako da so napake pri vnosu izklju~ene, nekatera polja pa so izdelana v obliki spustnih seznamov.
Z razli~nimi ukaznimi gumbi priklicuje-mo ostale podatke o izdankih, ki se ob~asno pojavljajo. To so: profil, struktura, tekstura, fosili, metamorfne, kemi~ne in mehanske spremembe kamnine, mineralne surovine, polo-`aj plasti, debelina plasti, elementi plasti, prelom, geolo{ka meja, laboratorijska oznaka vzorca, laboratorijska analiza, guba, opombe in podatke o kamnini. To so: ime kamnine, barva, zrnatost, dodatki in starost
kamnine. S pritiskom na ustrezni gumb se nam odpre odgovarjajoči obrazec.
V spodnjem delu osnovnega obrazca je niz gumbov za priklic zalog vednosti oz. “šifrantov”, s pomočjo katerih si olajšamo vnos in zmanjšamo možnosti napak.
Četrta faza oblikovanja baze terenskih točk je bila izdelava izpisov za tiskanje, ter izdelava poizvedb za iskanje po različnih kriterijih. Nato je sledil prenos podatkov v GIS-okolje po sledečih korakih:
•  digitalizacija terenskih točk,
•  prenos v GIS-okolje,
•  povezava z relacijsko bazo. Koordinate x in y posamezne terenske
točke (Gauss-Krueger) se vnašajo z ročno ekransko digitalizacijo »maršrutnih« kart v AutoCAD programskem paketu. Pri zajemu se evidentira poleg lokacije tudi številka terenske točke, ki služi kot njen identifikator. Nato se točke prenesejo v GIS-okolje (Arc-Info programsi paket) in povežejo z opisnimi podatki.
Relacijska podatkovna zbirka terenskih geolo{kih opazovanj
391
Slika 4: Prikaz povpra{evanja po opisnih podatkih v GIS-okolju
Zaklju~ki
Z uporabo podatkovnih baz so postali podatki, prej zapisani v poro~ilih in terenskih dnevnikih, bolj in neprimerno hitreje dostopni uporabniku. Relacijska podatkovna baza, predstavljena v prispevku, omogo~a ve~jo in la`jo kontrolo nad vnosom podatkov, njihovo filtriranje, izdelavo, izvr{evanje in tiskanje poizvedb ter vpogled v zasnovo baze. Poleg omenjenih prednosti pa omogo~a tudi dotatne mo`nosti, kot je polnjenje iz razli~nih medsebojno povezanih ra~unalnikov, izmenjavo podatkov z drugimi programi, uporabniku dostopne podatke na spletnih straneh in enostaven prenos to~k v GIS okolje ter njihovo povezavo z opisnimi podatki. Za natan~-nej{e, hitrej{e in la`je delo z geolo{kimi podatki je za vse geologe v prihodnosti neobhodna uporaba podatkovnih baz.
Podatkovno zbirko terenskih podatkov OGK-1 v merilu 1:100 000 je poskus prvega celostnega zajema podatkov iz arhivov ter shranjevanja v digitalno obliko. V prvi fazi dela zajemamo le terenska opazovanja, v prihodnosti pa planiramo raz{iritev baze z vnosom podatkov analitskih vrednosti in laboratorijskih opazovanj.
Literatura
K o v a ~ i ~ , A. 1993: Na~rtovanje in gradnja informacijskih sistemov, DZS, 316.str., Ljubjana.
Kvamme, K., O{tir-Sedej K., Stan~i~ S. & Š u m r a d a R. 1997: Geografski informacijski sistemi, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Ljubljana.
Š i n i g o j , J., K o m a c , M., Š a j n , R. R i b i -~ i ~ , M., H r i b e r n i k , K., P o l j a k , M., Š a r a -b o n , A., T r e b u { a k , I., K o p i t a r , T., M a h n e , M. & K u m e l j , Š. 2000: Geolo{ki informacijski
392
Katarina Hribernik, Jasna Šinigoj, Marko Komac, Robert Šajn & Uro{ Premru
sistemi – Kon~no poro~ilo za leto 2000. – Geolo{ki zavod Slovenije, 87 str., Ljubljana.
Š i n i g o j , J. 2001: Geolo{ki informacijski sistemi. – V: Horvat, A. (ur.). 15. Posvetovanje slovenskih geologov : povzetki referatov : abstracts
of papers, (Geolo{ki zbornik, 16), Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, str. 98-100, Ljubljana.
V i n t a r , M. 1996: Informatika, Paco, 185.str., Ljubljana.